mtnlna olBčam t gotBtlnl XIII. lejtnlk. 1935. lulluS 20. 8. numera. Mesečne verske novine. Vu imenl prSkmurske evang. Sinjorije reditel I vSdavnlk t rLISAR JANOŠ, Hurska Sobota. Rekoplsi se merajo v Puconce poiilall. Ček računa št. 13,586; imč ,,Duševnl Hst" Puconci. Cejna na cejlo leto 20 Dln., v zvftnsfvo 30 din., w Ameriko 1 Dol., edne numere 2 din. Naprejplaillo gorivseme vsaki evang. dilhovnik i vutttel. Zčtva. Siva je neba obri nas, samo gjer-gjer se kodra eden-eden ščipkasti oblak. Vro-čino sipava na zemlo žarčči globnik sunca. Dobro bi bilo zda sčnco iskati, — ali rav-i no što more to ? Na vesnici zda ma bri-^^ado delc. Ženjajo. Notrispr&vlajo pov, znojnatnoga dela ndshaj, dosta brige bla~ goslovleni sadv Bože zamanske milošče dragi najem. Živiš, te vsakdenešnji krtth. Ah, da je tttdi lepi te dozorjeni zras. Kako zible votrček na zlato pofarbano morje vlatovja", takše je to, liki spunjeno obečanje. Prosili ste, dalo se je. Vsdki v^rt genlivo postžne zda na pokonci svoje zem!6 i prvle liki bi z kosov vrezao vu vnožino vlatovja, samo glžda, glčda i ču-diije se i ponizno vadluje: stanovito sem si ne zaslažo eto velko miloščo. Hvalo-davanja drago všlovje zakrlje njegovo srdce, v-oči se njemi tok skuz sune i z odkritov glavov, kako bi vu cčrkvi stao zahvdli, katero je dobo, Onomi, kijezop-ston dao. Po zahvalnoj molitvi se okoli zaglčdne. Ešče bole za obilno vidi vlatov-\€, liki prvle. DOšo njemi radost napuni. Roka liki dabi njemi krepkeša gratala, z blaženim ndgibom i z batrivnim troštom začne ženjati. Skoron niti nečati vročino, či bar z znojom poleva zemlo, li včasi postdne i si zbriše čelo. Stanovito, komaj m& počinek, kf ženja. Nemre se čakati z tčm delom. Včsčrči to dršgo zrnje. Li opoldnč pri občdi si malo odehne. Potom se pali nadaljava košnja, kaple vu ržd vlatovje. Vu snopje je zvžžejo, vu krlže skladžjo. Na vžčar je te že truden vsaki človek. Tiho se vzemejo na pot proti domi, donok nč z praznim srdcom, \x je blažena radost znati to, ka ovo Go-spod zčtve je skrb meo na njegove žnjece celi dčn. Ti mladi tiiidnos* ese, iriidnosi ta: li začnejo popevati. Mrak zača zakrivati zemlo, zvezde na nčbi se edna za ovov zvužgčjo, ah na viistaj blažene mladine edna nota za drfi-gov rumi; riimi proti višinam, liki zahvdl-ni duš, čisti srdc zvonenjž. Ti mladi po-pevlejo . . . I ti stareši ? Oni posluhšajo pesem. I vu njihovi diišaj spomini rojijo, stari pesem note njim vu vuha zunijo. I kak dabi nikša kmična tenja Iehnola prek pol. Težke misli ie obvzemejo i nekebzu-jejo več na note. Naednok čiitijo, kako so triidni. Leh-ko niti ne od žetve ? Ne, nego od vnoge skrbi. Hiida vremena živemo. Naš kmet komaj more živeti z pova svoje malo zemle. Dela zato potrplivo, čakajoč bokšo prišestnost, vu Bogi se vupajoč. Ali skrb stanovito moči nedd človeki. Pomenkdvajo roke, doli vlečč diiše caganje, nevola i vu vesčlo pesem se notrimeša tužno staranje: kak dugo bo ešče to etak ? Kak dugo, dober Bog naš? Pride do oblakov oboje. Veseli srdc spšvanje i pod težkim krizom pogibajoči. tužno staranje. Ar B6g živ^ i vidi vse. Vidi, ka že-njamo z velikim troštom i