ROSENJE Praznujmo skupaj! Ponudba velja; 25.1. - 28.1.2006 oz. do prodaje zalog. Jabolčni nektar Dan Dana, 1 I 82.-^C* redna cena 169.- Piščančja posebna mini, MIR Gornja Radgona, 400 g redna cena 429.- SPAR SLOVENIJA d.o.o. Ljubljana. Letališka cesta 26 Avtohiša Kržišnik za program Suzuki ponuja vroče cene z izjemnimi popusfi! Želite avto za igrivo mestno vožnjo ali morda štirikolesni pogon za terenske užitke? Avtohiša Kržišnik Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si I Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma BONUS V OPREMI -ZA ISTI DENAR VEČ OPREME Ponudba, ki vam jo nudi samo Mazda za svoje modele: Mazda2, Mazda3 in Mazda6 Vabljeni na testne vožnje z vsemi modeli. Pohitite z nakupom! Velika izbira zimskih pnevmatik: ugodne cene, obročno odplačevanje. Mazda ima 3-letno garancijo na motor in dele, 12-letno na prerjavenje, 3-letno na lak in 10-letno Mazdino Mobilno Pomoč v 36 evropskih državah! Seveda brez doplačila. Uradna poraba goriva oglaševanih modelov: 4,5-10,8 1/100 km; uradna emisija C02: 119-257 g/km "Akcija je količinsko in ČOSOVnO Omejena!" OSREDNJA KNJIŽNICA C£UE UVODNIK Zima se letos res ne šali. Kar pošteno nam jo je zagodla. Ceste so bile ali so še bolj ali manj očiščene in prehodne, ogrevanje je dobro. Zimske romantike letos res ne primanjkuje. Zmanjka jo le na poledenelih cestah ali na kakšnem »vročem« sestanku, predvsem takem, ki je tudi politično obarvan. Teh je bilo kar nekaj že v decembru in se trendovsko nadaljujejo tudi v tem mesecu.Tale referendumski januarje dodobra načel in popestril novo leto. Kaj se bo naprej dogajalo na Izlakah in v Zagorju, bomo še videli. Referenduma, zaenkrat, ne bo! Tako so se odločili na Ustavnem sodišču. Pomembno je le, da pri vsej tej vročekrvnosti ne bo trpela obnova izlaške šole. Vsaj v tem se strinjata obe strani. Sicer pa politika in izobraževanje ne bi smela (preveč) križati svojih poti. Za neučakane ostane še brskanje po internetu, v čemer smo Slovenci brez premca. V lanskem letu se je kar trikrat povečalo število naših državljanov, ki so se dali priključiti na internet s pomočjo paketov in povezav, ki nam jih tako toplo priporočajo reklame z vseh strani. Ti paketi imajo še vedno porodne muke, karte dni občutim tudi na lastni koži. No, ja, važno je, da živimo v skladu s sodobnimi trendi in ne zamujamo ničesar, kar se tehnike in demokracije tiče. Čez dva meseca se bodo naši fantje izkazali pri vzdrževanju miru v svetu, v Iraku na primer, in močno upam, da se bodo srečno vrnili v deželo na sončni strani Alp. Železničarji občasno še kar stavkajo, Adria je najela letalo, pri zdravnikih pa so še vedno vrste. To pa že ni vest. Če si še tako bolan, boš čakal. Enkrat boš že prišel na vrsto, če ne danes pa jutri ali pojutrišnjem, ali pa do takrat, ko te bo minila želja, da se crkljaš pri zdravniku. To je še posebej ugodno za zaposlene, ki gredo lahko največkrat le enkrat na teden k zdravniku, če so dopoldan v službi. In prav takrat mora zdravnik še na teren. Upamo, da sine upamo zboleti. Tu ne pomaga ne Vzajemna, ne Adriatik ali celoTriglav. Srečali se bomo spet februarja, mogoče bo takrat že kaj pomladnega pridiha, ki ga bo prinesel koledar, kulturni praznik ali pa bližina Valentinovega. Referenduma ne bo in marsikaj nam bo bolj jasno. Morda. Stanislava Radunovič Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Simona Solina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880 158, komerciala: 040 267 411 E-mail: hruski@siol.net E-mail: zasavc@email.si http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 6.750,00 SIT, polletna 3.240,00 SIT. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. KAZALC) (p KAZALO: STRAN: Referendumska 5 Salamijada 10 Tehnika-sedanjost za bodočnost 12 Najdragocenejše 14 Pogovor z Marino Barovič il. del 18 Reportaža: Rajska dolina 22 Stilčki 2005 28 Prijavnici za klobasarijo in bunkucarijo 31 Potopis 37 Glasovnica Naj zdravnik 41 NASLEDNJIČ SE SNIDEMO 9. FEBRUARJA 2006 Naslovnica: Rajsko lepa Rajska dolina Avtor: arhiv občine Hrastnik DAROVALCI?! V slovenskem registru darovalcev krvotvomih matičnih celic, ki deluje na Zavodu RS za transfuzijsko medicino, je trenutno nekaj nad 4000 prostovoljcev, kritična masa ljudi pa bi bila za Slovenijo cca 10 000 prostovoljcev. Rada bi vam na kratko predstavila postopek vpisa v register in način evidentiranja morebitnih darovalcev ter sam odvzem matičnih celic ali kostnega mozga, ker sem bila sama presenečena nad enostavnostjo