Metlika, 15. februarja	Leto XI.	Številka	2	|||	m
a vezi lo
GLASILO BELOKRANJESKE TRIKOTAŽNE INDUSTRIJE
Sestanki in udeležba
lllllllllllllllllll!!!!l!lllllllllllllllllllllilill!l!llllllllllllllllllllllllllllllllllll!l!l!llllltltltllllll!llllllllllllllllllllltttiilll!l!lll!lillll!lllll!!llllllllllll
Prav bi bilo, da preko Vezila kot sredstva za množično obveščanje povemo, kako je z udeležbo na naših sestankih. Če hočemo, da bo sestanek uspel, mora biti prisotnih večina povabljenih. Razen tega mora biti sestanek dobro pripravljen. Delegati morajo dobiti pravočasno v roke gradivo. Mislim, da v tem grmu tiči zajec.
Po bucike
Zgodi se, da zmanjkajo bucike. Nekje jih je treba stakniti. Delavka iz Dobove se je odpravila ponje. Z avtomobilom, ki pa se ji je med potjo pokvaril. Ni oklevala. Sposodila si je kolo in se več kilometrov daleč pripeljala nazaj v Dobovo. Z bucikami. In delo je teklo naprej!
Skorajda nimamo sestanka, kjer ni problem sklepčnost. Dogaja se tudi, da mora predsednik delegacije posameznike dobesedno prositi, naj pridejo na sejo. To se mora končati! Premalo je namreč, da se samo nekateri zavedajo svojega delegatskega poslanstva, drugi pa
ne.
Zdi se mi, da delegati posameznega organa upravljanja ah družbeno-politične organizacije nimajo razčiščenih pojmov, kaj pomeni biti delegat. Delegat je dolžan prihajati na sestanke. Dolžan pa je tudi aktivno sodelovati, saj je za svojo delegatsko nalogo odgovoren širšemu krogu ljudi, ki so ga izvolili v to delegacijo. In tem ne bi smelo biti vseeno, kdo je delegat in kakšen je, saj je od odločitev odvisen naš obstoj in naš napredek. Ne sme nas biti strah, da jih bomo zaradi svojih stališč dobili po glavi. Vsakdo ima pravico izraziti svoje misli, stališča in nihče
ga nima pravice zato ukoriti. Tako tudi jasno piše v našem statutu. Bodimo resni in zavedajmo se, da so minili časi, ko so o pomembnih posameznostih lanko samostojno odločali posamezniki.
Čas je, da se delegati zavedo pomembnosti in odgovornosti svojega dela! Da je temu tako, bodo dokazali s tem, da se bodo udeležili sklicanega sestanka in da se bodo bolj zavzeli za skupno reševanje nastalih problemov. Delovni ljudje naj zahtevajo od izvoljenih delegatov, da v redu opravljajo svoje delo. Če bomo na tem področju bolj zaživeli, bodo sestanki krajši in manj jih bo. Delavci razpolagajo z ustvarjenimi sredstvi, a tudi s svojim delovnim časom.
Če se bomo zresnili tudi na tem področju, rezultati ne bodo izostali.
TONE MATJAŠIČ
———
Veliko nas je v podjetju in kjer je veliko ljudi, je veliko napak in veliko težav, ki jih 'ahko rešujemo znotraj kolektiva. Pošteno in strpno. Ljudje smo pač takšni, da radi raztrobimo stvari daleč in tako vedo o , težavah izmišljenih .BIL.
Novem mestu, v Ljubljani ali še kje drugje kot doma. mi skrbimo za senzacionalnost, ki nam prej škodi kot koristi, sami napihujemo in razpihujemo stvari. Eni zavestno, drugi iz naivnosti, tretji morda zato, da povedt kaj novega. Še „neskuhane'
ljudje potem sklepajo, dodajajo, iz privoščljivosti, iz želje po še hujšem „škandahi“. ^er se ne zgodi nič velikegc in tako je navadno i majhnih mestih radi dimo iz muhe slona, ker želimo dogodkov, ve, pomembnih, šokantnih, č, že hočete. Nekateri posamezniki so dobesedno
Iz muhe slona...
mm*
alizirani za raznašanje, za natolcevanje; časopisni, radijski in televizijski poročevalci so proti njihovi hitrosti pravi polži! Posamezniki vedo vse. kdo je kaj rekel, kdo je kaj delal v preteklosti, kakšne so rodbinske zveze posameznikov itd., skratka, o človeku vedo več kot ve, revež, sam osebi...
Ti neuradni poročevalci delajo slabo uslugo sebi, svojim sodelavcem in podjet v katerem so zaposleni Prav bi bik), če bi za hipec pozabili na druge in bi se končno zazrli v lastni obraz. Morda bi videli, da le ni tako brezmadežno čist.
mmtd
Verifikacija
šole
Na poklicni tekstilni šoli je bila 28. 1. 1975 komisija, ki jo je z odredbo imenoval republiški sekretariat za prosveto in kulturo, da ugotovi pogoje za samostojno delo poklicne tekstilne šole.
Nekaj pomanjkljivosti bo treba še odpraviti, predvsem pa poskrbeti za ustrezen ,.io pedagoški kader, ua bo lahko poklicna tekstilna šola verificirana.
Na sliki so šivilje v našem kreatorskem oddelku v Ljubljani, v Tomšičevi 1. Imajo polne roke dela, prostore pa precej tesne. (Foto: Pavle Riznič)
Disciplina, red, odgovornost...
To so besede, ki veliko pomenijo. Prevedene na jezik naše delovne organizacije pomenijo: kvaliteto, povečano storilnost, modne novosti, pravočasno dobavo pošiljk, dobre poslovne uspehe, povečanje družbenega in osebnega standarda. In še in še.
Ne bi mogli reči, da pri nas ni discipline, reda in odgovornosti. V naši delovni organizaciji združuje svoje delo velika večina tovarišic in tovarišev, ki teh besed nimajo le na jeziku, ampak tudi v srcu, se po njih ravnajo pri vsakdanjem delu za stroji, v pisarni, pri poslovnih
pogovorih itd. Imamo sodelavce, ki bi jih vsak kolektiv z veseljem in z odprtimi rokami sprejel. Ti so vlagali in še vlagajo del sebe v našo - v Beli krajini tudi največjo — delovno organizacijo, kjer si tudi samoupravljanje z velikimi koraki utira pot. Pa vendar.. .
O tem „pa vendar11 bi želel napisati nekaj besed. To naj bi bil poziv vsem, da tudi tam, kjer discipline, reda in odgovornosti ne izvajajo dosledno v vsakdanji praksi, to popravijo. Tistim pa, ki tega ne želijo ali nočejo, moramo v najkrajšem času povedati, da delujejo škod-
ljivo za interese svojih ožjih delovnih skupin in podjetja kot celote. Takim ni mesta med nami!