vidi, ka bogšo Strdn 98. DOSEVNI LIST juliuš 20. prišestnost č&kamo za naše delavne liidi — i preci kak za dobro bo vido, prinesč nam tiidi veselo prišestnost, radostno žčt-vo. Tečas vzemimo to malo tiidi z hvdlo-davanjem ino delajmo z verov, z viipanjem. Kršianske cerkvi v bolševiškoi Rusiii. Rusoski bolševizem, ali kotnunizern je proti vsakomi vadltivanji, vsakoj cerkvi. Njegovi po-divjenoga srca vodilelje so vodali, ka do konca 1937 leta se vse cerkvi zapreii morejo. I te svoj nesmileni program z vsakov silov šfžjo doprinesti. Proti mohamedancotn ne viipa odkrito go-ristopiti, ar se boji od fanatični torkov. Židovje ešfe tiidi kak-tak mčr tnajo, šr nied komunisti je dosta ztnožni komisarov, ki so židovje i te po mogočnosti branijo svoje verebrate že za volo njšhove židovske nirodnosti. Boj je tak z vsov sirovostjov i močjov najobprvim proii krščanskitn cerkvam obrnjen. V prvoj vrsti proti starovorskoj, aii pravoslavnoj cerkvi, štera ]e najbole zmožna i velka bila za vremena carov. Istina, ka je ta zmožna, z cariz raom zvčzana cerkev ne eden bin meia. Proti drugim cerkvam je nestrpliva bila i se je za nedino zseiičajočo" preštimžvala, kak ta rimska cerkev. Z diiševnov hranov svoji (nad 100 milion) vernikov se je ne dosta brigala, kx nš razlžganje Reči Bože, nego precimbe i ceremonije so bilč giavno. Cdrsko oblist je slepo slfižila i ne je vzčla na pamet opominanje novoga vrčmena. Ne CSkano jo je zgrabo vihir, šteri je porflšo nigda ztnožen tronuš carov. I ona je preveč bila zvčzana z tetn tronušotn. Z&to so se obrnoli tak divje proti njej novoga reda gospodarje, komunisti. AH v tom ognji i vlhčri se je očistila tiidi pravosldsna cerkev. Zda se je skazalo vo, ka poleg vse binov, tOdi v toj krščanskoj cerkvi vnogo vrednosti i junaštva jestc, kak v vsakoj kršč. cerkvi, šteroj je g. Bog vcč stotin let pre-teklosti darO?o. Istina, ka se je vnogo njeni dOhovnikov prestrašilo i tam so povrgli svojo čredo, gda se je bližo .zgrablivi vuka. Bili so tudi takši, ki so v sliižbo komunistov stopili na sramoto svojo i svoje cerkvi. Ali eden veliki tao ji je ržj mantr-ništvo zčbro, kak bi pa zatajo svojo vero i po-zvanje; Te so se i se oponašajo, liki oni prvi krščanje, ki so za Kristušovo imč svoje živlenje ta dali. Duhovnlka živlenje v Rusoskom je ešče od smrti vekša moka. Diihovnik je eden z driižbe vozaklličeni človek i tiidi njegova familija. Vsaki se lehko v njega potekne, norčari ž njega i ga bantfije, ešče ga buje lehko brezi toga, ka bi pokaštigan bio. V žpitao ne njega, ne njegovo familijo gori ne vzemejo, deco njegove ne v šolo i v nikšo slfižbo ne i Bog ve, z kem se ga ne Krfvda i pokčra. Roman, pisala: Kovatš Frida. Poslovenčo: SILVANUS. X. Proti dorai je Matyeš cšče notri stopo k svojemi dobročinitdi, k staromi betežnomi iarati. Obttfidjeni je kžo ete na posteli i na zveddva-joče pitanje, kak njerai je, se nalehki zasmehe : »Kak se občutim, rnlždi prijate! ? Dobro, pa ešče preveč dobro, či sl pomislim, ka bom za ma!i čas že dale šo z ete doline. Gda si ti od nas odišo, sem že tL mislo, ka mi je priilo vremen i vidiš, kak dugo sern čako, naj te ešče