Posamezna številka t dinar. Izhaja vsakega 7., 15., 22. in 30. v mesecu. — Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Karla Marksa trg 2. — Naročnina znaša mesečno Din 4- — . LETO II. Ljubljana, pondeljek, 8. oktobra 1923. Štev. 37. V rudarskih revirjih vlada brezpravnost- Tisti radikali, ki se kot stranka laskajo rudarjem in se jim predstavljajo kot odrešeniki, tisti radikali kot vlada pa-šujejo v revirjih in gazijo ustavo in zakone, držeč se nauka, bičaj jih, pa te bodo na kolenih prosili milosti. In radikalna vlada biča rudarje do krvi. Litijski okrajni glavar je izdal odlok, da se zapre v Zagorju delavsko izobraževalno društvo »Vesna«, medalij željni orožniki so pa na migljaj radikalcev zaprli tudi rudarsko strokovno organizacijo in rudarsko gospodarsko zadrugo, zapečatili so arhive, vzeli ves denar zadruge in ga odnesli na občino, četudi za to niso imeli nobenega pravo-«ločnega odloka. Lukan je sodrugom, ki so v tej stvari intervenirali, obljubil, da bo stvar preiskal in odredil, da se spoštujejo zakoni, a do danes po 18 dneh ni ničesar ukrenil. Ali ni dala trboveljska dovoljenja? V Trbovljah so zaprli s. Kaljeviča iz Beograda, češ da je izgnan iz Slovenije. Ko smo Lukanu povedali, da s. Ka-Ijevič ni izgnan, ampak s. Petakovič, se je izgovarjal: »tako stoji v aktih.« Ko se je dokazalo, da so akti lažnjivi, niso spustili s. Kaljeviča, ampak so ga pridržali in ga začeli obtoževati »komunistične propagande.« Trboveljski je bil s. Kaljevič neprijeten, zato so ga zaprli. Trboveljski je bila Z. R, D. neprijetna, zato so jo zaprli. Trboveljski so bili zaupniki neprijetni, zato so jih zaprli. Trboveljski je bil rudarski denar neprijeten, zato so ga zaplenili. Kar je trboveljskim judom neprijetno, to je v radikalni Jugoslaviji pod Lukanom Protizakonito. Kdor hoče vedeti, kaj jf Pr°bzakonito, naj ne gleda v zakone in naj ne išče ustave, vpraša naj avstrijskega generalstäblerja Skubica (ki med vojno ni hotel razumeti slovenskega jezikat in ta mu bo povedal, kaj se sme in kaj se ne sme. Na Z. R. D. v Trbovljah so med stavko prispele denarne pošiljatve, trboveljska pošta jih je izročala orožnikom, rez da bi obvestila one, katerim je bil enar poslan in brez da bi se priza-°bjavil tozadevni oblastveni Doštnrinm°Vel,S* kom, da se Borba ne sme razširjati, ker je prepovedana. Pismeno smo ! dvakrat pozvali Korena, da nam pove, j kdo je prepovedal Borbo, ali Koren ne odgovori, ker ne more odgovoriti. Nihče ni prepovedal »Strokovne Borbe«, prepovedati jo hoče Koren na lastno pest, ker je neprijetna trbovelj-I ski družbi in pa njemu. Borba mora v rudarske hiše in noben Koren tega ne more zabraniti in noben žandar tega ne more prepovedati, če pride »Strokovna Borba« v revirje, je cenzurirana od državnega pravdništva in žandarji in Koreni in trboveljska se lahko penijo od jeze, ali »Strok. Borba« bo šla med rudarje. V litijskih zaporih sedijo že 9. teden rudarji, brez da bi se jih zasliševalo in brez da bi se vodila preiskava. Na pritožbe odgovarja litijsko sodišče, »akti so v Ljubljani«, v Ljubljani pa pravi državni pravdnik, »akti so v Litiji.« In medtem, ko sodnik odgovarja s. K. »akti so v Ljubljani«, mu zabrusi s. K. v obraz: »Ni res, saj jih vidim na vaši mizi.« Pravijo, da ima pravica zavezane oči. To je mogoče res. Res pa je tudi, da imajo slepi ljudje zelo razvid sluh in tista pravica, ki sodi rudarjem, je tak človek. Ona zelo dobro sliši, kaj šepeta trboveljska družba, »drži jih, drži jih.« V Celju zaslišujejo rudarje: »Kaj ste počeli na Dunaju, ko ste bili na kongresu 214 internacijonale?« In vendar so vsi prepričani, da ni mogel biti nihče na Dunaju, ker so biti tisti čas v Beogradu na strokovni konferenci. No tudi to bo minulo. Ko se bo trboveljski družbi zdelo, da je dovolj kaznovala rudarje, ki so zahtevali večji kos kruha, se bodo odprle ječe in radikali se bodo lahko trkali na prša rekoč: Vidite rudarji, dragi rudarji (rudarji so namreč dragi, ob priliki volitev je 35 rudarskih glasov za radikale stalo radikalno stranko čez 3 milijone 500.000 kron) to smo mi »zrih-tali.« Naivneži bi jim verjeli, razredno zavedni rudarji pa si bodo mislili svoje in to je: »Zrihtali« ste, pa ne da pridemo iz zaporov, ampak to, da smo šli v zapore in da je bila stavka nasilno udušena.« IPoSosn Svcstelca na Jesenicafo. V nedeljo, 7. oktofera 1923 sla se na Jesenicah vršila dva otočna zbora. Ustanovni °toeni zbor Zveze delavcev In delavk kovin-industrije (neodvisne), katerega se je nad 200 kovinarjev članov in občni «bor Osr. društva, na katerem je bilo s Svete-kom vsega 35 ljudi. Od teb 35 jtb je vzelo planske knjige In prišlo na naš občni zbor ©, jako da je Svefeku ostalo na Jesenicah vsega upaj 2S ljudi. Matančno poročilo prihodnjič. j Generalna stanka j Na Češkem stavka od 20. avgusta . j t. 1. 120.000 rudarjev. Kakor pri nas, je j ; bila tudi stavka čeških rudarjev izzvana : •: s strani podjetnikov, ki hočejo že itak i I slab položaj rudarjev še poslabšati. • j Podjetniki so predlagali 30% znižanje j mezd in odpovedali kolektivno pogod-j bo. Socijalpatrijoti so na pogajanjih j formelno že pristali na 18% znižanja ; mezd, vendar pa so la predlog rudarji j na svojih shodih in plenarnih konteren- j 1 cah odklonili. Ker se podjetniki niso ho- | I teli nadalje pogajati, je 20. avgusta iz- I j bruhnila generalna stavka v vseh rud- j nikih na Češkem. Situacija pred stavko | in potek stavke čeških rudarjev ima j mnogo sličnih karakterističnih potez kot \ zadnji udušeni štrajk pri trboveljski pre- ! mogokopni družbi, kar kaže o enotnem, \ zelo dobro premišljenem nastopu bur- j žuazije po celem svetu, kar sili tudi ! delavski razred, da čimpreje stvori | močno in akcijsko sposobno enotno 1 proletarsko fronto celega sveta. Stavka v revirjih trboveljske družbe ; je bila posledica vedno slabšega mate- * rijelnega stanja rudarjev, ker lanska t pogodba iz avgusta meseca ni zagoto- \ vila povišanja družinskih doklad po in- '■ deksu, in ker indeks je bil tako pomanjkljiv, da mezde na podlagi tega indeksa niso mogle dohitevati draginje. Na Češkem pa hočejo podjetniki znižati plače za 30%. Torej obe stavki sta obrambni stavki proti poslabšanju gmotnega stanja. Na zahtevo trboveljskih rudarjev po okroglo 15,— dinarskem povišanju mezd je trboveljska ponudila 3.