Ne smemo pozabiti, da je današnje tržišče zmeraj zahtevnejše. Uspela bo lahko le tista delovna organizacija, ki bo pravočasno dobavljala modno interesantne izdelke po primernih cenah. Kupca ne zanimajo težave kolektiva, ki to proizvaja. Ne zanima ga, kdo v podjetju je kriv slabe kvalitete, pač pa s črnimi očmi gleda na ves kolektiv. Če kupec ni zadovoljen s tem proizvajalcem, gre k drugemu, saj je dandanes izbire precej. Ali smemo torej dovoliti, da tisti, ki ne spoštujejo reda, discipline in odgovornosti (kar je lepo zapisano v členu 100 statuta podjetja), škodujejo in izpodkopavajo ugled celotnemu podjetju? Ne! Zato tovarišice in tovariši sodelavci v organih upravljanja, v družbeno-politi-čnih organizacijah, na delovnih mestih v delavnici ali v pisarni, poglobimo se v položaj! Analizirajmo stanje v svoji okolici in odpravimo napake, kjer jih zasledimo. Moramo biti bolj odločni, bolj dosledno in strogo moramo ukrepati proti tistim, ki ne uresničujejo sklepov. Odpraviti moramo familiarnost in na vsakem koraku imeti pred očmi, da smo samoupravljavci ne samo v pravicah, ampak tudi v svojih dolžnostih. Potrebne je več samokritike, konstruktivne kritike in klicanja na odgovornost.
Pomanjkljivosti, za katere smo slišali na delavskem svetu podjetja, na sejah delavskih svt tov v TOZD itd., lahko največkrat sami odpravimo. Z vztrajnostjo, doslednostjo in poštenimi medsebojnimi odnosi smo to sposobni urediti.
Velika "večina naših izdelkov gre v tehnološkem procesu skozi štiri proizvodne faze: kodran-ko, pletilnico, barvarno in konfekcijo. To pomeni, da smo tudi pri delu tesno med seboj povezani. Vsak na svojem delovnem mestu neposredno ali posredno vpliva na končen rezultat izdelka, poslovni uspeh in na svoj osebni dohodek. Vsak torej lahko na svojem mestu praktično doživlja ustavno na čelo „da uživamo sadove svojega dela in materialnega napredka družbene skupnosti".
V tem članku ne bi mogel našteti vseh napak, površnosti in malomarnosti, ki jih odkrivamo. Sami zanje veste, želel pa bi, da se take stvari nikdar več ne bi ponovile. Vemo, da smo ljudje, vsak s svojimi napakami, da nismo zmeraj enako razpoloženi, toda večina delavcev želi in zahteva, da pomanjkljivosti odpravimo. Tistim, ki temu nasprotujejo, pa kaj hitro pokažemo vrata.
Tisti, ki zamujajo delo, ki neodgovorno in malomarno opravljajo svojo dolžnost, ki dopuščajo sodelavcem, da delajo tudi zanje, ki prav nič ne prispevajo, da bi stanje popravili in utrdili red in disciplino ter odgovornost ter zdrave odnose — naj se nad seboj zamislijo, dokler je še čas.
Naj bo ta prispevek začetek akcije za povečano delovno in tehnološko disciplino, za večji red in odgovornost vseh zaposlenih, hkrati pa začetek konca za one, ki vsega tega nočejo razumeti.
DRAGO ŽVAB
Zahvala
Ob boleči izgubi dragega očeta FRANCA KOLENCA se najlepše zahvaljujem sodelavcem in sindikalni organizaciji TOZD Mirna peč za podarjeni venec in izrečeno sožalje.
MARIJA KOLENC
Za mlade: izlet v Selce
Mladinska turistična poslovalnica iz Novega mesta organizira 7., 8., in 9. marca prijeten izlet v Selce. V ceno 400 dinarjev je vključeno: prevoz v obe smeri, penzionske usluge, vstopnina na ples, neomejeno število kopanj v bazenu, uporaba kegljišča v času tekmovanja, izlet z avtobusom ob obali, stroški organizacije in vodičev.
Kogar izlet zanima, se lahko prijavi do 20. februarja pri tovarišici Mirjani Vrlinič. Prvi obrok — 200 dinarjev bo treba plačati ob prijavi, naslednjih 200 dinarjev pa do 20. marca.
Razpeta med domom in tovarno
V TOZD konfekcija Dobova sva se pogovarjala z IVKO CETIN o prvih časih samoupravljanja pri nas. Ivka Cetin je bila najprej redsednica upravnega od-ora, dvakrat zapored članica DS, pozneje pa njen predsednik.
— Kako je bilo v tistih pionirskih časih našega samoupravljanja?
„Od prvega dne dalje so nas vseskozi spremljale težave. Za vse nas je bilo to nekaj novega, nekaj nenadnega, lepega, a zahtevnega. Vodilni delavci so se v začetku zelo težko privadili samoupravljanju. Prej so se čutili „absolutne vladarje", prelomnica se jim je zdela nemogoča. Delavsko samoupravljanje so imeli za neko vrsto sindikata. Delavsko samoupravljanje je ,zavladalo". Vem, da je bila takrat predsednica Ivanka llrek."
Ste tudi danes v kakšnem samoupravnem organu?
,,Ne, nisem. Tu so leta, utrujenost. Premalo sem izobražena za tako zahtevno nalogo. Samoupravljanje zahteva veliko znanja. Ne bi bilo odveč, če bi pripravili za samoupravljalce tečaje, seminarje. Težko je biti žena in samoupravljalka. Dom hoče svoje, tovarna svoje. Zena je razpeta med domom in fa-briko."
- Zaupate mladim?
»Popolnoma. Na mladih stoji svet, pravi pregovor. To je res. Je pa razlika med našo mladostjo in mladostjo teh mladih ljudi. Lepo jim je, kot je bilo po svoje nam .. .“
In obujajo spomine na brigado, na čas, ko je bilo v podjetju manj ljudi. Zato je bilo delo prijetnejše, več se je vedelo, več odkritosrčno razpravljalo. Vedeli so za vsak košček blaga, za vsak izdelek, vsakega kupca. Bili so kot velika dmžina. Danes pa .. . Človek se izgubi v materialu, v hitrosti, v živčnosti. Ivka Cetin dela dvaintrideset let; osemindvajset let dela v tem podjetju in prijetno je z njo kramljati. Ob spominih se ji zarosijo oči. Spomini so vrag: človeku zaigra srce, beseda postane tišja in ljudje se nekako zbližamo. Sedanjost nas preveč ločuje, nas dela tujce, slučajnostne znance.
T.G.