ednok vidim. Zda sem zadovolen, z tebe je rčden človek grato i to je bU6 moje želenje. Ali zda sern trfiden, viitro pa prldi malo na ed-no vOro k raeni, ja?" ,Z srca rad, či mi je slobodno pridti. I zda lehko noč i miroven počinek, gospon farar!" Proti dorai se je obrno, ali njegova hodba je vedno pomaleša gratala, dokeč je pri soseda lipi nevedoč postano. Dornovine lepoia ga je stavila. Kak lepi je dom i kak blajženi so llidjč. Tiho i merno so njitn tninoli dnevi daleč od žitka ncvoie, daleč od varaškoga naslada, od strašnoga šoria oni, ki gladujejo i zrarazOjejo. Njegov senjajoči pogled se je prek hiš, prek grma i dreva vQ na valčče silje vrgo, štero se | je vu mesečnoj nSči kak edao zlato rnorje valilo. Z oštarije BPri Pošti, se je pusia lžrraa i tr6b~ lejoče popevanje čulo. T6 je bila Petrova Jfii-nost", štero si je on predstavo i med temi na pitimi i pijanci je čisto i tiho edna deklina stala. Te senjajoči si je globoko zdebno od cvetja di-šččoj noči. ,.;> -, . ¦. ,. Matješ je vu hišo stopo k materi, ki je pri mračnom posveti edne olenke čakala na njega. Pri tom negvUšnom poiveti je ešče bole blždo juliluš- 20. DOŠEVNI LIST Strdn 9$ ponižavajo, da bi njemi vzčli volu diihovniki osižti. Cerkvi so poriišene, doli zaprčte, ali so pre-delane za granžre, kasarne itd. Samo v Moskvi i v Petrogradi so je nihali za Jdži volo — zato, ka či kakši tflhinec prlde v teva dva gldvniva viraša, njemi lehko privijo: »vidite, ka ne istina, ka bi tni cerkvi rušili, stojijo vse." Tikši so te brez Bogš i vere živoči skazlivci. Eden tam živoči pisžtel je plso, ka pred itirimi letami je v onom viraši, gde stanuje, 14 cerkveo bilo i 40 dflhovnikov (saraš ma 200 jezero stančarov), na štiri leta pa samo edna cerkev stoji z ednim diihovnikotn. Deco ne kr-stijo, verenžvuk ne včijo (kakši divjaki zrastčjo z tdkše nesrečne decčl) l Etšeke, pfišpeke brezi vsakoga zroka v vozo zaprčjo, ali je pa na robijo pošlcjo i satno tak je na sloboščino piistijo, či se za brezvOrce spo znajo. Ali tžkši jako ncga. Nžjveč ji v vozi merjč. Več jezero dflhovnikov so prepravili pokvarjenoga duha komunisti. Ne so meli drugoga greha te dflhovnJcke, kak pa t6, ka so vupali Reč Božo glasiti i vorni ostati k Kristuši. Edna pelda, kak pretiravajo dfihovnike, nji~ hovo familijo: Sin ednoga dohovnika je dobo složbo v nikšoj fabriki, ar so ne znali, ka je sin ednoga pregnanoga diihovnika. Ali za ništerni čas je nikši hfldi neprijatel ovado voditelom to. Voditelje so vkOper zezvali vse delavce i slQž- i trfidno vovidla, kak pa je bila. Z žalostni oči se nje je radost sveklila proti sine njčnom. Nje-ga je pa edna stara bolezen ne pOstila z tnesta; bi prvlč mogo svojo verno mater zgiibiti, kak pa bi vu stavi bio njeni žitkaveččr za veseloga i blajženoga činiti ? BMama, draga dobra mama 1" ' Nika ga je grlilo vu guti, za raaternov ro-kov zgržbi i jo zšča kOiuvati. Vesčlo i gizdavo je glčdala mati na svoj-ga velikoga lepoga sina. nPQsti to, sinek, rajši mi pove, gde si bio?' BPrek pri Saltnhoferi, mama, tnimo sem šo, ka bi tetico Mšriko pogledno i te so tne vsi notrizvžli. Z Petrom sem tOdi gučo, on je