postopka na eni in majhnim številom prostovoljcev na drugi strani, če vemo, da vsak darovalec, ki daruje, reši bolniku življenje. Darovalci lahko postanejo vsi odrasli, stari od 18 do 55 let, ki nimajo avtoimune bolezni, hepatitisa......V primeru, da je nekdo izbran za darovalca (torej obstaja nekje bolnik, ki potrebuje njegove matične celice ali kostni mozeg), ga ponovno pokličejo in še enkrat vprašajo, če je pripravljen darovat matične celice ali kostni mozeg. Ponovno mu vzamejo kri in jo zmešajo z bolnikovo ter opazujejo reakcijo nekaj dni. V primeru, da je test uspešen, se dogovorijo z darovalcem o načinu odvzema. Možna sta dva načina: s postopkom afereze iz krvi (neke vrste filtracija krvi, s katero poberejo iz krvi matične celice - traja od 4 do 6 ur, podobno dializi) ali z odvzemom kostnega mozga (klasičen kirurški odvzem z iglo iz medeničnih kosti, lokalna ali splošna anestezija). Darovalec ima spet možnost, da se za določen poseg ne odloči. Postopek za vpis v register je naslednji: 1. oglasite se v Centru za tipizacijo tkiv, Šlajmeijeva 6, Lj. (Zavod za transfuzijo krvi, med novo porodnišnico in reševalno postajo) vsako sredo od 10. do 12. ali pokličete na tel. 54 38 227 (ga. Cvetka Flajs) vsak delovni dan med 9. in 12. uro ter se dogovorite 2. zdravnik vam predstavi celoten postopek darovanja matičnih celic ali kostnega mozga 3. izpolnite vprašalnik in pristopno izjavo 4. vzamejo vam kri za tipizacijo (določitev tkivnih antigenov HLA) Hvala in lepo vsem, Simona Bohanec Samo za vsak slučaj: SMRT NAJDE VSAKEGA, TUDI TERE Sem šla na zabavo MAMA in se spomnila tvojih besed. Prosila si me, naj ne pijem alkohola, kar sem tudi storila. Zelo sem bila ponosna MAMA, tako kot si mi že naprej rekla. Pred vožnjo nisem nič pila MAMA, čeravno so se mi ostali posmehovali. Vem, da je bilo tako pravilno MAMA, ker imaš ti vedno prav. Zabava se počasi zaključuje in vsi so se odpeljali. Ko vstopam v moj avtomobil MAMA, vem, da bom prišla srečno domov: ZARADI TVOJE DOBRE VZGOJE IN ODGOVORNOSTI. Peljem počasi MAMA in zavijem na cesto, vendar me drugi voznik ni opazil ter se z vso silo z vozilom trčil v moj avtomobil. Ko sem ležala na pločniku MAMA slišim policaja, ki reče, da je on drugi voznik pijan, jaz pa sem žrtev.Tukaj ležim v zadnjih vzdihljajih MAMA, prosim pridi takoj.KAKO SE MI JE MOGLO TO ZGODITI ? Moje življenje je en sam počen balon. Okoli mene je polno krvi MAMA, pretežno moja. Slišim zdravnika MAMA, da za mene ni več pomoči. Želim povedati MAMA in prisegam, resnično nisem nič pila. Pili so ostali, ki o tem niso razmišljali. On je bil verjetno na isti zabavi kot jaz, MAMA. Edina razlika je v tem: ON JE PIL, A JAZ BOM PA UMRLA! ZAKAJ LJUDJE PIJEJO Skladatelj teh polen je bil uspešen. Da nam jih le ne bo kdo metal pod noge... (F.M.) MAMA? S takim početjem si lahko uničijo celo življenje. Sedaj imam močne bolečine, kot da me režejo z nožem. Človek, ki se je z vozilom zaletel vame MAMA, hodi naokrog, a jaz ležim tukaj in umiram. On samo noro gleda. RECI MOJEMU BRATU NAJ NE JOČE MAMA. OČE NAJ BO POGUMEN. KO BOM V NEBESIH MAMA, NAPIŠITE NA NAGROBNIK “OČKOVA PUNČKA” ! Nekdo bi mu moral reči, MAMA, nič piti šele potem voziti. Če bi se mu to povedalo MAMA, bi jaz še živela . Moja sapa mi pohaja MAMA in zelo me je strah. PROSIM, NE JOČI ZA MENOJ MAMA. IMAM ŠE SAMO ENO IN ZADNJE VPRAŠANJE MAMA, PREDNO SE OD TUKAJ POSLOVIM. JAZ PRED VOŽNJO NISEM NIČ PILA, ZAKAJ SEM JAZ TISTA, KI MORAM UMRETI? SREBRNA POROKA Srebrno poroko sva dočakala midva, naj nama bo tako kot si želiva oba. Da bi bila zdrava, srečna in vesela ter da bi se še naprej rada imela. Čeprav zmeraj nama ni bilo lahko, potrpeti včasih se je tudi moralo. Voljo do življenja morava midva imeti ter eden za drugega lepo skrbeti. Veliko lepega in dobrega sva naredila, da tega le nikoli ne bi pozabila. Naj nama še naprej vedno bo lepo, Saj imava le eno življenje samo. Želiva, da bi še dolgo skupaj bila, saj sva drug drugemu usojena. Lepo je na tem našem svetu živeti ter eden drugega za vedno rad imeti. Niko Milinovič SVOJO OBČINO? Republiška volilna komisija je objavila besedilo akta o razpisu referenduma in določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin ter za določitev oziroma spremembo njihovih območij. Kot referendumsko območje je bil med drugim določen tudi del občine Zagorje ob Savi, ki naj bi se izločil iz občine Zagorje ob Savi v novo občino Izlake in bi obsegal območja naslednjih naselij: IZLAKE, ŠEMNIK, PODLIPOVICA, OREHOVICA, POLŠINA, ZGORNJI PRHOVEC, ZABREZNIK. Vprašanje, o katerem naj bi se občani odločali na referendumu, se bo glasilo: »Ali ste za to, da se naše referendumsko območje izloči iz občine Zagorje ob Savi v novo občino z imenom Izlake in sedežem v Izlakah?