V Dobovi imajo lepo urejeno kuhinjo. Ko sva pred kratkim s Pavlom pridivjala tja, sva bila lačna kot volkova, pa ne dolgo. Prijazna kuharica nama je postregla s kranjskimi klobasami. Verjamem, da so zaposleni zadovoljni s prehrano! (Foto: Pavle Riznič)
in samokritično
Kritično
26. januarja je bil v TOZD Dobova občni zbor sindikalne organizacije. Lahko rečemo, da je ta osnovna sindikalna organizacija ena najbolj delavnih ne samo v okviru podjetja BETI, temveč v brežiški občini. Osnovno nalogo sindikata v lanskem letu: samoupravno organiziranje v TOZD, so opravili. Deluje 6 samoupravnih delavskih skupin. Sindikat je bil aktiven tudi pri evidentiranju kandidatov za Zvezo komunistov: lani so sprejeli v članstvo ZK pet zaposlenih.
Razpravljali so o štipendiranju v TOZD in v občini ter se zavzeli za dobro politiko štipendiranja, ker se zavedajo, da potrebuje gospodarstvo dober in šolan kader. Prav tako si je sindikat prizadeval za resnično uveljavitev samoupravnih odnosov v delavskem svetu TOZD, kot na vseh drugih področjih.
Veliko je bilo narejenega tudi v prid rekreacije delavcev, za nabavo ozimnice, sindikat pa je začel tudi akcijo, ki naj bi pripomogla, da bi čimprej začeli z gradnjo družbenih stanovanj za potrebe TOZD.
Po poročilu predsednika je sledila živahna razprava. Kritično in samokritično so ocenili stanje v TOZD in v podjetju. Ostro so postavljali vprašanja zaradi občasnega pomanjkanja dela in slabe kvalitete pletiva. Niso slepomišili okrog odgovornosti posameznikov in služb.
Člani zbora so zahtevali, da se napake čimprej popravijo. Samokritično pa so načeli tudi delo v osnovni organizaciji sindikata. Člani samoupravne delavske kontrole so prosili, da bi jih natančneje seznanili z njihovimi nalogami in dolžnostmi.
Udeleženci zbora so razpravljali tudi o odstopu glavnega direktorja Vladimira Gošnika. Izrazili so zaskrbljenost za nadaljnji razvoj podjetja, radi pa
Odbor za splošne zadeve in informiranje je sprejel naslednje sklepe:
Klubu Belokranjskih študentov v Ljubljani, ki združuje študente na visokih in višjih šolah iz občin Črnomelj in Metlika, se za organizacijo srečolova odobri za 200 din izdelkov.
Vabilo k sodelovanju
Delovna skupnost TOZD IC vabi k sodelovanju pri organizaciji dopolnilnega izobraževanja za vse zaposlene. Vsaka ideja in spodbuda je dobrodošla, prav tako pa tudi utemeljena kritika na pomanjkljivo delo v TOZD izobraževalni center.
bi videli, da bi direktor ostal na položaju. Seveda pa bi mu morali vsi nuditi večjo podporo v dejanjih in ne le v besedah.
Sindikat je sprejel še načrt dela za novo obdobje, ki nakazuje zahtevne naloge in bogato dejavnost. Udeleženci zbora so izvolili novo vodstvo. Želimo, da bi bili vsi občni zbori podobni dobovškemu: bili naj bi kritični in tudi samokritični.
TONE MATJAŠIČ
-- Društvu paraplegikov SR Slovenije se za organizacijo srečolova odobri za 300 din naših izdelkov.
Mestni godbi iz Metlike se za organizacijo srečolova odobri za 1.000 din izdelkov.
SKLEPI DELAVSKEGA SVETA:
- Delavski svet podjetja pooblašča odbor za gospodarjenje, dohodek in nagrajevanje, da lahko odloča o odpisih reklamacijskih zahtevkov enkratno do zneska 10.000 dinarjev.
- Sprejme se odpoved glavnega direktorja Via«1' uja Gošnika in se ga r j. aprilom 1975 razreši dolžnosti v podjetju BETI.
- V bodoče je kajenje na sejah delavskega sveta prepovedano.
Marsikaj nas moti
ZDENKA VOLARIČ je pripravnica, ki je končala tehnološko fakulteto v Zagrebu. Je inženirka. Čeprav je nekje slišala, da je na Gorjancih postavljen jez, ki brani visokošolskemu kadru v Belo krajino, je poslala prošnjo. Zdaj je v Beti. Pravi, da se do nje vsi ,fer“ obnašajo, da ji povedo, kar jvpraša. Je pa kup stvari, ki jo motijo.
- Pravilnika o pripravnikih v Beti še ni Leto dni bom pripravnica. Lep osebni dohodek imam, to je res. Sem pa nezadovoljna, ker ne vem, kakšno delovno mesto bom imela, ko mine čas pripravništva. Ta negotovost slabo vpliva na počutje.
, pogovarjate se s pripravniki Kaj menijo? “
- Naokoli imajo veliko pripomb, ko pa je treba kaj uradno reči, molče kot ribe. Menim, da se s srednješolskim kadrom preveč pometa po podjetju, saj je malo takšnih, ki točno vedo, kaj naj pripravniki delajo. Selimo se iz sektorja v sektor. Če bi naprej vedeli, kje bomo pozneje delali, bi se v času pripravništva bolje poglobili v določeno deto.
„ Veliko neurejenega je, se mi zdi. “
- Da se razumemo: jaz nimam težav. Občutim pa, da je srednješolski kader naperjen zoper nas z visokošolsko izobrazbo. Večkrat je slišati pripombe, da šola ne pomeni veliko. Čudno: prav tisti, ki to najbolj poudarjajo, se sami vpisujejo v višje in visoke šole, da potem lahko mahajo okrog z dipb-mami Priznam: ko človek pride s fakultete, še ni strokovnjak. Strokovnjaka je treba narediti v tovarni To pa lahko narede le v podjetju, ki ima razčiščene pojme tudi o pripravništvu.
,,Kaj je torej s pripravniki? “
- Pripravniki so ljudje, ki so še vedno pred vrati podjetja. Natančno bi bilo potrebno določiti delovna mesta, ki jih bodo po izteku pripravniške dobe zasedli pripravniki Zagotavljam, da bi bil elan dela večji, a tudi morala. Tako pa...
TONI GASPERIČ
Fo so odločitve
Snažilka in štedilnik
Naša snažilka (še zdaj mi ni jasno, zakaj snažilke malicajo v prostoru pred straniščem) je dobila stanovanje, manjkal pa ji je štedilnik. Napisala je prošnjo na ustrezni organ, ki ji je dodelil zarjavel in star štedilnik, vendar na elektriko (kdo ve, če plošče res še grejejo? ). Ženska je bila razumljivo — razočarana, ko pa so jo pričeli sodelavci pikati, kdaj jim bo skuhala kavo in podobne zafrkancije, so ji po licu zdrsele solze.