ešče bole nedomišleni postano, kak je bio." ,Ja sinek, nedomiileni je ne ta prava reč; eden nezbožen človek je postano, ki gde samo benike fabrike i toga nevolnoga človeka so pred sčbe postavili. Tatn so ga pitaii, ali zataji očo i drugo itnč si zaberč, ali de pa vovrženi z slfižbe i ešče pokaštigani. Nesrečnotni se je reč zadr-gnola v giiti. Ali mislo si je, kaje oča na robiji, mati i sestre glad trpijo doma i z povišnjenov glšvov je zatšjo očo. Delavci so se ne vfipali eden v ovoga oči zglednoti, tak so razišli z po-višnjenimi glavdmi. Satno kora. vodilelje sogiz-dšvo zdignoli glave, zadovolno so se eden drfi-gotni zasmehali. (Eden celi iereg človoči src je jokalo, bolelo, ali šatan se je rzao v pčkli.) Jestejo tiidi mehki, dvoječi, ali v trplenji te tiidi večkrit krepkoga srcš postšnejo. Ednoga z tople, južne Rusije so v Sibirijo poslali na robijo i to zato, ar je viipo spoved opraviti pri ednom mčrajočem, ki je to želo. Duhovnik je mlddi bio i oženjen. Da bi prvle se oslobodo, je dolipovedo z diihovniškoga pozvdnja. I resan so st od tistoga mao bogše djdli z njim. Ne njetni je trbelo težko delo opravlati, satno edne fabrike dvoriiče zmetati. AH ednok se je zavolo nerrarnosti deiavccv vužgala edna iesena delav-ska hiža. Da bi se ognoli kaštige, so nevoinoga dfihovnika obdužill. Komunisti, či bar je ne kriv bio, so ga na smrt obsodili. Zda ga je d&šnavest preveč raantrdla, zakaj je zatajo svoje pozvžnje, Božo sodbo je vldo v svojoj obsodbi. Proso je one obsojene, z šterimi je vkOper bio zapreti, naj njemi odpOstijo nje- tnore, neniha eden zdrav vlas na Oospodnom Bogi. Na nasprOtno vedno sebč postšvla za peldo, ka brezi boga je človek lehko bJdjženi." »Ne, mama, to reč nezbožen ne smeš nii-cati, on je eden zablodjeni, ali ne zgObleni i či Gospodin Bog naš šče, on de ednok tudi eden zveličani." Vesčlo glčda mali na sina. ' ' ' ": ,Ti si raoj dober Majček !" ¦'-'¦ /'. . BNe mama, satno vervajdči." ,Znaš Matyei, ka de se Peter ženo z Hed-vikov, z t6v pobožnov vfirnov deklinov ?" »Meni se je somnilo, Lr že kak tnala dek-lina je rada mela toga seroga pojba. Što zna, lehko je Gospodin Bog njo zato njemi odločo, naj toga zablodjenoga na prdvo pdt pripela. Oa bisamo prav blajženiva bilž " Te slednje reči je potnali pravo i občfito je ono skrivno bolezen, štera njemi je na prsij Strdn 100. DOŠEVNI LIST juliuš 20. govo slabost i či se šteri vooslobodi, naj da glas njegovoj familiji, ka je nuo kak Kristušov vitez. Blagoslovo jih je i tak je šd v smrt. Ne samo pravosidvna cerkev i njčni du-hovnicke, nego tiidi katoličanska cerkev trpl tak, ndjbole tned vsemi pa evangeličanska. Oh kelko mantrnikov ma naša cerkev v Rusoskom, či vglih je samo pdr milijon evangeličanov tatn. Njitn zvun toga, ka so vorni k Kristuii, ešče td zamerijo, ka so navčkše tapriseljeni netnci. Deojno odiirjavanje morejo prinašati od rusoski bolievi-kov. Nemški evangeličanci so satno slugi lehko. Kakše štč šole majo, nikšo driigo sliižbo ne dobijo. Štere diihovnike so njim ne vmorili, tiste so vostirali. Cerkvi, šole so njim zapriii. Že 15 let trpi ta grozna kaivSrija, ne čUda, ka niti