— dinarsko povišanje, češki premogovi baroni so pa mesto 30% znižanja mezd šli nazaj samo do 18%. Povsod, tu in tam se torej na upravičene zahteve ponuja malenkost. Ko je stavka pri trboveljski trajala že 5. teden je trboveljska umaknila še že ponujane 3 dinarje, češ da ima že veliko škodo, češki magnatje pa so v 5. tednu stavke izjavili, da se ne morejo zadovoljiti z 18% znižanjem mezd, na kar so že pristali, ampak da morajo zahtevati 24% znižanje mezd, ker imajo veliko škodo. Trboveljska je zaposlila med stavko kot varnostno stražo uradnike in pod-uradnike, isto je sedaj na Češkem. V Sloveniji in Jugoslaviji sploh je primanjkovalo premoga, a naročili so ga iz Anglije po zelo visoki ceni. V Češki, kjer stavkajo vsi rudniki, bi že zdavnaj zmanjkalo sploh premoga, a dobivajo ga po mnogo višji ceni iz Poljske. Tudi stališče obeh vlad napram stav- Eišlcll! nidariev.: • U kujočim je precej slično. Radikalna vlada je popolnoma stala na strani trboveljske družbe, ji pomagala celo s policijskim aparatom, z žandarmerijo itd. Kot stranka pa so radikali hinavsko zagovarjali rudarje. Na češkem je isti slučaj, samo da so tam vlogo radikalov prevzeli socijalpairijotje. Kompetentno resortno ministrstvo je v rokah socijalnih pairijotov in v vladi socijalpatrijoti z vso vnemo zagovarjajo interese rudniških magnatov, kot stranka pa v svojem časopisju zagovarjajo interese rudarjev, pa že tudi v svojem časopisu namigavajo, da je redukcija mezd v interesu splošnega gospodarstva potrebna in da bodo rudarji pač morali svoje interese podrediti splošnim (kapi-talisiičnim) interesom. Trboveljski štrajk je bil nasilno udu-šen. Z aretacijo vseh zaupnikov, z kon-fisciranjem premoženja in stavkovne podpore, z zaprijern ZRD so oplašili in zbegali rudarje, da so se pod silo razmer povrnili na delo. Iz Češke pa poročajo meščanski listi, da je v rudnike poslano vojaštvo, da vrši štrajkbrehersko službo. V depojih (skladiščih) raznih rudnikov se nahaja namreč še okoli 100.000 vagonov premoga, katerega so doslej stražili rudarji. Ta premog naj bi vojaki nalagali, da bi kapitalistom ne bilo treba plačevati dragega poljskega premoga. Organizatorično so rudarji in sploh celokupen češki proletarijat, daleč pred nami in zato upamo, da se bodo znali ubraniti tudi vojaški sili. Če ne rudarji sami, pa s pomočjo generalne akcije celokupnega češkega delavstva. Rudarji trboveljske družbe niso bili premagani od trboveljske družbe, ampak od vlade, ki je stavko udušila s silo orožniških bajonetov in z izjemnimi zakoni. Tej sili se rudarji sami niso mogli uspešno upreti, ostalo delavstvo pa ni bilo niti pripravljeno, niii organizatorično sposobno priskočiti rudarjem na pomoč z generalno akcijo. Zato so rudarji, ki so v akciji ostali osamljeni, bili pogaženi, ker njim nasproti ni stala samo trboveljska družba, ne samo zveza industrijcev, ampak celokupna bur-žuazija, katere predstavnik je današnja radikalna vlada. Nov čas zahteva novih metod boja in žalostne izkušnje v mednarodnem obsegu učijo, da ne pomaga danes več, če se pokaže solidarnost samo v materijalni podpori, ampak da so edino uspešne in zmagonosne generalne akcije. Železničarska pragmatika. Mi železničarji smo dobili torej pragmatike. Po milosti ministra saobračaja in kakor on sam govori, s soglasjem nacijonalnih železničarjev. Zato -pa je ta pragmatika čisto navaden kazenski zakon, specificiran za železničarje. S to pragmatiko je dana »pravica«, da se j železničarje lahko premešča po mili 1 volji višjih, torej, slovenske železničarje j v Srbijo ali celo v Macedonijo, a srb-] ske v Slovenijo. Vsak, ki ne bo pogodu »višjemu«, bo romal daleč kam«. Vsak, ki se ne bo vpisal v radikale, bo preganjan. Taka je ta pragmatika. Plače bodo dobivali kakor državni nameščenci, samo eksekuiivno osobje bo dobilo 20% več. Uslužbenci, ki bodo v ekse-kutivni službi ponesrečeni, ali ki bodo po dolgih letih eksekutivne službe vsled fizične oslabelosti prešli v manj naporno službo, recimo pisarniško, bodo kaznovani s tem, da se jim prejemki za 20% znižajo. Poiem je za strojno in pre-mikalno osobje služba 25 let, za vse ostale pa 35 let. Toliko za danes na kratko. Ko dobimo v roke pragmatiko, spregovorimo o nji obširneje. Eno pa je gotovo. S to pragmatiko so železničarji postavljeni na 3 leta na razpoloženje. To se pravi, da so v službi in niso v službi, kakor dninar, ki danes še dela, jutri pa nima več naročila. Tudi se pravi, da si lahko vsak denuncijant, strankar in kar je že podobnih falotov nad svojim soželezničarjem strese svojo maščevalnost. Še bolj pa se pravi to, da so železničarji s tem enaki pravcatim sužnjem. In, ne zamerite, največ po svoji krivdi. 5ila bi močna organizacija, samo ena, razredno zavedna in vsi organizirani v nji, bi take pragmatike ne bilo. Učimo se iz lastne škode in bede in popravimo. Rudarji! Čuvajte se pred propalicami. Radikal šunfajs v zaporu radi poneverbe 75.000 Din. Tik pred volitvami v skupščino, v marcu t. 1. so se pojavili med rudarji ljudje, ki so enkrat odkrili v sebi radikalno »prepričanje« in se pustili celo kandidirati na listi najbolj reakcijonar-ne stranke v SHS — pri radikalih. Jasno je bilo, da je k temu nenadnem odkritju novega »prepričanja« pripomogel v prvi vrsti denar, katerega imajo radikali kot vladna stranka več kot dovolj tudi zato, da pokupijo par kreatur, ki so na prodaj. Res je, da so dotični bili razočarani v delavskem pokretu, pa ne mogoče idejno, ampak zato ker niso v delavskem gibanju prišli do korit, katere so pričakovali in želeli. Bajke o »milijonih iz Moskve« so jih privedle v delavski pokret in ko teh ni bilo, so šli pač tja, kjer so »milijoni iz Beograda.« Oni se dobro zavedajo, da izdajajo proletarske razredne interese, ali to izdajstvo vršijo, ker so za to dobro plačani. Med temi prodanimi dušami se nahaja poleg Stefanoviča, Korena, Mlakarja ki so se vsi pulili za prvo mesto na kadidatni listi pokojne SSDL1 tudi Šuntajs iz Trbovelj, katerega je prvega doletela kazen za izdajalstvo. Ta mož, bivši pretendent za trboveljskega gerenta, sedi v zaporu v Celju, ob- dolžen poneverbe 300.000 (beri irisio-iisoč) 'kron, katere je dobil od radikalov za »konsumno društvo« (katero, pa menda ne čobalovo? Ured.l, ker pa je konsumiral ta denar brez »društva«, ga je društvo predalo v zapore. Šuntajs je svojo vlogo dokončal, radikali ga niso več rabili in ga postavili na hladno. Če je Šuntajs razpolagal z 300 tisoč kronami, kaliko so pa morali dobiti Stefanoviči, Koreni in Mlakarji, ki so za izdajalsko službo sposobnejši kot Šuntajs? Danes to ti dični poštenjaki tajijo, tudi Šuntajs je tajil, dokler ga niso izdali lastni soizdajalci. In tako se bodo med seboj izdajali in razkrinkavali, dokler jih radikali vse ne poženejo v zapore kot zločince. Šuntajs je v zaporu, o Stefanoviču pa pišejo radikalne »Jutranje Novosti« kot o bivšem plačancu in dementirajo, da bi Stefanovič kedaj bil »glavni tajnik«. Bil je samo plačanec. To je fotografija dvojice vodilnih radikalnih agitatorjev, ki vlečejo rudarje v radikale. Če so voditelji taki, kakšni morajo poiem biti drugi? Rudarji, radikali nam zabranjujejo pristop v revirje, da bi olajšali delo »plačancem«. Pazite in čuvajte se prodanih duš! Povišanj® plač železničarjem v delavnicah. Po dolgotrajnih protestih železničarjev in njih organizacij je ministrstvo saobraćaja izdalo naredbo št. 72 na železniške delavnice in kurilnice, ki se glasi: VII. od. akt k. g. d. br. 7355/23 in k. dir. br. 48.263/23 je dostavljen dopis br. 72 s sledečo vsebino: Dnevnice delavcev, zaposlenih na progah in delavnicah državnih železnic, ki so bile odrejene s členom 7. začasnega pravilnika od 1920. leta, niso odgovarjale ne državnim interesom, niti pravičnosti napram delavcem. Nepravične so bile napram delavcem zato, ker so bile odrejene šematično ter boljši in zaslužnejši delavci, posebno kvalificirani, niso dobivali pravični ekvivalent za svojo znanost in vednost, ki so jo vložili v delo; a za državne interese je bilo to kvarljivo, ker so se zbog tega v železniških delavnicah ustavljali samo slabejši in nekvalificirani delavci, ki niso sposobni, da s svojo vrednostjo in sposobnostjo konkurirajo na trgu dela in zato tudi niso mogli dobiti dela ne na enem, ne na drugem mestu, medtem ko so vsi boljši in zaslužnejši delavci zapuščali železniške delavnice in so te ostale brez strokovnih kvalificiranih delavcev. Posledica tega je bila, da so prihajale ministrstvu saobraćaja in generalni direkciji pogosto pritožbe, kakor od strani oblastnih ravnateljstev, ki so ostala brez potrebne strokovne delovne sile, tako od strani delavcev, ki so se preko svojih organizacij pritoževali na majhne plače. Da bi se te nepravilnosti v bodoče odstranile in zadovoljili državni interesi, a železniškim delavnicam preskrbelo dovoljno strokovne sile in da bi se zadovoljilo upravičenim zahtevam delavcev glede zboljšanja njihovega materijalnega položaja in pravičnejše določilo dnevnice, se je to vprašanje po inicijativi beograjske direkcije pre-tresavaio. Ker je to vprašanje sedaj dovolj poučeno in ker so se zaslišali zastopniki delavstva, je na predlog generalne direkcije gospod minister sa- obracaja s svojim aktom od 18. avgusta t. 1., k. s. br. 6705 odločil: 1. Pravomoćnost člena 7. začasnega pravilnika od 1920. leta se ukine in na mesto njega se vpelje svobodna pogodba med delavci in železniškimi edinicami, ki jih potrebujejo: 2. Merilo za določitev delavskih zaslužkov naj bo tržna cena delovne sile dotičnega kraja v zvezi z njeno vrednostjo, delovno sposobnostjo dotičnega delavca, ki se pogaja. 3. Pri reševanju tega vprašanja, t. j. prevedba delavcev s sedanjih na nove zaslužke, se naj postopa na sledeči način: Pri vsaki instanci se ustanovi takoj komisija iz upravnika dotične institucije, inžinerja, enega poslovodja in enega najstarejšega delavca tistega oddelka, za katerega se nagrade določajo. Ta komisija utrdi najnižje nagrade, ki se dajejo za posamezne vrste poklicev, kakor tudi dnevnico svobodnega nekvalificiranega delavca v tem kraju in ta tako utrjena nagrada, zmanjšana za 5% (ker je pri nas delo stalno) je osnovna nagrada za železniške delavce; ta komisija prevede vse delavce svojega oddelka od pripadajoče nagrade do najvišje, ki se lahko da, ehminirujoč tiste delavce, ki s svojo vrednostjo ne zaslužijo, da se še nadalje obdrže v službi niti z najmanjšo plačo. Osebne in rodbinske doklade pri določanju dnevnic odpadejo. 4. To velja za vse direkcije in za vse železniške edinice. 5. To velja od 1. septembra t. I. za delavce, ki so v službi, a za nove delavce, ko stopijo v službo. 6. Prijave za delavce se več ne bodo pošiljale, a za V. D. regulirane se bodo pošiljale do nadaljne naredbe. 7. Delavci, ki so v bolnem staležu, bodo dobivali v redovnem plačilnem spisku samo polovični dodatek na na draginjo, ki jim pripada, a v spisku: hranarina 20% od zaslužka drugo polovico ustavljenega dodatka. 8. Davek se bo plačeval od dnevnice, a ne od doklade na draginjo (kakor dosedaj). 9. V. D. regulirane služabnike se naj stavi v spisek vedno v začetku. 10. Za nadurno delo se računa 100%, a v dokladah odgovarjajočo osmino. To se dostavlja oddelkom na znanje in v postopanje. Tako se glasi odlok ministrstva saobraćaja. Ta odlok v svoji gostobesednosti priznava, da so bile dosedaj slabe plače in krivične, kar je bilo tudi v škodo državi. A to priznanje pa ne velja za druge železničarje, ki so tudi krivično in slabo plačani in ki jim je sedaj nova pragmatika storila še večjo krivico. Ta odlok govori, da so v delavnicah dosedaj ostajali samo slabi delavci in nesposobni, a boljši so odšli. S tem pa je ta odlok dal zopet načelnikom v roke »pravico«, da sposobnost in vrednost posameznega delavca po svoje tolmačijo in kvalificirajo, da sprejemajo samo tiste, ki so jim po godu in da bomo odkriti, njihovega političnega mišljenja. Komisija, ki bo imela regulirati te plače, je pa sestavljena tako, da je v nji samo en delavec. In če bo še ta delavec mevža in podkupljiv, pa plače ne bodo regulirane pravično, nego se bo delalo čisto po svoji volji. Vsi ti nedostatki — da se mito izrazimo — se morajo preprečiti od organiziranega delavstva — železničarjev. Organizacije morajo izdelati tarifo na podlagi tržnih cen tistega kraja, v katerem se nahaja delavnica ali kurilnica in jo predložiti komisiji. Zastopnik delavstva pa mora biti — četudi najstarejši delavec — član Neodvisne strokovne železničarske organizacije, ker le tak bo v resnici zastopal koristi delavcev in se ne bo dal omajati od želj in zahtev ostalih članov komisije, bodisi v določilih o višini dnevnic, bodisi o kvalifikaciji delavcev. Neodvisna strokovna železničarska organizacija je že ukrenila vse potrebno, da se pouči delavstvo v kurilnicah in delavnicah in da se sestavijo resnične tržne cene in da se ne bo izigravala železniških delavcev. Iz poročila inšpekcije dela. V nastopnem navajamo nekatere bistvene podatke iz poročila, ki ga je za leto 1922 izdalo ministrstvo za socijalno politiko o inšpekciji dela, iz katerega je jasno razvidno kako so trditve delodajalcev o neprestanih izgubah neutemeljene. Največ krivi na stalnih izgubah so — to se razume — delavci, vendar pa te izgube gospodom delodajalcem dobro teknejo, kajti poročilo o inšpekciji dela izkazuje, da je ustanovljenih 493 novih podjetij in da je 427 obstoječih podjetij povečanih, oziroma