Razmišljala je in ugotovila, da ne premore nikakršnega bogastva, ima pa oči, ki ji povedo, da štedilnik resda ni za v novo stanovanje, da je morda zaslužila kaj boljšega in da bi bilo veliko bolje, če ji ne bi ničesar dodelili, saj tako ne bi postala predmet zasmehovanja. (Štedilnik si je v eiektroJielavni-ci ogledalo precejšnje število ljudi, ki so delili mnenje s snažilko, tovariš sekretar pa je napravil celo zapisnik.) In še nekaj je razmišljala snažilka: zakaj niso njej dodeljenega štedilnika dali komu drugemu, ki je dobil stanovanje hkrati z njo. Zakaj ravno njej? Zato, ker je snažilka?
Zdi se mi, da njeno razmišljanje le ni tako izkrivljeno.
T.G
Hlllll!ll!lllllllll[||!lllllllllllllllllllllll[|ll!l!lllllllll!ll!lll!l!llllllllll!!!!lllllllll!ll!llllllll!!!l!llll!lll!lllllill>!!!!il
Poglobimo se v razlike!
milim    ....
Po zakonu o knjigovodstvu delovnih organizacij morajo v vseh kolektivih vsaj enkrat na leto narediti popis vseh sredstev in ga uskladiti s knjigovodskim stanjem. Zato so potrebni vsakoletni popisi zalog materiala, izdelkov, polizdelkov, drobnega inventarja in osnovnih sredstev.
Pri teh popisih pa vselej ugotavljamo razlike med knjižnim in dejanskim stanjem. Na sejah samoupravnih organov slede bolj ali manj žolčne razprave. Na koncu se stanje preknjiži tako kot je v resnici: na izredne dohodke ali izredne izdatke, ne da bi pri tem točno ugotovili vzroke in krivce za nastale raz-
NE ZAMUDITE REVIZORJA
28. februarja bo ob 19.30 v domu Partizana gostovalo Mestno gledališče ljubljansko s komedijo REVIZOR 74. avtorja Igorja Torkarja. Ljubitelje dobrih gledaliških predstav in smeha že sedaj opozarjamo na zanimivo prireditev. Vstopnice bodo v predprodaji v trafiki Flajšman.
like. Do zdaj so bili izgovori za nastale razlike v glavnem na račun neurejenih skladišč. Vprašanje je, če so res toliko kriva skladišča. Vemo, da so nekatera skladišča zaklenjena, pa vseeno prihaja do precejšnjih odstopanj od knjižnega stanja, kar kaže na nevestno poslovanje z materiali. Posledice takega poslovanja pa so lahko velike in hude.
Glede na število izdelkov, raznolikost materialov, drobnega inventarja, polizdelkov, gotovih izdelkov in pogostnih sprememb ter artiklov v naši delovni organizaciji, je res veliko možnosti za razne podzavestne napake: knjiženje na napačni konto, napačno zajeta količina, narobe zapisana mera in podobno. Ne smemo pa spregledati tudi možnost subjektivnega činitelja, saj vemo, da imajo osebe, ki vodijo dokumentacijo, različno strokovno izobrazbo in imajo tudi različen odnos do dela.
Vse razlike med dejanskim in knjižnim stanjem bi morali bolj temeljito analizirati in pomanjkljivosti odpraviti, kar pa spričo obsežnosti dela ni vedno mogo-
če. Pri nas smo uvedli kontinuirane inventure, ki naj bi vse te napake odpravile, toda ena oseba pri taki množici materialov in pri takem obsegu poslovanja tega ne zmore. Potrebna bi bila najmanj tričlanska stalna inventurna komisija.
Na zadnji seji delavskega sveta podjetja smo obravnavali inventurne razlike. Določene so bile zadolžitve posameznikov in služb, ki naj bi poslovanje z materiali pripeljali na višjo raven. Videli bomo, koliko bo uspeha.
T.K.
Popularni avtomat
Pripeljali so nov stroj. Avtomat za pijačo. Za dinar lahko dobiš toplo in hladno kavo ali oranžado in limonado. Osvežitev. Med nami žive pa tudi prevaranti. Namesto dinarja vržejo v avtomat kos železa. Pijačo pa kljub temu dobe.
Goljufija za dinar!
i
Samoupravni akti
vXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX^XXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX*XXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'
V IV tromesečju 1974 so zbori delovnih ljudi v TOZD in v DSSS sprejeli, pristojni samoupravni organi TOZD odnosno podjetja pa razglasili naslednje samoupravne akte:
1. Statut podjetja
2. Statut TOZD Kodrank: Metlika
3. Statut TOZD Pletilnica Metlika
4. Statut TOZD Barvarna Metlika
5. Statut TOZD Konfekcija Metlika
6. Statut TOZD Konfekcija Črnomelj
7. Statut TOZD Konfekcija Mirna peč
8. Statut TOZD Konfekcija Dobova
9. Statut TOZD Izobraževalni center Poklicna šola Metlika
10. Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (v vseh TOZD in DSSS je sprejeto enotno besedilo teksta tega sporazuma, ki se neposredno uporablja in izvaja kot samoupravni akt v
vsaki TOZD in DsSS v sestavi podjetja).
V posameznih TOZD je ta samoupravni sporazum podpisalo (obrazec GV -61) naslednje število delavcev:
TOZD Kodranka Metlika 145
TOZD Pletilnica — Metlika 100
TOZD Barvama — Metlika
76
TOZD Konfekcija Metlika 306
TOZD Konfekcija Črnomelj 203 TOZD Konfekcija - Mirna peč 97
TOZD Konfekcija - Dobova
133
TOZD IC Poklicna šola — Metlika 10 DSSS Metlika, MS Ljubljana
- 246
Skupno:	1316
od 1436 delavcev, ki združujejo svoje delo v podjetju, kar je več kakor dve tretjini vseh delavcev.
1.	V tisku, posebni prikladni brošuri, so naslednji samoupravni akti:
1) Temeljni samoupravni sporazum o združitvi TOZD v delovno organizacijo podjetje,
b) Statut podjetja,
c) Samoupravni sporazum o ugotavljanju in delitvi dohodka ter osebnih dohodkov.
2.	V pripravi za tisk so naslednji samoupravni akti:
a) Statut TOZD
b) Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu.
Brošure so namenjene vsakemu delavcu, ki združuje svoje delo v delovno organizacijo „Beti“ •- Metlika, vsem štipendistom ter novim delavcem. Naklada vsake brošure 2000 izvodov.
VPIS KONSTITUIRANJA DELOVNE ORGANIZACIJE IN TOZD V SODNI REGISTER ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA
Predznamba vpisa konstituiranja delovne organizacije in TOZD je izvršena pri okrožnem
Gospodarskem sodišču v Ljubljani 27. 11. 1974, a vpis konstituiranja delovne organizacije in TOZD 24. 12. 1974 s sklepom okrožnega Gospodarskega sodišča v Ljubljani Srg 2136/74 na reg. vložku 685/00 za podjetje odnosno po TOZD:
TOZD Kodranka Metlika reg. vložek 685/01
TOZD Pletilnica Metlika reg. vložek 685/02
TOZD Barvama Metlika reg. vložek 685/03
TOZD Konfekcija Metlika reg. vložek 685/04
TOZD Konfekcija Črnomelj reg. vložek 685/05
TOZD Konfekcija Mirna peč reg. vložek 685/06 — TOZD Konfekcija Dobova reg. vložek 685/07
TOZD Izobraževalni center - Poklicna šola Metlika reg. vložek 685/08
Vpis konstituiranja delovne organizacije in TOZD bo objavljen v uradnem listu SFRJ.