«, na glasovnici pa bi obkrožili besedo ZA ali PROTI. Glasovanje na referendumu bi bilo v nedeljo, 29. januarja 2006 na voliščih, odprtih med 7.00 in 19.00 uro. V vseh krajevnih skupnostih so bili zbori krajanov, na katerih so se njihovi prebivalci lahko pogovorili s predstavniki občine Zagorje in iniciativnega odbora. Predvideni proračun nove občine Izlake za leto 2007: Skupaj prihodki 294.533.326 SIT Skupaj odhodki 189.000.000 SIT Razlika za investicije 105.533.326 SIT Načrt potrebnih investicij v prvih desetih letih: Planirana sredstva 1.055.333.260 SIT Predvidene investicije 882.220.000 SIT NERAZPOREJENO 173.113.260 SIT Podatkov o sredstvih, že porabljenih in še ne porabljenih za izvedbo referenduma, bi lahko na hitro in na oko ocenili, a kaj ko to ne bi potrošenih tolarčkov vrnilo v občinsko blagajno, še manj pa bi jih lahko sedaj pričakovale humanitarne in podobne, za splošno dobro ljudi skrbeče organizacije. Pozneje pripisano: Ustavno sodišče je (že) v četrtek, 19. januarja 2006 odločilo, da REFERENDUMA, tega, ta istega, NE BO! In kdo naj bi v naši državi bolje vedel kako, kaj in za-kaj ni dobro, ni sprejemljivo, je sporno in dvomljivo, kot le-ono? To, da je javnost izvedela za odločitev šele v ponedeljek, 23. januarja 2006, to pa.. .vsak si lahko misli, kar hoče, le da povedati noče. Janez Vidmar je razočaran pa ne jezen, prizadevanja za ustanovitev občine Izlake bodo v iniciativnem odboru nadaljevali, ker so se pričeli spraševati, kaj je na Izlakah tako pomembnega in dragocenega, da jih občina Zagorje ne spusti iz rok. Zagorski župan Matjaž Svagan pa skromno izraža svoje zadovoljstvo v stilu »pravica skazica«... in življenje teče dalje... TOKRAT IZLAČANI (ŠE) NE BODO DOBILI SVOJE OBČINE! Informacije zbirali: Irena Meterc, MaH Slika: Jure Veteršek __________FUNŠTERC (p ...RE-FER-END-IJM... V nedeljo, 29. januarja letošnjega 2006. leta po našem štetju, se NE bo zgodil, kdo ve kateri že po številu, referendum, ki so ga nekateri bolj drugi manj ali pa sploh nestrpno pričakovali. Tokrat se odgovornost z ramen izvoljenih in od ljudstva imenovanih (?) predstavnikov širše in ožje lokalne skupnosti (uf, kako leporečno!) ne prelaga na upognjena in z vsakdanjimi skrbmi za obstanek krepko naložena ramena občanov. Lep slovenski pregovor pa pravi: »VSAK BERAČ SVOJO MALHO HVALI« Saj, tako pravi pregovor! Lahko pa ga spremenimo »VSAK ŽUPAN SVOJO ŽUPANIJO HVALI« In tako je isto s(r)tanje v drugi embalaži. Ločitev, razporoka, v imenu ljudstva pa ne bo razglašena, med Krajevno skupnostjo Izlake in občino Zagorje. In tako kot je običaj med partnerjema, je pred postopkom ločitve bilo potrebno so(zv)očenje obeh. Otroke (beri: državljane) za mnenje povprašajo šele, ko so že vse možnosti za mimo sožitje izkoriščene. Bogata kulturno zgodovinska preteklost druži ta par. Dokaj let sta družno reševala težave in nosila križ, ki ga naloži mati država. Zdaj pa, po dolgih letih partnerstva, hočeta vsak svojo svobodo. Težnje po odcepitvi KS Izlake iz zagorske občine in ustanovitvi samostojne občine niso od danes. Stare so okroglih deset let in tokratna zahteva Iniciativnega odbora, kot predstavnika le-teh, je že četrta v tem času in, da ne bo nesporazumov, referendum bi bil drugi po vrsti. Če je ustanovitev prej onemogočal državni zakon, je z dopolnitvijo, ki je bila pred kratkim sprejeta in omogoča, ob utemeljenih razlogih in okoliščinah, oblikovanje občine z 2.000 prebivalci, sedaj »beseda meso postala«. V soočenju na Radiu Kum Trbovlje sta župan občine Zagorje Matjaž Švagan in član 10 Janez Vidmar predstavila svoj ZA in PROTI in iz vsega povedanega bi se nepristranski opazovalec težko odločil za sprejetje kakršnekoli odločitve. Tiskani mediji, se pravi Zasavc, si soočenje težko privošči, ker bi ura pogovora zapolnila več strani, kot jih sploh premore naš časopis. Pa saj sta utemeljevala vsak svoje prepričanje tudi na zborih krajanov... Tako eden kot drugi sta hvalila svoje ‘malhe’ in premetavala besede o proračunskih sredstvih, za katere je jasno, da gredo iz žepa davkoplačevalcev - torej tudi Izlačanov in Zagorjanov - in gradila objekte, ki bi pravzaprav morali biti v uporabo dani že nekaj generacijam pred nami, kajti streha na izlaški telovadnici najbrž ne čaka na dan referenduma, da bi se zrušila v zagorski občini ali se ne bi v izlaški. In tudi obilno sneženje, ki je bilo (izključno) vzrok za odstop Janeza Vidmarja s položaja predsednika izlaške KS, se bo še kdaj pojavilo in delalo sive lase tistim, ki hočejo in morejo na delo...