razširjenih. Vse to tekom poro-čilnega leta. Kapitalisti popreje natančno računajo predno investirajo svoje kapitalije, ker poročilo izkazuje precejšen razmah industrijalnih podjetij, je to dokaz, da je investirani denar v to svrho dobro naložen in da so izgovori delodajalcev na visoke delavske plače prazne marnje. Žalostno poglavje poročila tvorijo higijenske prilike. Sama inšpekcija dela konštaiira, da so razmere v higijenskom pogledu v podjetjih, v kolikor so bila ta podjetja pregledana, skrajno zanemarjene. Higijenske naprave v posameznih podjetjih so silno pomanjkljive, v večini podjetij pa o higijenskih napravah sploh ni ne duha ne sluha. Mi vemo, in inšpekcija dela tega niti sama ne taji, da je bilo pregledovanje obratov tako, da ogromna večina obra- tov sploh ni bila pregledana. Ali sama pregledana podjetja že dokazujejo kolosalno brezbrižnost podjetnikov tam» kjer gre za zdravje delavcev. Nujno potrebnih ventilacij in požiralnikov prahu se najde malokje; podjetniki se izgovarjajo, da napravo istih vsled visokih cen ne zmorejo. Razume se, đa so vsi izdatki, namenjeni za varstvo zdravlja delavcev, previsoki in v očeh kapitalistov neplodni ter odveč, ker je živa delovna sila delavcev zastonj, njo se, ako odpove vsled opešanja, lahko zamenja. Konja, na primer, je treba v prvi vrsti kupiti in potem rediti, delavec pa je v tem, »od Boga« ustvarjenem kapitalističnem družabnem redu prisiljen ponuditi svoje telo, duha in zdravje zastonj. Niti za slučaj bolezni zanj kapitalist ne skrbi. Delavec mora sam plačevati, da za slučaj bolezni ima vsaj nekaj in da vnovič okrepi svojo delavno silo, zopet — za kapitalista. Iz poročila inšpekcije dela je tudi razvidno, da v pretežni večini podjetij prevladuje naravnost neverjetna nesnaga. V tem pogledu so posebno stranišča v mnogih obratih pravcata svinjarija. Obveze za slučaj nezgod v obratih so redka prikazen. In če bi hoteli popisati poglavje o stanovskih razmerah, ki so v premnogih slučajih pod vsako kritiko, bi nas to zavedlo predaleč. Kako izgleda v zdravstvenem pogledu v delavskih družinah, si vsakdo lahko misli. (Dalje sledi.) Strokovna komisija proti ujedinjenju. Socijalisti obično pišu, u laži su kratke noge. Da im dokažemo, da samo oni sa lažima služe, donosimo nekoje stvari iz »Delavca« br. 39, od 27. 9. 1923. U ovome broju donosi »Delavec« iz Buletina Inter. Linie der Holzarbeiter utisak Inter, sekretara Woudenberga na drvodjelskim kongresima u Jugoslaviji. Medju ostalim kaže, da je Wou-denberg saznao za naš kongres u Ljubljani, tek kad je došao u Jugoslaviju. Da dokažemo, da je lagao Wou-denberg sa njime i urednik »Delavca«, donosimo uvod toga utiska iz Inter, buletina, koji glasi: »Die erste Einladung, die ich erhielt, war die des Holzarbeiter-Verbandes in Kroatien-Slavonien, mit Sitz in Agram, der mich aufforderte an seinem am 13. Mai stattfindenden Kongress in Brod teilzunehmen. Während ich noch über die Annahme dieser Einladung unschlüssig war, ging mir von Seiten eines anderen Vorstandes aus Agram die Mitteilung zu, dass die Einberufer des Kongresses in Brod Verräter an der Arbeiterklasse , seien, die in Wirklichkeit nicht die or-I ganisierten Berufskollegen hinter sich \ hätten. Der Kongress der legalen Or-5 ganisation würde am 6. Mai abgehalten ; werden. Ovo je dokaz, da je Woudenberg imao naš poziv još u Amsterdamu, jer smo ga i mi pozvali, da se lično uvjeri o pravom stanju. Dakle, u laži ne samo da su kratke noge, nego i kratek život na površini rad. pokreta Wouden-bergu i strokovnoj komisiji. Nadalje navodi Woudenberg, da je naš kongres u Ljubljani bio sastavljen od heterogeni grupa. Sa ovim je dokazao, da njemu ne imponira kongres na kojem su zastopani sami radnici, tim više mu je imponirao nazovi kongres u Brodu, na kojem je bio zastupan bivši ministar a sadanji komesar, koji je od buržuazije postavljen (Bukšek). Za nas nije mjerodavan utisak Woudenberga, za nas je mjerodavno ovo: Na kongresu u Ljubljani bilo je zastupano nad 7000 drvodjelaca sa 43 delagata iz svih pokrajina Jugoslavije. U Brodu na sektaškem nazovi-kongresu, bilo je zastupano 291 drvodjelaca sa 9 delegata, ostali osam gostiju, bili so razni komesari, šusteri i špengleri. Razumije se da je Woudenbergu imponiralo sjeđeti među komesarima, jer je to uopće Amsterdamski sistem. Mi ponosno kažemo: Naš je savez drvodjelskih radnika Jugoslavije ujedinjen i drugoga nema. Sektaši Krsnik, Batt i Novak u Zagre- »^s^****#**»**«*«***» ♦♦♦♦♦♦♦>*********w************************w*******************1 Ali si clon rudarsklti delavcev" ? bu odigrali su svoju prljavu ulogu sa raznim denuncijacijama. Na koncu ie Igre prije tri mjeseca, posvadila se bratila kod neke djelidbe, taku su ti sek-laši Bait i Krsnik otjerali svoga tajnika Novaka u buržuaske redove, za kojim će i oni za kratko vrijeme otići, a nji-vfrovu su smrdljivu trgovinu zatvorili. Tako je Woudenbergova nada pala u 'blato. Nadalje navodi W., kako je izabrana na takozvanom kongresu u Brodu komisija od 5 članova, koja je imala napraviti platformu za ujedinjenje svih drvodjelaca u Jugoslaviji. Kao prvi uvjet ovoga sporazuma bio je za obe strane, da se prestane sa međusobnim blaćenjem, kako u štampi tako i na raznim sastancima. Kad ono gledaj čuda, nije prošlo ne 4 dana posije toga nazovi kongresa, šalje tajnik J. Novak po diktatu Glav. Rad. Saveza 15 štrajkolo-maca u Varaždin. Razumije se, da je tim zločinom prekršio sporazum i bio napadnut od radnika. Za ovo istraživanje nije potrebna komisija, jer imamo 55 stolara za svjedoke, koji su tada širajkovali u Varaždinu. Strokovna komisija u Ljubljani na Vkoncu onih utisaka dodaje slijedeči ko- * i ■viaaaaa Na sejah ministrskega sveta razpravljajo o novih plačah. Kar se tiče državnih nameščencev, so •sklenili gospodje, ki drže v rokah vso oblast SHS in imajo zastražen kruh -niilijonov, ki čakajo nanj, da se jim plače po novi pragmatiki t. oktobra ne morejo še izplačati. To pa zato ne, ker še državni nameščenci niso razvrščeni v skupine in razrede in ker tudi redukcija še ni popolnoma razvrščena. Tako ;Še! Po novi pragmatiki pa jih bodo disciplinirali takoj, če se kateri v čem »pregreši«, a plačati jih po novi pragmatiki pa ne morejo. Čudne navade in -pravice. Da pa to opravičijo, so z ob- Tako se imenuje nesrečni neboglje-nec, ki je bil rojen v soboto 6. t. m. v Uoslilni pri Križu v Spodnji Šiški, v navzočnosti 13 babic. Oficijelni inicijator tega »društva«, ki ima nalogo, da še bolj razcepi in zbega že itak razcepljene železničarje, je stro-Icovnik Kahne, gostilničar (koncesijo rima sicer njegova žena) gostilne »Mali Triglav«. Dosedaj je delal v kurilnici drž. železnice, odslej pa bo, kakor čujemo, imel lepšo službo — v pisarni. To za zasluge, da razdira skupnost železničarjev. Tajni inicijator pa je nekdo drug. Železničarji že vedo, kdo, ki ima nalogo, se železničarji preveč ne združijo m da ne bo imela vsled tega železnica ■škode. Gre se namreč sedaj za povišenje plač po svobodnih cenah in če bodo železničarji organizirani pri raz-redno-zavedni organizaciji, bodo skrbeli, da se odlok ministrstva točno in v celem obsegu izvrši. Če pa bodo imeli rokodelci svoje društvo, ki ga bo duševno vodil načelnik, pa se bo že nekako naredilo, da ne bodo plače pre-več visoke. Zato pa, železničarji, pozor, i a sestanku v soboto je rekel Kahne javno in vsem, da on sam plača vse Stroške ustanovitve. Železničarji! Ali vam to ne da misliti? Glejte, da vas ne mentar: »Ne moremo se pa otresti vtisa, da je skušala ljubljanska pokrajinska organizacija težka vprašanja prehitro rešiti in da jih zato ni rešila, ampak da stoji še pred težkimi preizkušnjami«. Strokovnoj komisiji je jako težko, što su se drvodjelci ujedinili, jer otvoreno govore protiv ujedinjenja radničke klase. Zna se i zašto ona to čini. Na socijalističkom kongresu u Beogradu stvoren je zaključak, da se mora sve poduzeti, da se buržuazija cjele Jugoslavije strogo centralizme, t. j. za jedinstvenu Jugoslaviju. Sa druge strane stvorili su patrijoti zaključak, da će se boriti sa svim sredstvima protiv, rad. partije i sindikata. Dakle, buržuaziju ujedinjuju, a radničke organizacije cjepaju! Agenti buržuazije moraju vršiti svoju ulogu. Kovinarski radnici ne pitaju Strokovnu komisiju, niti socijalističnu partiju u Sloveniji, nego se lijepo ujedinjuju i prelaze u naše organizacije u stotinama baš u vremena kada pišu soc. novine, kako se njihov pokret u Sloveniji kon-soliduje. Tako će i ujedinjenje svih struka uslijediti i bez kapitalističkih i nacionalističkih agenata. javo pragmatike za državne nameščence t. septembra 1923 takoj po členu 11. rekli, da mora iziti najpozneje 1. novembra naredba o razvrščenju državnih nameščencev. In zopet najpozneje 1. februarja 1924 mora biti ta razvrstitev izvedena. Tako bodo ti trpini (ki pa so sami krivi, da se z njimi tako delal plače, ki jim gredo sicer od 1. oktobra 1923 dobili enkrat v letu 1924. A za oficirje pa se nasuje takoj perišče polno. Za to »kategorijo« pa nimajo oblastniki izgovorov in naredb o razvrščanju, nego so ;im kar odšteli in odštevajo. Kakor, da je oficirstvo večje koristi za državo, nego državni nameščenci. prodado. Kdo je, ki bo plačeval iz lastnega žepa stroške za društvo? Ali ni morda to nekdo, ki mu je na tem, da vas razcepi? In je šel in kupil človeka, da dela v njegovem imenu? Na konferenci zaupnikov hrvatskih železničarjev, ki je bila v četrtek 24. avgusta v Zagrebu in kjer je bil navzoč predsednik NSŽO, se je sklenilo, da se v področju NSŽO organizirajo sekcije rokodelcev, ki bodo njih člani obenem člani NSŽO, a bodo tudi med seboj zvezani, t. j. Ljubljana z Zagrebom, Mariborom, Zidanim mostom itd. Edino na ta način se bo kaj doseglo in bo organizacija v svoji enotnosti močna in bo nekaj pomenila. Društvo rokodelcev, ki pa se snuje po načinu društva strojevodij, je pa le orodje v rokah tistih, ki tlačijo železničarsko ubogo paro. Dokaz je 24 uma protestna stavka, kjer je društvo strojevodij izdalo poziv na delo in bilo zato (po predsedniku] dekorirano z medaljo. Društvo rokodelcev bo igralo isto vlogo. Zato, pozor železničarji iz delavnic in kurilnic. Ne dajte se več slepiti. V soboto je baje drug sestanek teh društvenikov. Zavedni sodrugi, idite tja in jim odprite oči. ker pristojne kontrolne oblasti — Inšpekcije dela — ne samo popolnoma zatajujejo, ampak dajejo direktno na protizakoniti način maha nenasitnim iz-koriščevalnim težnjam nekulturnih in nazadnjaških malih in velikih delodajalcev. Resolucija zahteva, da se zakonske odredbe za zaščito mlade delovne sile strogo izvajajo in se zboljšajo (maksimalni delovni čas, 36 - urni nedeljski odmor, 14 dnevni letni dopust, zabrana nočnega dela itd.). Dalje zahteva, da se določi potom posebnega zakona pravni položaj mladih delavcev in vajencev, da se reorganizira šolstvo (šolanje na državne stroške 8 let, mesto številnih gimnazij osnovati tehnične in druge strokovne šole itd.). Nadalje zahteva resolucija obvezno zdravniško pregledovanje mladih delavcev in vajencev, ustanovitev uradov za nasvetovanje glede izvolitve poklica, ureditev drž. posredovalnega urada za vajence in mlade delavce s sodelo- amammmmmmmmmummmm*. . .......n ßiirw—n Dopisi. Proga Ljubljana - Vrhnika. Sporočimo, kako se ima dobro gospod progovni mojster Ivan Kaližnik. Ta gospod sme delati karkoli hoče, pa ga nihče ne vidi. če pa kak delavec zamudi pet minut, je pa celi alarm. Ta gospod si pa vse dovoljuje. Od 27. junija do 1. julija pa od 28. avgusta do 30. avgusta t. 1. je ta gospod vporabljal celo partijo delavcev za svojo vporabo in za svoj žep, da so mu ob progi travo kosili in sušili. Gospod progovni mojster pa živi kot baron; pa saj lahko, ko mu železnica plača služkinjo in delavce za njegovo vporabo. Spomladi je vzel tri delavke za progo pleti, pa sta samo dve na progi, tretja pa samo takrat, kadar je plača. Postaje pa tako zgle-dajo, kakor da bi ne bilo nobenega prometa. Letos so kar travo kosili po progi, namesto da bi delavke oplele, pa saj ni nič čudnega, če je tako zanemarjeno. Delavcev je približno dvaindvajset, pa pri postaji jih je 6, kvečjemu 8 delavcev, teh par ljudi gara, drugi pa so samo podrepniki, da samo »pucpen-zelna« markirajo. Taki dobivajo dopust, kadar se komu poljubi, tisti, ki pa garajo, ga pa ne dobe. LJUBLJANA, živilski delavci. V delavski pekarni imamo delovodjo po imenu Joško Magušar. Ta gospod, dokler ni bil pri koritu, je bil čisto pohleven in je znal pridobiti delavce na svojo stran, tako, da mu je bila zasigurana eksistenca. On si je pač mislil, samo da sem jaz na konju pa bašta, imel je tudi veliko povedati, ko bom jaz, bo vse drugače, bo boljše tudi za vas. Omeniti moramo, da je tudi centralni blagajnik in tudi odbornik v strokovni komisiji in da razume voditi razredno borbo pač kakor njemu prija. Večkrat je že delavstvo, zaposleno v L delavski pekarni, zahtevalo, da se jim izplačajo nadure kakor so se preje izplačevale pred štirimi meseci. Dobili smo odgovor, da ako bodo drugod izplačali, bomo tudi mi dobili; komur pa ni všeč pa lahko gre ali pa kdor bo kaj govoril, bo takoj šel, kakor je to tudi