Iz kadrovskega in splošnega sektorja
Zadovoljni stako kulturo?
Vsi, ki smo malce povohali kulturo, na sestankih rdečih lic ugotavljamo, da ni tako, kot bi bilo želeti, da se ljudje ne zanimajo za kulturne akcije, čeprav plačujejo 0,58 od svojih bruto osebnih dohodkov, da pa na drugi strani cvete laži-kultura, se bohoti literarna plaža, na gramofonih pa se vrte solzave popevčice, kot da smo Jugoslovani prave mile Jere in ne narod herojev. To ugotovimo in še kaj hujšega, po sestanku pa zavijemo na špricar; zadeva se seveda ne popravi in je naprej vse po starem. Le kje kak razvneti kulturnik benti in si žre živce zaradi takega in podobnega stanja, ki bo toliko časa mizerno, dokler ne bomo iz svojih glav pregnali misli, da je kultura le stvar kulturnikov in ne nas vseh.
Najbrže so minili časi, ko so bili ljudje zadovoljni, če so videli na mizi polno skledo žgancev, polič vina in če se jim je iz kota nasmihala
dična devojka ali namiguša kakšne druge sorte.
Kulturo delavcem!
Toda, kaj smo naredili, da bi delavci res uživali kulturne sadove in da bi razpolagali s kulturnimi dobrinami, če že odrivajo denar zanje? Malo, kajti kulturo in vse, kar k njej sodi, smo odrinili na slepi tir. Kultura se je, zdi se mi, umaknila hiperpro-dukciji, glasbo so zamenjali programerji in kje kakšen koncert jemljemo za navlako ali za muho kakšnega malce premaknjenega glasbenega zanesenjaka. Drugače si ne gre razlagati dejstva, da je dvorana v mnogih primerih napol prazna in da obiskujejo filmske predstave napol okajeni mladeniči ali ljudje, ki bi radi na toplem preživeli dve uri dolgočasno zamegljenega večera.
Kulturo delavcem!
Sindikalna organizacija kupuje jeseni krompir in jabolka za delavčev želodec; kot zelen pes redki pa so pri-
meri, da bi taista organizacija kupila nekaj deset vstopnic za predstavo, da bi naročila avtobus za ogled prireditve v Ljubljani ali Zagrebu, da bi prenesla kakšno likovno razstavo v tovarniške prostore, pripravila recital. Morda kaj podobnega.
Kulturo delavcem!
Blizu so dnevi, ko bodo predstavniki samoupravnih interesnih skupin marširali po delovnih organizacijah, razlagajoč programe za leto 1975. Programe in potrebe po sredstvih. Med njimi bodo tudi predstavniki temeljne kulturne skupnosti. Delavci bodo poslušali in končno dvignili roke ter s tem potrdili prispevno stopnjo. Strah me je, daje to tudi edini vpliv na kulturno dogajanje v našem mestu. Mislim: vpliv neposrednih proizvajalcev, ki jim moramo dati kulturo.
Več zanimanja, tovariši, ne bi škodilo nikomur.
T. G.
 )
Molk je zlato
r
Še vedno, žal, prevladuje mnenje, da je najbolje molčati. Ljudje upoštevajo ljudsko modrost, da je govoriti srebro, molčati pa zlato, ker imajo morda iz preteklosti slabe izkušnje. Nemalokrat sem že slišal in še slišim: „Povedal bi o tej in oni napaki, o tem in onem človeku, a sem raje tiho. On je na položaju, verjeli bodo njemu, ne meni. Lahko sem ob službo!" Resnici na ljubo -ljudje zavoljo tega molče. Kot ribe. Mislim uradno molče. Ob šankih pa se razvije debata, razvežejo se jeziki in človek marsikaj zve (koliko pogovorom verja-
Zahvala
Ob izgubi drage mame MARIJE CRVAN se zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD „BET1“ Mirna peč za podarjeni venec in izrečeno sožalje.
ALOJZ CRVAN
mete, je odvisno od vas samih).
Taktika pogovorov za točilno mizo je strel v prazno, kajti problemi se rešujejo kjer so nastali: tovarniški v tovarni, partijski na sestanku, pijani prepiri pa za šan-kom. Vse na svojem mestu in ob svojem času. Mislim, da je preteklost, ko je bil delavec ukrojen za pošteno besedo in jasno misel. No, naj bi bila preteklost.
Poznam ljudi sedijo na sejah samoupravnih organov. Ko se razpravlja o določeni stvari, ne odprejo ust. Modro molče, kdaj pa kdaj se nasmehnejo, da človek ne more ugotoviti njih misli. Po seji se odpro. Imajo vrsto predlogov, pripomb, sklepov. Le zakaj niso povedali tega v ..regularnem" času. Strah? Modrost? Ščitenje hrbta? Hinavščina? Kdo ve?
Poznam tudi ljudi, ki imajo dvojne misli: ene za sestanek, druge za nevezan pogovor. Preračunljivo razpravljajo o zadevah; ne iz prepričanja ampak zato, ker so
pravočasno ugotovili, kaj je treba govoriti. Preprosti ljudje bi temu rekli: „Po-gruntal je, kam vleče veter." In nekateri čudovito razpne-jo svoja jadra, krila, če hočete, in s svojo dvoličnostjo daleč prilete. Do postavljenega cilja.
Potem so zadovoljni z blazino in s salom, ki se jim prične nabirati okrog pasu. Če si z volkovi, tuli po volčje, če si med ovcami, blejaj. Tega tuli blejalnega sistema se poslužuje veliko ljudi. S tem delajo zgago.
Nemalo pa je tudi takšnih, ki so telesno prisotni na sestanku, njih misli pa plavajo po travnikih in vinogradih, po dopustniških dneh in po belih nogah belih deklet. Ker se, žal, aktivnost meri po obiskovanju sestankov, niso imenovani nikoli na tapeti kritike. S svojo telesno prisotnostjo se zaščitijo. Če moram iti v cerkev, ni nujno, da molim boga, je vodilo takšnih in takim podobnih. Od tod mlačnost članstva te ali one organizacije, odbora, sveta itd.
Sprevideti bi bilo treba, da je od naše splošne aktivnosti odvisen naš skupen uspeh! joni GAŠPERIČ
Na mlade prenašamo
ZOFIJA VERBANČIČ iz Dobove je bila predsednica delavskega sveta, večkrat članica DS, bila pa je tudi članica upravnega odbora. Trenutno ni več. V podjetje je prišla 17. marca leta 1948.