ka-tekizmuia, niti pesmeni knig nemajo po voli. Kak drdgi kinč skrivajo edno i ovo pri ništerni familiaj ešče. Deco saino naskrivoma krstijo, če nega duhovnika, starišje sami. Nezaj so tam te naši nesrečni verebratje, kak so pa bil! te prvi krščanje za vremena pregžnjanja. Verske novine ne smejo zhžjati, zvoniti je prepovedano (navčkše so zvonč tak odncsli koniunisti). Evangeličanci v Rusoskotn navčkše v raz-torjenosti živčjo. Raztorjene vernike je pri nor-tnalni, mčrni prilikaj tudi težko vkiipdržati i se brigati za nje, ne pa v etakšem pčkli preganjanja. Na 2 railijona evangeličanov samo ešče 40 dii-hovnikov jeste (raogoče zda že nitJ telko ne). ležala i na štere glas je ešče izda posluhšo. Ta deklina pa, od itere sta si mati i sin zgučavala vu Wagnerovoj hižici, je pa budna ležala eto noč vu posteli, pretnišlavajoča i pretnetavajoča, kak je to niogoče, ka je ra?no toga gfzdžvoga, špotlivoga Petra z svojega raladoga srca cele moči tak lfibila. Ona je poznala vse njegove hfide navade, vidla je njegove velike bine i do-nok ga je liibila. Či bi se nje posrečilo ga na dobro pot pripelati, bi se splačalo trpeti za to? Lfibo jo je on tiidi ? Glavo je globše vu vankiše pokopala, oči je z silov vkOpzaprla i te naednok vidi Ma,je farnoga glfileša i tak votivali, T6 so nerednosti, kakše ravno pri cerkvi se nebl smele dogajati. V naznanili iinjora smo strždali pokazanje na zmenkaje naše znotrešnje missianske deiav-nosti za volo pokrepkuvanja evangeličanskoga ogvušanja i verevadliivžnjskoga diihl. * Pri razprdvi puuktumov napisnika od lan-skogasenioratnoga sprdviščasrao z punov dobrov volov i objektivnostjov šteli pokšzati na ništerne falinge i zmenkanje lanskoga protokuloma. Pxi vsej napisnikaj cerkvenl gjfllešov se Iehko pri-petijo kakše falinge, i tč se na prišesfcni gjfile-šaj dajo včpopraviti. Pri reji pravil naše orsačke cčrkve — truc najvekšoj pazlivosti, se je itak telko faling prikžzaio, ka je Ietošnje orsačko cerkveno sprSyišče eden celi dea tč falinge po-pržvlalo, I nad tern se je sploh nišče nej zbur-kavao, nego je to deio za dobro i potrebno spoznao. Ka pa prinas ? Liki da bi njim na kfi-reče oči stopo, tak so gorizoskakali ništerni gospodje od organizerane skiipine i proteštali-vali; eden nazoči bodoči, ki je nasprotno z cer-kvenov ustavov reč dobo, je takše nepremišle-no pordčanje predstavo, z šterim je li sam sebe obsodo. Po diišnoj vesti lehko pravimo, ka ob-soditi nas pri tom našem najbokšem nakanenji more samo tisti, kotni je ne za pravico. Znamo pa dobro, ka se pravica lehko potčži, ali nemre se zadaviti! I nam rnoč, trošt i pokoj da Boža večna reč: BČi trpite za volo pravice, blaženi ste." (I. Pet. 3, 14.) Ladja v viheri. Ka spite, bratje po veri?! : Ladja naša se pogrižja! - , Vdlovje šumi koli nas, Prebujte se z toga spinjal ¦ Sebičnosti, nevorvanja , m I :. -r-- HOdi gl5s se povsod čuje, . :.i:. Protivnik slšri se glble — Oh keiko nas verostflje ? 