že dokazal. Samo, da mu nisi kaj po volji, pa greš na cesto. Vpeljal je tudi zopet nočno delo, tako da se prične že ob 11. uri zvečer; dnevno,-se dela po 9 do 10 ur, ob sobotah pa tudi 15 ur in za to se ne dobi niti ficka več, pač pa pravi: ne moremo dati, ker je prevelika konkurenca; glejte, da bo več dela, potem boste že kaj dobili. Kdor bo pa kaj govoril, bo takoj šel in bomo dobili take notri, ki bodo radi delali in več kot vi. Tako ne veš ali boš zletel dopoldne ali popoldne ven. Pač je čudno to, da samo pri pomočnikih zahtevajo, da bi delali; on sam pa ima mesečno, kakor smo informirani, 8000 kron, prosto stanovanje, razsvetljavo, kurjavo in kilogram belega peciva dnevno. Seveda tukaj se pa ne izgovarja in ni tako dober, da bi dal par tisoč, da bi pekarna lažje izhajala. To se vidi samo pri pomočnikih, da je treba štediti, ali to za njega ne velja, da bi potrpel, da bi pekarna imela kaj kapitala, da se postavi nova, mo- vanjem del. zbornic, snovanje domov, knjižnic, telovadnih dvoran itd. Resolucija pravi dalje: »Anketa kon-štatira tudi, da brez močnih in za akcije sposobnih organizacij del. razred ne more pričakovati, da bi prisilil oblastnike za sprejetje novih, niti za izvrševanje in popravo starih zaščitnih zakonov, pa zato anketa tudi apelira na celokupni delavski razred, da vidi v sivarjanju enotnih in močnih organizacij vseh delavcev in nameščencev prvo in glavno stopnjo za donašanje vsake zakonske delovne zaščite vajencev in drugih mladoletnih delavcev, kot tudi za njihovo izvrševanje. Radi tega protestira anketa proti preganjanjem, katerim je izpostavljen del. razred in njegove organizacije v tej državi vsled belogardističnega režima. Za tak uspeh ankete imajo predvsem zaslugo naši mladi sodrugi in zastopniki strok, organizacij. Prepričani smo, da ne bo ostalo le pri resoluciji, ampak da se bo prešlo na konkretno delo. derna. Za to je pač treba, da pomočniki cenejše delajo in garajo, on pa lahko vleče mastno plačo. Pač dela na to, da zasigura sebi boljšo eksistenco, drugi pa če prav pogine pri delu. Posebno ojstro nastopa zadnji čas proti s. Česnu in s. Praprotniku, ker se mu upata povedati in zahtevati, kar kateremu gre. Ne bo za nas sramota, če nas bacite na cesto, kakor pravite, da nas bodete, ampak za Vas, ki si hočete na račun pomočnikov utrditi korito. To se vidi kako dobre funkcijonarje ima osrednje društvo živilskih delavcev. Pomočniki. Izprije kovinarjev v tovarni »Titan« v Kamniku. Ravnatelj tovarne »Titan« v Kamniku je izprl vse delavce, ker niso mogli delati akorda. Nihče naj ne potuje v Kamnik za delom. Obrtno nadaijevalna šola za vajence in vajenke v LjubljanL Med vojno 4 leta in po vojni 2 leti, od leta 1914/15 do 1919/20, celih 6 let smo bili za vajence in vajenke brez vsakega šolskega pouka v Ljubljani. Šele. 1. 1920/21 in 1922 se je zopet vršila šola in letošnje šolsko leto 1922/23 pa je bila zopet zaprta vsled nekritja stroškov za vzdrževanje pouka. Država je do leta 1920/21 prispevala dve tretjini stroškov za obrtno - nadaljevalne šole, nadalje pa je bil ustavljen vsaki kredit v državnem proračunu za to šolo. Poleg teh se je tudi trgovski gremijalni šoli za vajence ustavilo vsako podporo od države. Ali prizadeti činitelji, kot trgovski gremiji ter sami trgovci so prispevali za vzdrževanje stroškov pouka na ia način, da so letno prispevali po 50 Din za vsakega vajenca. Precejšnjo svoto pa je dala trgovska in obrtna zbornica za to šolo. Trgovska gremijalna šola je že leta 1919/20 začela s poukom in je tudi letos imela redno šolo za svoje vajence že četrto leto po vojni, obrtniški vajenci pa samo 2 leti. Trgovska gremijalna šola se je že cela tri leta brez državne podpore vzdrževala. Obrtno nadaljevalna šola pa se je enostavno zaprla, ker ni dobila državne podpore. Leta 1920/21 je obiska-valo na petih šolah 1048 vajencev in vajenk (vpisalo pa čez 1200 vajencev!. Vse te šole so imele 31 oddelkov I. razreda in 2 oddelka II. razreda, t. Moška strokovna nadaljevalna šola za umetne in oblačilne obrti (obiskovalo 242 vajencev na 8 oddelkih L letnika). 2. Ženska strokovna nadaljevalna šola za umetne in oblačilne obrti (obiskovalo 153, vpisalo 171 vajenk, na 4 oddelkih L letnika). 3. Strokovna nadaljevalnica za stavbinske obrti (obiskovalo 381 vajencev na 9 oddelkih z dvema pripravljalnima tečajama, pehmi oddelki L razreda in dvema II. razreda). 4. Splošna obrtna nadaljevalna šola (živilska) (obiskovalo 68 vajencev na 2 oddelkih, pripravljalni tečaj in 1. razred). 5. Strokovna nadaljevalnica za mehanične in tehnične obrti (obiskovalo 224 vajencev. Iriketa zagrebačke del. zbornice o "položaju mladih delavcev in vajencev. V Zagrebu se je vršila 13. in 20. septembra anketa, ki jo je sklicala tamošnja delavska zbornica, da se peča ? vprašanjem zaščite mladih delavcev sn vajencev. Na tej anketi so iznesli za--riopniki »Saveza radničke omladine« 'Uešfeto faktov o vnebovpijočem izkoriščanju mladih delavcev in vajencev. Na drugi strani so naši sodrugi tudi dokazali, da se obstoječe socijalne in-Shfueije niti malo ne trudijo, da bi ne-znosni položaj del. mladise zboljšale ' in da bi se kaznovalo delodajalce, ki Po zaslišanju referatov in izčrpni diskurziji je sprejela anketa tozadevno resolucijo, ki jo prinašamo skrajšano. Resolucija konšiatira: a) da je položaj vajencev in drugih mladoletnih delavcev v naši državi naravnost neznosen; b) da naša zakonska zaščita daleč zaostaja za ustanovami drugih zako-nodajstev; c) da se ona v praksi ne sprovaja niti v onem pomanjkljivem obsegu, ki je določen v naših zakonih, protizakonito ravnajo z vajenci in mladimi delavci. Dvojna mara. Splačaj takoj olaraarSno s-vofi strokovni organizaciji! ■CBsaeex» ■m vpisalo se je 259 vajencev na 8 oddelkih 1. oddelka!. Leta 1921/22 je bilo na vseh petih šolah 1273 vajencev, od teh 181 vajenk, vpisalo se je 1470 vajencev in vajenk. To leto je bilo 41 oddelkov in sicer 9 pripravljalnih tečajev, 14. oddelkov 1. razreda, 17 oddelkov II. razreda in 1 oddelek III. razreda. 1. Moška strokovna nadaljevalna šola za umetne in oblačilne obrti: obiskovalo 268 vajencev (vpisalo 345 vajencev! na 10 oddelkih od teh eden pripravljalni, štirji prvega razreda in pet oddelkov drugega razreda. 2. Ženska strokovna nadaljevalna šola za umetne in oblačilne obrti: obiskovalo 177 vajenk (vpisalo 214 vajenki na 6 oddelkih in sicer en pripravljalni iečaj, dva oddelka I. razreda in trije oddelki II. razreda. 3. Strokovna nadaljevalnica za stav-binske obrti: obiskovalo 432 vajencev na 12 oddelkih in sicer štirje pripravljalni tečaji, trije oddelki I. razreda, štirje oddelki II. razreda in 1 oddelek III. razreda. 