,,Začetek je bil kritičen, težave so bile na dnevnem redu, toda borili smo se, vztrajali smo. Mladim večkrat pravimo, kako smo se odpovedovali vsemu, da smo lahko kupili stavbo, da smo zgradili novo, da je bilo veliko udarniškega dela. Tako smo, na primer, zgradili zadružni dom, punce so hodile v brigade. Vse nas je prevevala misel za skupnost. Danes smo bolj vsak zase, bolj egoistični Bili so časi, ko smo delale vso noč po teden dni, potem pa smo teden dni počivale, ker ni bilo dela."
- Kakšna je še razlika med pretekbstjo in sedanjostjo?
„Danes imajo delavci več besede kot kdajkoli prej in v kateremkoli drugem sistemu. Mislim pa, da imajo nekateri premah znanja za tako odgovorno nabgo. Delegatski sistem je precej zapleten in zahteva od delegata zrebst in tehtnost. “
-Dolgo ste že v podjetju. Kaj vas moti?
,,Do stava materiala iz matičnega podjetja je velikokrat slaba. Pošljejo, na primer, sintetiko, pomožnega materiala pa ne."
Kako gledate na prihodnost?
„Optimistično. Vidim, da so se nekateri mlajši sodelavci lepo izkazali. Prav je, da mladi prevzemajo odgovornejše nabge. Naj se počasi navadijo resnega in poštenega dela. Ne bi bib prav, če bi propadb to, kar smo z muko ustvarili. “
T. G.
Ukinitev nočnega dela za žene
Jugoslavija je med podpisnicami konvencije o ukinitvi nočnega dela mladine in žensk. Slovenski sindikati in drugi re-
publiški forumi so sprejeli nalogo, da se v Sloveniji ukine nočno delo za ženske in mladino do konca leta 1977.
Naš vsakdan
Tokrat pogovor iz Črnomlja. Nisva prav nič filozofirala. Ženska - ANGELA ANGELO VSKI - pač rada govori In kuha. Kaj dela raje, je težko ugotoviti. Najbrž ima rada oboje. To je njen problem.
Novembra je bila odprta nova menza. To je velika pridobitev za našo TOZD. Za zdaj pripravljamo samo malice, kosil ne. Morda jih bomo kdaj. “
So ljudje zadovoljni s tem, kar jim skuhate?
„Upam, da so. Sicer povprašajte ljudi. Laže vam bodo povedali. Ocenjevati svoje deb je najteže. “
Lačen sem. Imate kaj za pod zob?
„Nič. Vse je pošb. Danes sva pripravili golaž in makarone. Vse so pojedli. Za enkrat pripravljamo enojno malico. “
- Kaj pogrešate?
„Zdaj delava dopoldne dve, popoldne ena. Potrebno bi bilo zaposliti vsaj še eno žensko. Dela je precej. Točimo tudi pijačo. “
- Kdo vam nabavlja hrano in druge, za kuhinjo potrebne stvari?
„Same. Kupujemo v mesnici in v zadrugi Pri privatnikih bolj mah. “
Zakaj?
,JVe vem. Toda z zadrugo se da nekako laže urediti račune. Čisti računi, dobri prijatelji “
T. G.
Včlanite se v blagajno samopomoči!
Verjetno vam je že znano, da obstaja v tovarni Beti blagajna samopomoči, ki je prostovoljna organizacija članov sindikata. Ustanovil jo je izvršni odbor sindikalne podružnice „Beti“ Metlika 1. III. 1965. Njen namen je zbirati prihranke in nuditi članom samopomoči posojila.
Član blagajne vzajemne pomoči je lahko vsak član naše delovne skupnosti. Najnižja vsota, ki jo posamezni člani vlagajo v blagajno vzajemne pomoči, je 10 din mesečno, najvišja mesečna vloga pa je odvisna od posameznega člana. Do sedaj najvišja vplačila znašajo 200 din.
Pravico do posojila imajo vsi člani blagajne vzajemne pomoči, vendar pod naslednjimi pogoji:
1. da so člani blagajne vzajemne pomoči najmanj 3 mesece;
2. da imajo dva poroka, ki sta tudi člana vzajemne pomoči.
Višina posojila znaša zaenkrat največ 2.500 din. Poso-
jeno vsoto denarja mora posojilojemalec vrniti najkasneje v dvanajstih mesecih. Pravico do novega posojila si član pridobi potem, ko je že odplačal staro posojilo. Obresti na posojilo so minimalne in znašajo le 2 % od izposojene vsote.
Število članov v januarju 1975:
-- DS skupne službe:	90
- TOZD kodranka
in volna:	27
- TOZD pletilnica:	23
TOZD barvama:	11
TOZD konf. Metlika:	58
- TOZD konf. Črnomelj:	1
Skupaj:	210
Na koncu naj izrabim priložnost in povabim vse člane naše delovne skupnosti naj se vključijo v blagajno vzajemne pomoči, kajti čim več se bo v blagajno stekalo denarja iz mesečnih vlog, tem laže bo poslovanje in ugodnejši bodo lahko pogoji za najetje posojila.
MILAN BRAČ1KA
Za ta korak so bili sprejeti tudi določeni sklepi, ki narekujejo, da se ukinitev rešuje postopno, kajti takojšnja ukinitev ni mogoča, ker ima lahko daljnosežnejše posledice, kot so: nedoseganje planiranih količin, morebitne brezposelnosti itd., skratka: takojšnja ukinitev ne bi bila mogoča.
V TOZD kodranka in volna smo s prvim januarjem ukinili nočno delo za ženske. Od takrat dalje delajo v tej TOZD v dveh izmenah, in sicer vsak dan. Na račun tega smo zmanjšali število delavcev v proizvodnji, tudi nekateri stroški so se zmanjšali, kot na primer: poraba električne energije, dodatek na nočno delo itd.
Če smo hoteli izpeljati tako odločitev, smo morali nujno nekaj preurediti. Strokovni kolegij TOZD je na eni svojih sej proučil predlagane ukrepe, s katerimi je bil prikazan učinek te poteze. Člani kolegija so predlagani elaborat proučili in predlagali DS TOZD, da odobri sredstva za modifikacijo nekaterih strojev pri fazi predelave preje. Tako smo dva stroja temeljito pre-
delali, enega pa le delno. Nastali so seveda stroški, ki bremenijo TOZD, vendar se bodo v kratkem izplačali. S to predelavo strojev smo dosegli, da dobivamo enojno prejo, primemo za pletenje, že na prvi fazi proizvodnje. Že na fiksirnem stroju torej dobimo bikonusen navitek in naoljeno nitko, kar zadostuje, da gre navitek na pletilne stroje. Tako je odpadlo delo na previjalnih strojih, ki je dokaj zamudno in povezano z dodatnimi stroški.
Proizvodni ciklus pri termo-fiksirnih strojih teče še naprej dan in noč tako, da delata v nočni izmeni le dva delavca in vodja izmene. Predhodni izmeni uredita vse potrebno za nočno delo.
Rezultati poslovanja v prvem mesecu po novem sistemu dela kažejo, da smo se pravilno opredelili in da smo dosegli zadovoljiv učinek. S člankom sem hotel ponazoriti to, da smo z eno potezo zadostili zakonskim predpisom in dosegli, da dosegamo z manjšimi stroški iste rezultate kot smo jih pred to odločitvijo.
TONE MATJAŠIČ
Betka iz BETI
BETKA IEVAI mi je gledala pod svinčnik in pripomnila, ko sem zapisal njen priimek. „Na koncu napišite i. “ Napisal sem ga. Je prav?
..Rojena sem bila v Dolenjcih pri Stranski vasi. Bila sem edinka. Doma smo imeli nekaj zemlje in mlin. “
- Se melje?
,Ne. V osnovno šob sem hodila v Podzemelj in v Gradac. Tri leta sem preživela v obrtni šoli v Črnomlju. Po končani šoli sem se zaposlila v Beti Metlika, kjer sem debla tri leta. Nato sem se poročite in sem opustite službo za osem let, ker sem rodite dve punčki in fantka. Ko so otroci mak) porasli, sem se zaposlite v Beti Črnomelj. “
- Kaj delate?
„Sem pregledovalka gotovih izdelkov. Norma je visoka, zato lahko čbvek spregleda kakšno napako. “
- Kaj trenutno delate?
„Pregledujem	otroške
komplete Borko. V osmih urah jih moram pregledati dvestošestdeset. “
- Koliko zaslužite?
„Osebni dohodek je odvisen od vrednosti točke. Tako dobim od 1800 do 200 dinarjev. Da, tudi mož je zaposlen. V rudniku Kanižarica. Dete veliko nadur, zato prinese domov tudi po 4.000 dinarjev. “
Ste petčlanska družina. Kako se preživite?
„Gre, četudi moramo plačati in kupiti prav vse. Vrta ali kaj podobnega nimamo, da bi si kaj pridelali. Živimo od plače. “
- Si lahko ob tako visokih cenah kaj posebnega privoščite?
„No, ostane le toliko, da gre lahko družina med dopustom na morje. iMni smo bili, na primer, v Umagu. Teden dni. Lepo je bib."
T. G.
Kreatorke v Ljubljani s polno paro pripravljajo jesensko-zimsko kolekcijo 75. Jadikujejo, da ne dobe pravočasno ves potrebni material. Zaupale so mi hkrati, da bodo pri perilu prevladovali živahni tiski. (Foto: Pavle Riznič)
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIII
Novo iz Mirne peči
Polletje je za nami
Morda bo izzvenelo čudno, če povemo, daje tudi v šoli plačilo po rezultatih dela. Učenci so prejeli polletna obvestila o učnem uspehu. Njihovi obrazi so bili nasmejani, zaskrbljeni, žalostni, nekateri celo malce cinični. Tako je. Za prizadevnost, trud in učni uspeh so bili ocenjeni resda s številkami. Ugotovimo, da bi bilo lahko boljše.
Nekaj splošnih navodil in spodbudnih besedje premalo za mladega, razigranega dekliča ali fantiča. Razredniki in učitelji bodo morali pri vsaki učni uri še bolj z vzgojnimi in poučnimi prijemi oblikovati učenčevo delovno zavest. Še malo in nekateri učenci bodo samostojno zakoračili v življenje. Tudi na delovnem mestu, v novi sredini sodelavcev, bodo potrebne tople, a tudi kritične besede.
Poprečni učni uspeh na poklicni tekstilni šoli je bil ob polletju 79,4%. Najboljši so bili učenci 3. c razreda. Njim gre pohvala!
DRAGICA NENADIC
Izpopolnjevanje
Člani osnovne organizacije ZK TOZD IC bodo imeli ob sobotah obvezno izpopolnjevanje v idejnosti pouka in programskih načelih ZKJ.
D.N.
Zahvala
Ob izgubi dragega očeta se toplo zahvaljujem sodelavcem iz TOZD volna kakor tudi sindikalni organizaciji za spremstvo in vence.
Marija Starc
Ljubljanski sejem MODA 75
Začetek leta prinese tudi sejem mode, ki ga prirejajo že nekaj let na Gospodarskem razstavišču. Vsakič pričakujemo od sejma novosti, ki naj bi jih prinesla taka prireditev. Iz leta v leto se izboljšuje nivo razstavljenega blaga. Tudi letos so prikazali razstavljalci veliko lepih stvari. V modnem pogledu še vedno prednjačijo tovarne pletenin in usnjenih izdelkov.
Tudi naša tovarna želi biti kar najbolj na tekočem z modo in lepoto. Za letošnji
sejem smo pripravili kolekcijo spalnih srajc in pižam iz domačega polsatena. Letos smo se odločili za nežno roza barvo, modeli pa so okrašeni s francosko čipko v isti barvi. Kolekcija teh srajčk je uspela in smo dobili zanjo DIPLOMO SEJMA MODE.
Hkrati s sejmom pa so se odvijale v festivalni dvorani modne revije, in sicer vsak dan po dve: popoldanska in večerna. Na obeh revijah je s svojimi izdelki nastopala tudi Beti. In to uspešno.
ANAMARIJA VERNIK
iiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimmiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiMiimiiiiiiiiimiiiimiiiiiimiiiiiiMimiiiimimii
Osnovna organizacija sindikata TOZD konfekcije Mirna peč je sprejela letni delovni načrt, iz katerega povzemamo važnejše naloge:
... Izvršni odbor bo politično ocenil uresničevanje samoupravljanja v TOZD in ugotovil, kje so še pomanjkljivosti, še posebno glede odločanja delavcev pri delitvi dohodka in osebnega dohodka.
... Ustavili se bodo ob življenjskih razmerah delavcev in predlagali ukrepe za izboljšanje: otroško varstvo, najnižji osebni dohodki, regresiranje dopustov, dopustovanje v lastnem domu v Seči itd.
... Predlagali bodo ukrepe za povečanje produktivnosti dela, varčevanje, boljše izkoriščanje notranjih rezerv ter za izboljšavo kvalitete dela.
... Spodbudili bodo člane samoupravne delavske kontrole k uresničevanju njihovih nalog, obenem pa jim nudili vso politično podporo za njihovo delovanje.
... Stalno bodo spremljali izvajanje pravilnika o delitvi kreditov za individualno gradnjo. Zavzemali pa se bodo tudi za pravilno dodeljevanje sredstev iz solidarnostnega sklada.
... Nepretrgoma bodo skrbeli za izobraževanje delavcev. ■
... Zavzemali se bodo, da se poveča število krvodajalcev, zainteresirali bodo zaposlene za športne igre, organizirali izlete, ekskurzije, pripravljali bodo proslave ob najrazličnejših praznikih.