1 , Naša pola so ne velka, Pa je itak malo žnjecov. Dfiša se tai britko joče, • ¦¦- ¦ Ka bo ednok z našov decov? Oh kelkokrat nedobijo Te mali duševno hrino — Tuhi dQh se njim poniija — Bratje, tak rad bi všs zdrimol Vrteti se med vSlovjom I napre stopžj ne pridti, Zidati kaj z ednov rokov, Z dtugov vedno se boriti, To je šorš, v šterom herosi Či so mogoči osidti, Ali vesnejo pa oni, Ki so vuki i nemarni. Bogše bi bilo ne čuti, : " Ne viditi, ne misliti, Kak telko drflgi dela; . v Tak živeti — jesti, piti: Puna žebka, pun žalodec — Za žitka cio si to vzeti. Gde ta plava Išdja naša, . *.¦• .-, Na srce si to ne vzeti. ? Aii ne, iakši bidti neščem! Kričeči glas botn v puščavi, Bodera vam bič, ostra šiba, Štera vLs ednok že zdrami! Bom prekleti i prekunjeni, Ali to me ne zosaga. — Prorckov šorš je — veai — vedno Špot, križ, meč, smrt i grmdda ... Ali ne, nerno blč, šiba, ¦ - Brat vaš bom, za vas molčči — Ar gda vihčr kaj popUšča, Čujem i vaš glas kriččči: »Gospodne, Jezuš, pomagaj, Reši nas, 4r pogiblemol" (Gda viher trobi, divja, Endrugoga ne čujemo). r- Lddja naša je v vih^ri, Ai' veroslfije dosta nas — Prek vihera i šumlenja Se čuje eden zmožen glas: (Toga, ki je vtišo morje) ,Ne bojte se, maloverni!".., Vfipajmo se tak v Jezuši, Ne vcagajmo, bratje v veri! /uventus. Stržn 104. DUŠEVNI LIST juliuš 20. Masaryk od Husa, bojevnika za istino i pravico. Pred p&stodvajsetimi leti je bfo v Konstanci zežgžoi magister Hus Janoš, njbojazlivi bojevnik za istlno i pravico. Pred dvajsetimi leti pa je gučao v Ženesi tistoga cajia prcfesor i vezddš čehoslovaški predsednik Masaryk znamenite rečl: Husovo ime se čiije dnes po celom svejti, Velika je znamenitost Husova za rms i naš na-rod. Hus je študerao na Praškom vsevučiliščis preštuderao je vse, ka je bilo potrebno, grdtao je dOhovnik, malo nato dekai i na zadnje rek-tor vsevučililča. Najbole se je pa vopokdzao Hus, kak predgar. V začetks petnajsetoga sto-letja se je nej dosta predgalo. Cdrkev je bila diačka (latinska) i ne se j» dosta skrbela za na-rod. Zdržetek Husovi predg je naednok vsepov-sčdik poznan gržtao, Nej se je pa vido dOhov-ščini, a> je Hus napadao nemoralnost v cčrkvi. Bio pa je Hus sploj verski reformžtor, ndrodni presvetitel. Pžpa je vkuperpozvao žinat v Kon-stanco, da zvrši reformo cerkve. Pozvžni je bio ttidi Hus, ka da odgovor za svoje de!o. Hus je šo na pot v veri, ka je njegov na-vuk v nikotn nž nasproten Sfčtomi pismi. Ali Hus se je zobston triido, ka bi dokazao pred pšpov svojo nedužnost, svetska oblžst ga je 6. juliuša 1415. žežgala na mžglji. Zakoj je trbelo Husi mreti? G!aso je isti-no i se bojOvao za njo do stnrti. Zato mi Hus prawzaprav Evropsko znamenitost i ne samo za čehe. Njegova stnrt je zbudila verske boje i te je cela Evropa bila proti čehom. Žiika (česki vojskovodja) pa se je proti postavo celoj Evropi i obladao je. Husitske bcjne so zgenole celo Evropo. Hus je mro, njegova raiseo pa je žf-vela dale. Ka je ičeo Hus ? Zakoj je tnro ? Hus je zahtevao samo pobogšanje v cčrkvi i nika drfigo. Hus je trdo, ka je glava c^rkve Kristuš i ne papa. Stčto pismo nači včl, kak cerkev, štera je postivila t€ navuk na glavo. Hus je bio na strdni Kristuša i je vČio, ka slab diihovnik henja biti diihovnik. Cčrkev zahtdva pokoričino, Hus pa se je pitao, či odgovirja pokorščina njego-voj dQši i vesti i vido je, ka je proti pdpeštvi potrebna revolucija. Vretina istine je Sv. Pismo ino starinska (apoštolska) cčrkev. Farizeuši so Kristuia raspi- H, meli so večino, liki to je bilo brez pomejna za nj^, ar na ajuvoj strani nej bilo istine. Hus je stano protl bogdtcom i pravo je, ka cerkvi trbe imšnje vkraj vzdti. Tak se da tudi razložiti, zakaj si je nakopao protivinstvo cerkve i zakoj so ga ž^žgali. Huso?a vodna reč je bila batriv-no vadlOAti istino notri do srarti. (Z novin: ,Glas naroda*.) Male nevole, Ednok so edno ladjo na m6rji poleg Afrike divji liidje napadnoli. Morniri, ki so na ladji bili, so hitro opa?ili svojo nevarno stavo i či hitro si ne zroorejo poiržgati, do zgubleni. Nikaj čfidnoga so napravili, nsj se obtanijo. Po cžloj ladji so na gosti .; Velvet hlačice . . . „ 40-45-50.- , _.. ;V'". '., Bouret hlačice ... „ 45—50.— SVA SE NAIA LJETNA OOIJELA MOOU PRATI. POSJETITE NAS ! TlVAR ODUELA fessija zbrisala. Medtčm je ešče ne bilo prave 8. Kalvin Janoš. pokornosti srca k veri i EvangeliumL Vnogi so Kalvin se je 1509.0ga leta v francuškoj se zato pridrOžili k onorni skončanji, šteri je Picardie v Noyoni nar5do> Pf4vo lm6 njemi je Evangeliumi zvčnešnjo obladnost zagvušo, arso Jean Csuvin bilo; Kalvin je sain0 njegovo ]a_ se tak bole zagvušno občfltili pr6ti pBšpeki i tjnsko ,mč_ žč rano se je kaza]a su njem vdka Savoyi, drOgi z političnoga prijateljstva inavdfi dfiševna m6drost> ali na tfilo Je vedno slab bio, šenjd za Bern, vn6gi za volo nezavisnosti idsfi , d6nok odi6čenoga karaktera. Tfihi i premišle- gi pa z raržnje proti protivnikom Genfa slobod ni je bio vedn0> kak tfldi ostroga previdenja i ščine. Pri največ raestančaraj je ešče te slari moraia) šr je vedno ostro grajao norije j raz. luksus i nasladnost ladala i Farel se je za pre- vfizdanost svoji šoiski prijdtelov. M^rno i z ve- več zadfiženoga občfito, naj Genfa porgarstvo likoy pazkov je posiflšo včenjž svoji vučitelov. pod pokornost i moral Evangliuraa pripela i naj Oča njegov> eden grofoski Fiskal Prokurator, ki edno evangeliumsko občinsko živlžnje stvori. Ali jc zevčeni , pr6močen m6i bio, je z Kalvina za to delo se je ne zadosta močnoga i na to velkoga> jmenitnoga človeka Hio napravitl. V doraščeaoga občfito i k Bogi se je za pomoč Parisij v Orieansi i Bourgesl ga je dao pravo rnolo i zdohavo. (juris) gtudirati, da bi ž njega državni čestnik T6 njemi je šorl na eden v^čar — to je postano. Kalvin je obri bio vse njegovi prijate- bilo na konci augustuša 1536 — ednoga možž lov vu iehkOta i dobrotc včenje 1 vu ostroj pa- pripelo, koga je Bog odebro, naj Njegovo pra- roefi K njihovim špnam j nori]am se je ne pri- vico v Oenfi i z Genfa v8 po vnogi držžlajraz- drfižo , tfi so ga bole poštiivali i se ga bojali, šflrjava i glasi. kak s0 ga pa IflbJli. T6 je bio Kalvin Janoš ki je z Italije Jdoč Do poin6či se jc včio i v zorje ob 5. v8ri tL*°Z&. ETJL daf"o°vK; i. «• p» p" i-w "'»• —«• »• i« -«* gde se je nadale mislo včiti i svoje šolč na- vse ponavlao, ka se je prveši den nivčo. Etak daljavati. . • ,, r .,.. 6l. . . < je v 19-tom leti že Doktorat zadobo. (Dale)