4. Splošno obrtno nadaljevalna šola (živilska!: obiskovalo 72 vajencev in 4 vajenke (vpisalo 85 vajencev in 4 vajenke) na treh oddelkih, pripravljalni tečaj I. in II. razred. 5. Strokovna nadaljevalnica za me-hanično-tehnične obrti: obiskovalo 320 (vpisalo 352 vajencev) na 10 oddelkih in sicer na dveh pripravljalnih tečajih z 71 vajenci, na 4 oddelkih I. razreda (184 vajencev) in na 4 oddelkih II. razreda (133 vajencev). Poučevalo se je na vseh šolah 7 mesecev od 1. oktobra do zadnje nedelje v aprilu, le na trgovski gremijalni šoli se poučuje po 9 mesecev na leto. Vajenci so pripadali po strokah na vseh 5 šolah v letu 1921/22 sledeče: 1. Kovinske obrti: 132 stavbinskih ključavničarjev, 41 kleparjev, 13 kovačev, 2 inštalaterja, 12 zlatarjev, 3 pa-sarje, 125 strojnih ključavničarjev, 27 elektrotehnikov, 10 livarjev, 33 železo-strugarjev, 8 urarjev, 83 mehanikarjev, 3 puškarji, 1 izdelovalec kovin, 7 kirurgič-nih mehanikov, 1 bandažist, 4 zoboteh-niki, 2 ortopedista. Skupaj 507 vajencev. Pisma iz Moskve. 1. Prvi vtisi. Moskva, 10. avgusta 1923. Po železnici Riga—Moskva potuješ prav tako, kakor v »dobrih starih časih«. »Brzovlak« ima 40— 50 km na uro. Pokrajina je znana ruska, z lesenimi vasmi, neintenzivno obdelanima polji in velikimi »gmajnami«. Z nami se vozijo Rusi, ki so bili »za granico« in taki, ki se vračajo domov iz begunstva, od Wrangela itd. Ruski cariniki nam preiščejo prtljago jako natanko, vendar so pri tem prav vljudni. Telesne vizitacije ni. V Moskvi stojimo pred kolodvorom. Mnogo zelenja, dva okrogla rdeča stolpa, nekaj oguljenih fijakarskih kočij, kake višje gradbe nobene v bližini. Gremo v mesto. Tlak je ves razdrt, dviga in spušča se pod našimi koraki kakor razburkano morje. Hiše so jako zanemarjene, napisi (kateri Slovenec ne prečita v tujem mestu vseh napisov)? skoraj vsi v novem pravopisu. Ljudje so vsi enako oblečeni, po delavsko, raztrgani so pa samo berači. Ce izvzameš te, ne zapaziš nika-kih razlik med bogatini in reveži. Vse, ljudje, hiše in ulice, se vidi človeku, ki pride »izza granice«, v prvem trenotku dokaj cigansko, vendar ne moreš reči, da bi bilo vse to zamazano in zani-kerno. Sredina mesta izgleda nekoliko bolj evropejsko. Celotni vtis je isti, kakor ga je nudil n. pr. Dunaj leta 1920. Tlak je povsod razdrt, a ga že popravljajo, iuintam belijo hiše, vendar se bo grad-ba novih stavb šele začela. Tudi v sredini mesta so oblečeni vsi ljudje po delavsko. Buržuji so že davno prodali vse, kar so imeli in žive zdaj tudi oni od dela svojih rok in svoje glave. Vsem ljudem se vidi na obrazu, da so mnogo prestali. Ali zdaj spada glasovito strašilo »črezvvčajka« že v preteklost — ni je več. Ni pa tudi sledu več od one nekdaj slavne ruske počasnosti in trdo-kretnosti; vse življenje gre mnogo hi- 2. Lesne obrti: 127 mizarjev, 54 tesarjev, 4 kolarji, 1 strugar, 3 stolarji, 5 sodarjev, 2 pletarja (košar), 11 modelnih mizarjev. Skupaj 198. 3. Živilske obrti: 14 pekov, 4 slaščičarji, 1 slaščičarka, 22 mesarjev, 8 gostilničarjev, 4 vrtnarji, 1 vrtnarica, 20 brivcev, 2 lasuljarici. Skupaj 72 vajencev in 4 vajenke. 4. Oblačilne (tekstilne) obrti: 55 krojačev, 144 krojačic, 8 krznarjev, 1 krz-narka, 2 dežnikarja, 3 iapeiniki, 20 mo-distinj, 11 šivilij za perilo, 1 izdel. steznikov. Skupaj 73 vajencev in 177 vajenk. 5. Oblačilne usnjarske obrti: 87 čevljarjev, 2 jermenarja, 13 sedlarjev. Skupaj 102. 6. Stavbinske obrti: 55 zidarjev, 3 pečarji, 1 kamnosek, 2 dimnikarja, 2 krovca. Skupaj 63 vajencev. 7. Grafiške obrti: 18 slavcev, 13 tiskarjev, 5 biografov, 2 fotokemigrafa, 1 stereotiper, 10 knjigovezov, 7 fotografov. Skupaj 54. 8. Pleskarske obrti: 19 pleskarjev, 1 lakirar, 3 črkoslikarja. Skupaj 23. Navedeni podatki dokazujejo jasno, da je vzgoja tega ogromnega števila obilniškega naraščaja zelo velike važnosti za razvoj in napredek obrtništva in industrije v Jugoslaviji. Za rešitev tega perečega vprašanja bi moralo biti pri merodajnih faktorjih in podjetnikih, mojstrih ter raznih obrtnih zadrugah, nekoliko več razumevanja in smisla, če pomislimo, da obstoje obrino-nadalje-valne šole že od leta 1856., to je 67 let v Ljubljani za obrtniške vajence. Najža-lostnejše poglavje pa je, da je bilo na tisoče vajencev oproščenih brez obiska šol in bodo še, ako se letos ne začne takoj z šolskim poukom. Samo pri krojaški zadrugi je vstopilo od novega leta 1922 pa do danes 321 vajencev in vajenk in sicer 188 krojačic, 95 krojačev, 6 krznarjev, 3 krznarke, 11 modistinj in 21 šivilij za belo perilo. Isto imamo pri strojnih tovarnah. Danes se uči 180 vajencev, v tovarniško šolo pa hodi le 14 vajencev. Pomočnikov, zaposlenih v strojnih tovarnah, pa imamo sam« 91. Samo en klic: Odprite takoj na ste-žaj obrino-nadaljevalno šolo za vajence v Ljubljani! treje kakor n. pr. na Dunaju, tempo dela spominja včasih skoraj na Berlin; avtomobili in tramvaji drve po ulicah, vsakdo govori hitro in nima časa za »harašo« (dobro) in »sejčas« (takoj). Moskva je predvsem irgovsko mesto. V izložbah najdeš približno vse. Značilni so brezštevilni poulični trgovci, ki ti ponujajo vse mogoče, od cigaret do daljnogledov, vse za deset procentov dražje kakor v »magazinu« (štacuni). Največ prodajajo jestvine in malo jim je mar, da se jim blago na cesti praši in maže. »Hleba in sladkarij je povsod dovolj, brez »kart«, tudi tobaka, sadja, piva in vina. Cene so v »rubljih« (1 »rubelj« — 1 milijon bivših carskih in dr. rubljev). Za 1 »rubelj« kupiš živeža nekako toliko kakor v Ljubljani za krono — pri tem pomisli, da dobiš za angleški funt v Moskvi 1250 »rubljev«, v Ljubljani pa okoli 1800 kron. Industrijski produkti so pa razmeroma jako dragi. Delavec, ročni ali duševni, zasluži 4 do 30 tisoč »rubljev« na mesec (vendar v najnižjih plačilnih razredih ni skoraj nikogar). V vseh trgovinah imaš poleg ameriške registrirne kase »smetälko« (otroški računski strojček), na katerega znajo Rusi z neverjetno hitrostjo računati; za računanje v glavi so pa šibki. Več o denarju in kupčiji prihodnjič. Tisk je samo boljševiški, drugega tiska ni. Izhajajo »Izvestija«, »Pravda« in »Ekonomičeskaja Žiznj«, časopisi formata in vsebine londonskih »Times«, ki so neverjetno informirani o razmerah »za granico« in prinašajo razun člankov o Perziji, Kitajski itd. tudi vsak dan kaj o Jugoslaviji (zlasti radi citirajo zagrebški »Obzor«). Razun njih je mnogo manjših časopisov, tudi ilustriranih. Ravnokar delajo veliko propagando za aviatiko. Strokovnih časopisov