(tudi za proračune). Mogoče pa bo za-metlo zapisnike, s katerimi sta dokazovala, kdo je komu kaj dolžan... Čista izguba črnila pa bi bila, ako bi hoteli zanikati medijsko zvezdništvo Krajevne skupnosti Polšina, katere duše so ob zahtevi za ustanovitev samostojne občine rabili, pa jih spet niso rabili, ampak so jih kljub temu rabili...in tako dalje in tako naprej do bridkega konca, ki se je bolj slutil kot čutil. Tako, med etrom je pridišalo po starih in preležanih zamerah, vsaj župan zagorski je izrazil prošnjo, naj se osebne zamere umaknejo s poligona... »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!« je križani zaprosil in gotovo bo za njim prošnjo zavzdihnil marsikateri glas zelene doline. MaH FUNSTERC + »TO JE CISTA MANIPULACIJA!« Občinski odbor stranke SDS je v četrtek, 12.1. 2006 sklical prvo letošnjo tiskovno konferenco, na kateri so podali poročilo o prejšnjem letu, predstavili načrt aktivnosti za leto 2006 in napovedali okroglo mizo o energetiki v Zasavju. Predsednik 00 SDS Slavko Kmetič je predstavil prvo leto novih odgovornosti za stranko, ki je na oblasti. Povedal je, da je trboveljski SDS letos pridobil več kot 50 novih članov, ustanovili so strokovni svet, kije podal analizo stanja v Trbovljah predvsem glede na Zakon o zapiranju rudnika in analizo predstavil RCR-u. Kmetič je komentiral tudi sestanek, ki ga je sklicala občinska svetnica Joža Ložak. Namen sestanka naj bi bil predstavitev Aleša Bergerja, dosedanjega direktorja RTH, za ponoven mandat. Bergerja sta podprla le župan Trbovelj, Bogdan Barovič in Ložakova. O sestanku pa Kmetič pravi, da »je čista manipulacija!«. Skupni dokument Termoelektrarne Trbovlje (TET) in Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH) je predstavil Damjan Detela, predsednik nadzornega sveta RTH in predsednik nadzornega odbora stranke. Poudaril je, da se v stranki ne strinjajo z, že tretjim, podaljšanjem zasavskega zakona. Po njegovem mnenju pa je težko nadaljevati, vsaj dokler je TET prijavljena Evropski komisiji in dokler ni odgovora iz Bruslja. Detela je prepričan, da so možnosti, da zasavski zakon - v takšni obliki kot sedaj - težko uspe. Možnosti za uspeh pa so, »če se preoblikuje na svojevrsten, unikaten predlog, korektno izdelan in podkrepljen s podatki« je poudaril Detela. Zato v stranki pozivajo Zasavčane z znanjem, naj se pridružijo strokovnemu svetu in pripomorejo k nastanku novega zakona. Kmetič in Detela sta skupaj s tiskovnim predstavnikom, Jakobom Strovsem povabila vse, ki jih zanima energetika v Zasavju naj se pridružijo okrogli mizi 27. januarja ob 18. uri v Delavskem domu Trbovlje. Na okrogli mizi naj bi prisostovali glavni akterji RTH in TET, minister za gospodarske dejavnosti, Andrej Vizjak in vsi, ki jih tovrstno področje zanima. Besedilo: Neža Satanovič Občina Trbovlje je v decembru 2005 prejela s strani Zveze delovnih invalidov Slovenije listino »Občina po meri invalidov«. Precej aktivnosti je potekalo že v lanskem letu, letos pa seveda z dejavnostjo na tem področju nadaljujemo. Tako smo se, na povabilo Nacionalnega sveta invalidskih organizacij in Evropskega invalidskega foruma, 10. januarja predstavniki Občine Trbovlje, Društva invalidov Trbovlje in Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Zasavje udeležili seminarja za izobraževanje o uporabi metode Agende 22 pri pripravi, izvedbi in nadzoru invalidskih akcijskih načrtov v lokalnih skupnostih. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki invalidov in predstavniki občin, ki so prav tako prejemnice listine: iz Ajdovščine, Velenja in Radovljice. Srečanje je vodila strokovnjakinja za metodo Agende 22, ga. Rika Detmers iz Nizozemskega nacionalnega sveta invalidskih organizacij, udeleženi pa so bili tudi predstavniki češkega in slovaškega nacionalnega sveta invalidskih organizacij. Na srečanju je šlo za izmenjavo, izkušenj, znanj in mnenj med predstavniki lokalnih skupnosti, predstavniki invalidskih organizacij in predstavniki različnih držav. Med drugim smo za občino Trbovlje pripravili načrt dela s časovnimi roki za leto 2006. Kot prvo nalogo smo si zadali, da pozovemo invalidske organizacije, ki delujejo na območju Trbovelj, da nam ponovno sporočijo s