... Skrbeli bodo za nabavo ozimnice.
... Več pozornosti bodo posvečali kadrovski in štipendi-torski politiki.
... Skrbeli bodo za varnost, za higieno in zaščito pri delu.
Po planu priredil T.G.
V Mirni peči imajo v BETI lepo urejene sanitarije in kar je najvažnejše: vse je čisto. Malo več pozornosti čistoči pa bi lahko posvečali v matičnem podjetju. (Foto: Riznič)
Kronika
Januarja smo zabeležili v BETI naslednje gibanje delovne sile:
METLIKA — prišli so: Marko Švent, Ivan Kapušin in Martin Težak. Podjetje so zapustili: Darinka Knez, Ljubica Brajko-vec, Anica Šuštarič, Miro Pavliha, Marjana Smole, Antonija Seiko.
ČRNOMELJ — odšli: Marija Žalec, Marjana Flajnik, Francka Čadonič, Milena Mali.
MIRNA PEČ Gabrijela Kavšek.
odšla je
LJUBLJANA — odšla je Karolina Slabanja.
DOBOVA - prišle so: Ljubica Keržan, Štefica Šeronja, Verica Kraljič, Katica Rajter, Irena Polovič, Anča Balja. Odšli sta: Ana Preskar in Anica Miler.
V kolektivu je slišati različne govorice na račun priviligira-nega položaja košarkarjev na delovnem mestu in o drugih pravicah, ki izvirajo iz delovnega razmerja. To je obravnaval upravni odbor košarkarskega kluba in podal naslednji uradni odgovor:
Vodstvo kluba skrbi za normalne razmere dela in bivanja igralcev KK Beti. Ker je košarka širšega družbenega pomena in ne samo rekreacija ožjega kroga ljudi, je naša naloga vzpostaviti normalne odnose s podjetji v Metliki, z občinsko skupščino in z družbeno-političnimi organizacijami ter s temeljno telesno kulturno skupnostjo. Vsi odnosi temeljijo na načelu demokratičnih dogovorov.
Vodstvo kluba se omejuje na kakršnokoli vplivanje na odnose v tovarni Beti, ki bi dajali zaposlenim košarkarjem večje pravice na delovnem mestu. V
podjetju imamo svoje interne akte, ki regulirajo poslovanje podjetja in medsebojne odnose. Nadalje imamo samoupravljalne in poslovodne organe, ki rešujejo tekočo problematiko iz vsakodnevnega življenja. Če se skozi tolike ,,filtre" le še izcedi kakšna nepravilnost, je ne gre pripisovati vodstvu kluba. Dojeti moramo, da smo organizirani po temeljnih organizacijah združenega dela in da se v TOZD odloča o disciplini in o vseh drugih odnosih. Tehnični direktor ni pristojen za kadre v TOZD, ampak vodja TOZD in ostali samoupravni in poslovodni organi. Vodstvo kluba nima nič s tem, če delavec na stružnici prihaja na delo ob devetih namesto ob šestih, če je košarkar iz pletilnice preko noči postal „šef“, če si v kodranki izmenovodja zamenja izmeno, če pride v službo novi sodelavec, ki meri dvesto dva centi-
Premajhna telovadnica
V našem mestu, na meji s hrvatsko bratsko republiko, stoji dvorana, ki ji predrzno pravimo telovadnica. Služi za vse in za vsakogar. Ves dan je živahno v njej: po njenem parketu hodijo in tekajo tako učenci osnovne šole kot tudi malo večji dijaki poklicne šole Beti. Do petih popoldne. Potem se nagnetejo v dom Partizana košarkarji: pionirji, mladinci in člani ekipe. Joj, pozabil bi skoraj na veterane! Pardonček. Dvorana je/' zmeraj zasedena
(vmes je kdaj pa kdaj kakšna veselica pa kakšna kulturna prireditev). Tudi igralci namiznega tenisa se bore za svoj ,,prostor pod soncem". Dvorani zaradi prezasedenosti lahko mirne duše rečemo: ..škatlica vžigalic". In te vžigalice včasih zanetijo ogenjček v obliki prepira, še bolj pa podžgo željo po novi temnici
lova
metra. itd. Vse to so stvari, ki naj jih rešujejo pristojni organi.
Vse kritike, ki so vmesne, naj se rešujejo na pravem mestu, ne pa za vogali, ker takšno ravnanje škodi ugledu kluba in podjetju. Košarkarski kklub obstaja v interesu širšega kroga ljudi občine Metlika in gaje treba temu primerno obravnavati. Tudi klub ima svoj pravilnik in če nadzorni organi ugotove nepravilnosti, se lahko tudi ta organizacija ukine. V čigavem interesu je to?
ZA UO KK ing. NIKOLA PODREBARAC
Zahvala
Ob boleči izgubi mame Dragice Cmič se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi v teh težkih trenutkih stali ob strani. Zahvala gre še posebno sindikalni organizaciji za podarjeni venec, prav tako pa tudi sodelavcem.
PETER ČRNIČ
Zahvala
Ob smrti naše drage mame Bare Benkovič se najlepše zahvaljujem sindikatu za podarjeni denar namesto vencev. Najlepša hvala vsem, ki so mi izrazili sožalje v težkih trenutkih!
BARA RUDMAN IN BENKOVIČ
Ženske, k telovadbi!
Profesor Oreščanin iz Karlovca je pripravljen voditi rekreacijske vaje za dekleta in žene, in sicer na Pungartu. Vaje bi bile dvakrat ali trikrat na teden: v ponedeljek, sredo in petek. Za celomesečno vadbo bi bilo treba odšteti 50 dinarjev. Prijavite se lahko pri tovarišu Medeku, vaditi pa bi pričeli 1. marca.
to?
Kdaj bodo zasadili prvo lopa-
STEVICA MEDEK
Dogovor
Na učiteljski konferenci so se dogovorili:
— izboljšati metode dela pri preverjanju znanja učencev,
- ne improvizirati učnih ur,
— več sodelovanja s kadrom iz drugih TOZD,
- poživiti oblike družbenopolitičnega dela in organizirati predavanja in seminarje za preddelavce, izmenovodje, starešine, SDS in predsednike družbe no-političnih organizacij v TOZD.
Ureja uredniški odbor: Slo-bodanka Videtič, Slevica Medek, Dragica Nenadič, Milan Travnikar, Milan Bračika, Marjan Pavlovič, Ivan Brodarič in Ivan Biičan. Glavni in odgovorni urednik: Toni Galparič, tehnična urednica: Ria Bačar. Izdaja Belokranjska trikotažna industrija Metlika. VEZI LO izhaja enkrat na mesac v 1700 izvodih. Stavek, filmi in prelom Dolenjski list, tiska KNJIGOTISK Novo mesto.
J