je malo, pač pa je vse polno knjigotržnic. Izza vojne so izdali boljševiki velikansko število knjig, zlasti tehniške in ekonomske vsebine. Cene knjigam so v zlatu in uslužbenec ti jo sproti preračuna v papirnate rublje. Moskva je, kakor vsa severna mesta, dokaj ponočnjaška. Delavni čas v ivor- nicah je navadno od 8. do 16. ure ali od 9. do 17. ure, trgovine pa se odpirajo ob 9. ali 10. uri. Obed je ponekod od 1. do 3. ure, drugod od 4. do 7. ure, topla večerja ni v navadi, pač pa Rusi ves dan pijejo čaj. Zvečer gre vse na »buljvare« in se izprehaja po njih v svetlobi ali v temi do polnoči. Manifesiacijskih sprevodov ni več toliko kakor pred dvemi in štirimi leti; vidiš pač še kako povorko »skautov« — najvažnejši problem boljševikom je zdaj pač ta, da si primerno vzgoje novo generacijo. Večja gledališča so zdaj zaprta; v polnem obratu so pa kinematografi. Omeniti moram, da se v največjem in najimenitnejšem moskovskem kinu že teden dni ob razprodanih dvoranah (po 2000 ljudi) predvaja znanstveni film o Einsteinovi fizikalni teoriji, ki ga sproti pojasnjuje profesor-strokovnjak. Vstopnina je povišana, najcenejše mesto 100 »rubljev« — 36 dinarjev. (Dalje sledi.) Zbirajte za žrtve nasilno udušene rudarske stavke. Z bajoneti in zapori udušeno rudarsko stavko je Skubic v sporazumu z radikalom Lukanom izpori-stil za nečuveno preganjanje rudarjev. Še danes po 3 tednih končane stavke so celjski, litijski in laški zapori polni rudarskih zaujmikov. Kolikor zaupnikov ni zaprtih jih je trboveljska družba odpustila. Večina teh žrtev so družinski očetje s številno družino, sedaj brez dela in brez zaslužka. Beda je velika, posebno, vsled tega, ker so rudarji sami po 2 mesečni stavki popolnoma izčrpani in jim ne morejo pomagati. Zato je dolžnost celokupnega delavstva, da priskoči žrtvam na pomoč in jih reši gladu, v katerega jih je pahnila profitaželjnost trboveljskih kapitalistov in pristrano postopanje radikalne vlade. Zbirajte povsod za žrtve rudarskega štrajka. Nabiralne pole se dobijo pri vseh neodvisnih strokovnih organizacijah. Nabrane prispevke je pošiljati upravi »Strokovne Borbe«, Karla Marxa trg, 2, Ljubljana. Sodruge, ki še niso vrnili nabiralnih pol za stavkujoče rudarje, poživljamo, da pole (čeprav so prazne) takoj vrnejo. .................................... Sodrugi, zbirajte povsod za žrtve belega terorja v revirjih Trboveljske družbe. Popravek. V 36. številki našega lista se je vrinila v članek »Socijalpatrijoii nadaljujejo svoje policijske posle v Zagorju« neljuba pomota. V tretjem stolpcu se mora stavek v 13. vrsti pravilno glasiti: »Njegovih (Arhovih) par pajdašev rudarjev pa so pokazali, da so i oni toliko gnili, da so se z lahkoto nalezli izdajalske bolezni od steklarskih socijal-patrijotov.« To je seve povsem drugo in resnično! Uredništvo. iMH klMu za leto 1&24. izide koncem oktobra t. 1. Koledar bo vsestranski in z zanimivo in praktično vsebino ter bo vezan v polplatno. O tem obveščamo vse sodruge železničarje, da se že sedaj pri svojih podružnicah naroče nanj. Strokovna šola v Ljubljani. Vsak petek ob 8. uri zvečer se vrši v Delavskem domu v Ljubljani strokovna šola. Dolžnost vseh odbornikov in zaupnikov je, da se te šole udeležujejo. Vabijo se pa tudi drugi sodrugi,. da se prijavijo. Prijave sprejema.. »Strokovna Borba«. Seaiisu sodrugov, ki so prispevali pri nabiralni akciji za »Rudarski dom«. (Nadaljevanje.) Nabiralna pola št. 18. Nabirala sodruge : Aškerc in Potočnik za Cesto : Franc Potočnik 40 K; Savinšek Martin 40 K; Neimenovan 40 K; Brgies Ivan 48 K; Breznikar Ivan 10 K; Kovačič Marija 10 K; Zupan Miha 40 K; Artič Jurij 12 K; loplak Franc 20 K; Jožef Očko 20 K; Julijana Vajdec 18 K; Pose Franc 7 K; Kotnik Franc 8 K; Jager jože 20 K; Guček 5 K; Fabjan Miha 20 K; Kmetič Leopold 20 K; Potočnik Peter 8 K; Čatar Anton 40 K; Češnovar Ivan 12 K; Odlazek Ivan 6 K; Volaušek Mariin 4 K; Avbel Jože 40 K; Šmidhofer Avgust 8 Kj Fabjan Georg 8 K; Jelen Ferdo 8 K; Lindič. Štefan 8 K; Uplaznik 4 K; Hrovat Leopold 20 K; Setenše!< Franc 10 K; Setenšek Justi 10 K; Šmidhofer Terezija 8 K; Požum Jožei 4 K; Volkar Franc 10 K; Fric Stritih 18 K; Stenko Franc 8 K; Baloh K. 22 K; Novak Ivan 20 K; Cilinšek Jožefa 40 K; Planinšek Miha 20 K; Tratnik Rud! 12 K; Nabiralna pola št. 19. Nabirala Cizelj in Gorjanc v Majlanđu. Gorjanc Ivan 20 K; Cizelj Mihael 40 K; Berslovšek Martin 20 K; Šterkan Anton 20 K; Povše Blaž 20 K; Martinčič Franc 20 K; Ravnikar Franc 8 K; Krofi Terezija 4 K; Gantar Anton 5 K; Andrej Hostnik 40 K; Rebernik 20 K; Gračner Anton 8 K; Kramar Leop. 20 K; Angela Pucelj 20 K; Aubl Franc 12 K; Klopčar Jože 10 K; Završnik Franc 4 K; Stritar Ivan 10 K;; Podgoršek Rudi 8 K; Sadašek Štefan 10 K; Podlogar Štefan, Šinfler Alojz 20 K; Rojšek Martin 20 K; Zupančič J. 10 K; Poierpin Franc 3 K; Sirah Anion 8 K; Tončka Fric 20 K; Diminic Martin 14 K; Čada V. 40 K; Roter Franc 10 K; Janc Helena 10 K; Breznikar 4 K; Mušerlin Jože 40 K. -Nabiralna pola št. 20. Nabirala so druga: Češnovar in Breznikar: Sušnik Franc 100 K: Loban Albin 4 K; Jamžič Anton 20 K; Neimenovani 8 K; Rejc Martin 12 K; Zakras-nik Jakob 4 K; Reh Mafija 8 K; Komar Anton 8 K; Neimenovani 6 K; Drofenik 60 K. Nabiralna pola štev. 21. Nabiral sodrug Cirigoj na Separaciji: Alfonz Cirigoj 20 K; Neimenovani 8 K; Ručan 35 K; Grebenc Franc 40 K; Neimenovani 40 K; Vodišek Franc 20 K; Kovač Franc 20 K; Turnšek Ivan 20 K; Stušek Anton 20 K; Dobravc Ivan 10 K; Jos. Kostelic 10 K; Neimenovan 4 K; Josip Spliiek 20 K; Habaka Al. 10 K; Leskovar Izidor 10 K; Volaj 4 K. •S •« i i* c« i* H ss •• 90 S» 0« H •• •• e« ©o •• •• •e •• o« e! ii 90 09 s: e« «© •• ii ii «m c« is 09 M st V nedeljo 14. oktobra | st •Z' i: im* •• i H OOf ss •• 13 uri 20 minut. I •• > o* 6# 3 St »•>' st S « *« • «• . izlet na Vrhniko Odhod iz Ljubljane, lužni kolodvor ob Vračamo se z Vrhnike peš do Borovnice in z zadnjim vlakom domov. Opozarjamo in vabimo na izlet vse sodruge iz | Ljubljane, Vrhnike, Borovnice, Logatca in iz bližnjih vasi. ♦ T ;> S 1. septembrom 1.1. - < > se je otvorila ; i • "v Delavslcem ctomrau : ■; Karla Marxa (preje Turjašlci) trg 2 C ^ostilnaL i: Topla in mrzla jedila. Delavska j; kuhinja. Abonenti na hrano se C 1 ► sprejemajo. ;; • > Vsakovrstne tople in mrzle pijače. ;; Obenem izide tudi Rudarski in kovinarski Icoledair. Sodrugi rudarji in kovinarji, i naročajte le svoj koledar! Širite „Strokovno Borbo“! HBBBBaBHaHBBHBBHBHBEL Lastnik in izdajatelj Konzorcij. Odgovorni urednik Anton Šušteršič. Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani,