Praktična slovensko-nemška gramatika. (Dalje.) Zloženi stavki. Preden se tukaj spusčam v daljno pretresovanje, opomniti moram, da se slov.-nemška ,,Gramatika" drugačnega reda derži, kakor nemško-slovenska ^Graaiatika", ker tam pridejo naj poprej pod XXVIII. vezniki in ozirni zaimki na versto in pod XXIX. prinese nauk od prostih in zloženih .stavkov, tukaj pa (v nemško-slovenski ,,Gramatiki") in menda po vseh drugili slovnicah pridejo pa naj poprej zloženi stavki in vezniki, ki se rabijo v priredjih (Satzverbindungen) in potem v podredjih (jSatzgefiige), in ozirni zaimki se vmes vpletajo. Tedaj pod XXVIII. slov.-nemške wGramatike" naj bi se obravnavali stavki sploli in po(em samostavniki in vezniki, ki se rabijo pri samostavnikili, pod XXIX. naj bi se obravnavali odvisni stavki, vezniki njih z glavni slavki in ozirni zaimek. To bi bilo menda bolj pravilno, in težav pri učenji bi ne bilo zavoljo tega večih. Dokler se pa slov.-nemšk. ,,Gramatika" svojega reda derži, spremljajmo jo tudi ini, kajti na teai ne stoji toliko, ali se to ali uno prej pove, samo da se dobro umeje. XXVIII. Vezniki in ozirni zaimki. Vaje iieniško-sloveiiske. Der Menscli denkt. Gott lenkt. Hier kommen zvvei Satze vor; am Ende jeden Satzes stekt ein Punkt. Diese zwei Satze gehoren dem Inhalte nach zusammen . . denn dcr Mensch denkt sich das Seinige; e.s geschieht in der VVelt jedoch alles nar so, wie es Uott vvill. Dicsc zivei Siitze kann ich dalier ziisainincn setzen. Ich verbinde sie ¦nit einander durch das VVortchen und. Dcr Menscli denkt, nnd Gott lenkt. Mit dem Beistriche scheide ich diese beiden Siitze von einander. Stavki pod čerko a so priredniki ali glavni stavki, in se rabijo taki vezniki, ki so jim priuierni. Ich freue mich. Der Fruhling naht. Ich freue mich, wenn der Frtlhling' naht. Ich H-iederliohle ineine Bitte. Ich griissc dich herzlicli. (lndem ..) Stavki pod čerko b so podredno zloženi stavki, tem so tudi vezniki primerni. Der Schiiler «ird belobt. Der Schiiler, vvelcher fleissig ist, »ird belobt. Die Frau reiset heute ab. Die Frau hat uns gestern besucht. — jDic Frau, »vclclie uns gestern besucht, hat, reiset Iieute ab. Ravno tako se ravna z drugimi stavki. Wer fromm lebt, der hat lange gelebt. ir: Derjenige, welcher (ziisammengezogen.) Wer fromm lebt. der (dieser) hat lange gelebl. Kdor — Tisti, kdor pravično živi, dolgo živi. Ravno tako z drugimi stavki te verste. Pod čerko a so pridevni stavki zvezani z glavnira stavkoni po ozirnem zaiuiku kteri (ki). 10* Pod cerko b so osebkovi stavki, kteri so vezani z glavnim stavkom po besedah kdor^ kar; v glavneni stavku pa stoji kazavno zainie ta, to, tisti, uni, uno ali kak drugi kazavnik. (Dalje prih.)