kakšnimi težavami in problematiko se pri delu s svojimi člani srečujejo, in da zraven podajo konkretne predloge, kako, kdaj in kaj bi bilo potrebno v dobro vseh občanov, še posebej pa njihovih članov, storiti v občini Trbovlje. V marcu 2006 bo župan imenoval in sklical Svet invalidov Občine Trbovlje, ki bo strokovno in posvetovalno telo, ki bo povezovalo in usklajevalo delo ter aktivnosti vseh invalidskih organizacij v občini, prav tako pa tudi spremljalo izvajanje projekta »Občina po meri invalidov«. Svet bi se sestal enkrat do dvakrat letno in po potrebi. Invalidske organizacije bomo pozvali tudi, da nam sporočijo imena predstavnikov organizacije, ki ga predlagajo kot člana Sveta invalidov Občine Trbovlje. Za javnosti: občina Trbovlje SPREJEM PREDSTAVNIKOV VERSKIH SKUPNOSTI PRI ŽUPANU ORČINE TRROVLJE KOGDANU RAROVIČU Sprejem je bil namenjen predstavnikom verskih skupnosti na območju občine Trbovlje. Udeležili so se ga predstavnik Župnijskega urada Sv. Marija Trbovlje, predstavnik Baptistične cerkve v Trbovljah in predstavnik Skupnosti za zavest Krišne. Trboveljski župan v pogovoru s predstavniki treh verskih skupnosti Župan jim je v svojem pozdravnem nagovoru zaželel vse lepo v novem letu, se zahvalil za udeležbo na prvem tovrstnem srečanju in ob upanju, da bo naslednje leto srečanje številčnejše, so nadaljevali neformalni pogovor ob prigrizku. Beseda je tekla o zgodovini, aktualnih dogodkih in načrtih za prihodnost. Vir: Občina Trbovlje TRBOVELJSKI FUNŠTERČKI: Čiščenje cest in pločnikov V zadnjem času smo prejeli nekaj vprašanj glede čiščenja cest in pločnikov. Zimska sezona traja od 15. novembra do 15. marca. V tem času Javno podjetje Komunala Trbovlje skrbi za čiščenje in vzdrževanje cest. Posipavanje cest in pločnikov s peskom, zaradi preprečevanja nezgod, je sestavni del vzdrževanja. Kot veste, je bilo letos obilno sneženje, posledično je tudi več peska. Občina Trbovlje, ki je naročnik in plačnik dragega čiščenja, bo le-to naročila v prvi polovici februarja, če seveda ne bo ponovnih snežnih padavin. Brezplačna pravna pomoč Obveščamo vas, da Občina Trbovlje tudi v letu 2006 nudi brezplačno pravno pomoč. Pravno pomoč v okviru prvega pravnega nasveta (pojasnilo upravičencu o pravnem položaju v njegovi zadevi in kratek nasvet o možnosti za sklenitev izvensodne poravnave, o pravicah in obveznostih pri uvedbi postopka, o pristojnosti sodišča, o procesnih pravilih, stroških,...) posreduje Pravno-informacijski center nevladnih organizacij - PIC s sedežem v Ljubljani. Posredovanje pomoči poteka v prostorih Krajevne skupnosti center, na naslovu Ulica 1. junija 4, v Trbovljah, v prvem nadstropju, po vnaprejšnji določitvi termina obiska. Za termin se lahko dogovorite v času uradnih ur Občine Trbovlje, po telefonu na št. 03/56-27-981. Uradne ure so vsak delovni dan od 08.00 do 11.00 ure, ob sredah pa tudi popoldan od 11.30 do 16.30 ure. Pravna pomoč se izvaja predvidoma dvakrat mesečno, odvisno od števila interesentov. Gradnja večstanovanjskega objekta v Kovinarskem naselju V Kovinarskem naselju v Trbovljah se je ta teden začela gradnja novega stanovanjskega objekta, v katerem bo 13 stanovanj. Objekt bo dimenzij 12.80 m x 18,00 m, stanovanja bodo dvosobna, pridobljenih pa bo tudi 14 novih parkirnih mest. Investitor in izvajalec SGP Zasavje Trbovlje je že izvedel rušitev, trenutno pa se dela izkop. Dela bodo predvidoma potekala eno leto. Zaradi ozke ceste in malo prostora bo gradnja moteča za vse tamkajšnje prebivalce, zato prosimo za razumevanje. Želimo si, da bi z gradnjo novih stanovanj poskrbeli za rešitev stanovanjskega problema, ki se pojavlja v naši občini. Prav tako si želimo s kvalitetnimi stanovanji obdržati mlade v Trbovljah, zato vljudno naprošamo okoliške stanovalce za strpnost in razumevanje v času gradnje. Spremljanje lokalne televizije TV Trbovlje Že pred časom smo se z obema ponudnikoma kabelske televizije na območju Trbovelj kar nekajkrat sestali in pogovarjali o tem, da si želimo, da bi lokalno televizijo TV Trbovlje lahko spremljali vsi občani Trbovelj, ne glede na to, katerega kabelskega operaterja imajo. Še enkrat smo dali pobudo, da oba kabelska operaterja ponovno preučita možnosti in se poskušata dogovoriti o možni rešitvi. Vir: občina Trbovlje FUNSTERC + OBJAVLJENI RAZPISI OBČINE TRBOVLJE Občina Trbovlje je objavila razpise za sofinanciranje športnih, kulturnih dejavnosti, invalidskih in humanitarnih organizacij, programa Droga in sofinanciranje društev in organizacij splošne porabe v občini Trbovlje za leto 2006. Za leto 2006 je za šport razpisanih 35.000.000,00 SIT, za kulturo 7.450.000. 00 SIT, za invalidske in humanitarne organizacije 3.898.000. 00 SIT, za program Droga 1.000.000,00 SIT in za splošno porabo 15.000.000,00 SIT. Razpisi in vsa dokumentacija, vključno z obrazci za prijavo so lahko dobijo tudi na sedežu Občine Trbovlje, Mestni trg 4, na Oddelku za finance, gospodarstvo in družbene dejavnosti, v sobah št. 44 in 46. Poslovni prostor na Trgu revolucije V mesecu novembru je občina Trbovlje objavila javni razpis za oddajo poslovnega prostora na Trgu revolucije 6a, v izmeri 98,46 m2 (bivša trgovina MO-JA). Na razpis ni prispela nobena prijava. Prostorje še vedno na razpolago, obstajata možnosti najema (najemnina od 80.000-100.000,00 SIT) in tudi odkupa. Vir: Občina Trbovlje 10. podelitev priznanj in diplom inovacijam v Zasavju «Razvoj potrebuje ustvarjalni nemir, odločnost za spremembe in pogum pri postavljanju ciljev, kjer ima ključni vpliv na ekonomsko politiko povečanje učinkovitosti inovacijskega delovanja. Inovativnost ni le najhitrejša pot do razvoja in rasti, ampak preprosto tudi edina zaščita pred povprečnostjo in nepomembnostjo. Leto 2005 je bilo deseto po vrsti, za katero bo GZS Območna zbornica Zasavje podelila priznanja in diplome inovacijam v Zasavju.« Svečana razglasitev in jubilejna 10. podelitev priznanj in diplom inovacijam v Zasavju za leto 2005 bo tako potekala v torek, 31. januarja 2006 ob 13. uri v kinodvorani Delavskega doma Trbovlje. Na prireditvi bodo inovatorjem iz Zasavja podeljena zlata, srebrna in bronasta priznanja ter diplome. Vinzasa vje. org Predstavitev soproizvodnje toplotne in električne energije Toplarna Polaj proizvaja toplotno energijo v treh plinskih kotlih, moči 40 MW, za ogrevanje pretežnega dela mesta. Soproizvodnja toplotne energije (3 MW) in električne energije (3 MW) predstavljata racionalnejšo proizvodnjo toplotne energije za občane in hkrati dodaten vir sredstev za posodobitev komunalne infrastrukture. Investicija predstavlja za Komunalo Trbovlje, ki upravlja s toplarno Polaj, kot za lokalno skupnost, pomembno pridobitev in pomeni še en korak naprej na poti zastavljenih in uresničenih ciljev v razvoju mesta. Kot javno podjetje, ki z opravljanjem dejavnosti oskrbuje občane - uporabnike storitev, želi Javno podjetje Komunala Trbovlje d.o.o. le-te seznaniti z najnovejšo pridobitvijo, zato bodo dan pred uradno otvoritvijo pripravili predstavitev za medije v Toplarni na Opekami. MaH FUNSTERC H--------- DRUGAČE Drugi torek letošnjega leta je bilo na dolski šoli v popoldanskem času zelo pestro. Tako kot prejšnji dan v Hrastniku, so tudi tukaj obeležili dan šole malo drugače. Povabili so starše in jim prikazali nekaj svojih dejavnosti. Po pozdravnem nagovoru pomočnice ravnateljice Belinde Ladiha so zapeli člani otroškega in mladinskega zbora pod mentorstvom Alenke Razpotnik, pomagali pa so učenci, ki obiskujejo izbirni predmet ansambelska igra. Otroški pevski zborček OŠ Dol Potem so si starši lahko ogledali interesno dejavnost mladih modelarjev v tehnični delavnici, šport za sprostitev v mali telovadnici, v prvem in drugem nadstropju pa predstavitev različnih izbirnih predmetov in nivojski pouk. K ogledu so vabili tudi člani RK, v pritličju pa politehnični in likovni krožek. Ob 17.uri so se starši udeležili skupne govorilne ure. Omenimo še razredno stopnjo, ki je svoje aktivnosti opravila v dopoldanskem času in za starše pripravila razstavo svojih izdelkov. FotograGje in besedilo: Fanči Moljk KOŠČEK Turizem ni nepomembna veja našega gospodarstva in tega se v Zasavju tem bolje zavedajo, ko hočejo nekdaj črne doline spremeniti v zelene. V letošnjem proračunu je Občina Hrastnik zagotovila skoraj milijon in pol sredstev za sofinanciranje različnih turističnih prireditev, ki bodo razdeljena na podlagi javnega razpisa. Nanj se lahko prijavijo društva, združenja podjetnikov in obrtnikov, ali javni zavodi in podjetja. V Hrastniku oziroma na Dolu so postale nekatere prireditve, kot Kramarski sejem, Sejem cvetja, Veselje je pri nas doma, že tradicionalne. Tudi za izobraževanje turističnih vodnikov je mogoče pridobiti sredstva. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati vsi, ki se bodo prijavili s projekti na razpis, so tudi na spletni strani občine Hrastnik. Kramarski sejem na Dolu Roki za prijavo so različni. Za prvo prireditev - Kramarski sejem, ki je na Dolu vsako leto 10. marca, se bo iztekel že l.februarja 2006. Slika in besedilo: Fanči Moljk FUNŠTERC ---------h Milan Izlakar: »OBČINA ŠMARTNO PRI LITIJI NE ŽELI BITI NAJŠIBKEJŠI ČLEN« Prvi šmarski župan se dobro zaveda, da bo potrebno storiti še marsikaj, da se kaj takega ne bo zgodilo. » Vedno sem verjel, da je majhna skupnost lahko uspešna le, če sta v njej združena pripadnost kraju in pametno gospodarno razmišljanje. Zdaj sem o tem prepričan. Na poti do uspeha je moramo premagati mnogo ovir -z manjšimi koraki gre velikokrat hitreje. Vsako gledanje nazaj je brezplodno. Vsak začetek je zelo pomemben. Pred nami so odprte vse možnosti napredka in ustvarjanja nove generacije, ki bo prišla za nami. Pripravimo jim urejeno pot in smer, ki jim bo omogočila zadovoljno življenje. Na čvrstih in zdravih temeljnih bodo lahko nadaljevali uspešno pot razvoj.« pove župan v nagovoru na spletni strani občine. Pridobivanje proračunskih sredstev je za (vsako) občino trd oreh, zato poskušajo priti do njih na različne načine. Želijo si, da bi bili turistično prepoznavni, saj imajo kar nekaj naravnih danosti, zato so med drugim v začetku lanskega maja predstavili in odprli Čebelarsko - gozdno učno pot v Deželi pod Kamplovim hribom. Preko njihovega ozemlja je načrtovan električni daljnovod 2x400 kV med Beličevim in Krškim, za katerega je bil pripravljen državni lokacijski načrt. Deset krajevnih skupnosti pa ima svoje potrebe, ki niso vedno uglašene - ne med njimi in ne z občino. Hladen tuš za občino je bila odločitev vlade, da ne pride v ožji izbor možnih lokacij za odlagališče jedrskih odpadkov... .. .ali menite, da so k temu pripomogla nestrinjanja nekaterih občanov? Nestrinjanje nekaterih naših občanov je znatno pripomoglo k odločitvi vlade. Nekatere politične stranke so začutile možnost diskreditacije župana in so to poskušale tudi udejanjiti. Niso pa pomislili na to, da nestrinjanje s programom občini ne prinaša koristi. Seveda nasprotuje le manjši odstotek ljudi, ki so na splošno proti vsemu in jih dejansko stanje odlagališča Rakovnik ne zanima. Upam, da se s tem naši občini še ni izmuznila možnost za razvoj in ekološko sanacijo Rakovnika. Občina ima veliko naravnih danosti, ki omogočajo razvoj turizma. Naša občina je za turizem zelo zanimiva, lepa in dokaj čista. Priložnosti bo potrebno še izkoristiti in z gradom Bogenšperk promovirati našo občino in hkrati tudi regijo. V čem je bodočnost občine Šmartno? Bodočnost naše občine vidim v obrti, saj smo v zgodovini veljali za obrtniško, kmetijsko območje s petimi gradovi z veleposestmi. Bližina avtoceste in glavnega mesta Ljubljane je zagotovilo za delovna mesta in nizko brezposelnost, ki je v Milan Izlakar, župan občine Šmartno pri Litiji naši občini 8 %. Veliki gigant IUV d.d. je našo občino zapustil in za seboj pustil okoli 5 ha obrtne cone v koprivah. Upam, da bo le ta ponovno zaživela, kar pa je v precejšnji meri odvisno od države. Kaj menite o združitvi v Zasavsko regijo? Dogovori potekajo. Sam nimam nič proti, samo, da so merila in kriteriji za vse občine v regiji vsaj približno enaki. Besedilo: Irena Vozelj STO VODNJAKOV V 1IRASTNIŠKI KNJIŽNICI Sto vodnjakov na Slovenskem je prvenec znanega popotnika in fotografa Francija Horvata, ki je izšel pri Prešernovi koledarski zbirki za leto 2006. »Od ideje do knjige so pretekla kar dobra tri leta...,« je povedal Franci Horvat v četrtek, 12.januarja 2006, v Knjižnici Antona Sovreta. In nadaljeval, da je v Sloveniji več tisoč vodnjakov, ki neusmiljeno propadajo. Razen svetlih izjem. Upa, da bo knjiga komu v premislek oziroma v opozorilo, da bi se zavedeli te kulturne dediščine in še pravočasno ukrepali. Obiskovalci so lahko na slikah diapozitivov videli vseh sto enkratnih vodnjakov. S komentarjem kdaj so nastali, kje, zakaj, kako ter kam spadajo glede na obliko in material... Popotnik in fotograf Franci Horvat v hrastniški knjižnici Knjiga ima na vsaki strani barvno fotografijo in veliko zanimivih informacij oziroma komentarjev. Dodana je razlaga umetnostno zgodovinskih besed in zemljevid Slovenije, kjer stojijo opisani vodnjaki. Žal ni predstavljen noben vodnjak z našega, zasavskega področja. Pa bi bilo kljub temu dobro, da se tudi mi ozremo okrog sebe in kaj ukrenemo, če bi bilo potrebno. Fotografija in besedilo: Fanči Moljk I® KŠEFTI WA BALAM NADO N18M0 POZABILI 1. MALIUWXA 2006 Drage salamarke, spoštovani salamarji, dovolite, da vas bile dobre! spomnimo tudi na letošnjo salamijado. Prepričani smo, da vam To pa, kolikor vas poznamo, vsekakor bodo. Torej pogum in letošnja zima kar lepo streže, razen, da je morda nekoliko ne dajte se naravi! več dela s selenjem salam s podstrešja v kleti in potem spet Če preje ne, se vsi skupaj prav gotovo vidimo v soboto 1. nazaj. Vendar verjamemo, da boste z vašo izkušenostjo in aprila letos, kajpada! občutkom za zorenje salam dosegli tisto kar vsi želimo, da bi MM \----------------------------------.--------------------------------------------------------------------------1 PRIJAVNICA ZA 8. ZA8AVČEVO SALAMIJADO 1. MALTRAVNA 2006 Na salamijado prijavljam ... vzorcev salam. ME: PRIMER: NASLOV: TELEFON, GSM: Prijavnico pošljite na naslov: UREDNIŠTVO ČASOPISA ZASAVC, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi, | tel.:03-56-64-250, faks:03-56-64-494, | j gsm: 040-267-411 ali 041-458-444 j l_____________________________________________________________________________________________________________l 5 /Sč | ZAČETEK \fIO BE JOGE StSTV^ vključuje telesne vaje, dihalne vaje ter vaje sproščanja, koncentracije in meditacije. Primerna je za vse starostne skupine. TRBOVLJE - GLASBENA ŠOLA - četrtek 9.2.2006 Začetna stopnja: 18.45 • 20.15 Nadaljevalna stopnja: 20.15-21.45 ZAGORJE - OŠ DR. SLAVKA GRUMA - torek 7.2.2006 Začetna stopnja: 18.00 -19.30 Nadaljevalna stopnja: 19.30 - 21.15 HRASTNIK - OŠ HEROJA RAJKA - četrtek 9.2.2006 Začetna stopnja: 18.30 - 20.00 Nadaljevalna stopnja: 20.00 -21.30 JL KŠEFTI ® PEČARJEVA 4. 1410 ZAGORJE OB SAVI OBVESTILO STARŠEM V VRTCU ZAGORJE OB SAVI VPISUJEMO PREDŠOLSKE OTROKE V PROGRAME VRTCA ZA LETO 2006/2007. VPIS POTEKA DO 28. FEBRUARJA 2006, OD 8. DO 14. URE NA UPRAVI VRTCA, PEČARJEVA 4, ZAGORJE OB SAVI. Vloge lahko dobite tudi na vseh enotah našega vrtca in jih oddate po pošti na zgornji naslov. Za dodatne informacije smo Vam na voljo na telefonu 56 60 661 ali 56 60 662. Z željo, da bi se Vaši in naši otroci v prijetnem vzdušju in spodbudnem okolju počutili dobro in naučili veliko, Vas vabimo k vpisu! Tanja Starc, ravnateljica vrtca. FV| ELEKTROPROM 4.0.0. Loke U Ml! «SOVEC td.: 01 so {7 ISO tet: 0! St 71 IM •nrw.ckktroprom.ji (7KI ELEKTROPROM ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ bar sedmica ♦ lokalna televizija ETV ♦ ♦♦ ♦ trgovina EVJ Center 4 elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje © m(V)JAŠKA___________ Predstavitve dejavnosti in nove učilnice Na Srednji tehniški in poklicni šoli se venomer dogaja kaj zanimivega. 19. 01. 2006 so javnostim v zgradbi na Novem domu 60 predstavili poklice, delo in izobraževanje. Predstavitev je bila namenjena tudi možnostim zaposlovanja, zato so na njej sodelovala podjetja, kijih zanimajo kadri, ki se izobražujejo na tej trboveljski srednji in poklicni šoli z dolgoletno tradicijo. Predstavitev, ki so jo poimenovali »TEHNIKA - SEDANJOST ZA BODOČNOST«, je bila namenjena vsem strukturam prebivalstva, ne glede na spol in starost. Dopoldne so se na šoli zvrstili osnovnošolci, ki so potešili svojo radovednost, popoldne pa so se predstavitve udeležili tudi drugi, starejši občani iz zasavskih občin. Poleg rednega izobraževanja je namreč na šoli velik poudarek na izobraževanju odraslih občanov Zasavja. Javnosti so se predstavili tudi delodajalci EVJ Kisovec, Oria Zagorje, ETI in ETI Gum Izlake, Semikron Trbovlje, Avtohiša Malgaj Trbovlje in Ljubljana, Avtohiša Spajzer Trbovlje, ACV, Bartec Varnost Zagorje in LIV Postojna. OŠ Narodnega heroja Rajka iz Hrastnika in OŠ Tončke Čeč iz Trbovelj sta sodelovali kot partnerski šoli s Srednjo tehniško in poklicno šolo Trbovlje v projektu »Naravoslovje in tehnika, sedanjost za bodočnost«, katerega nosilec je šolski center Ptuj. Sodobno opremljena učilnica na TSPŠ V novem objektu Srednje tehniške in poklicne šole v Trbovljah, ki se nahaja na naslovu Šuštarjeva 7 a v Trbovljah, so javnostim s ponosom predstavili novo opremljeno učilnico. Gre za računalniško opremo s sedemnajstimi najsodobnejšimi Predstavitev poklicev, kijih primanjkuje, za osnovnošolce in za odrasle računalniki, krmilnimi tipkovnicami in modulnimi krmilnimi ploščami (t.i. simulatorji), programsko opremo za struženje in rezkanje ter pohištveno opremo. Finančno je investicijo v vrednosti 13,6 mio tolarjev pokrilo Ministrstvo za šolstvo in šport. To je oprema, ki predstavlja prvo fazo opremljanja strojnih šol. Učilnico je šola pridobila iz projekta opremljanja strojni šol in iz projekta opremljanja elektro šol. Sledi nadaljevalna faza opremljanja, katere dinamika pa bo odvisna tudi od števila dijakov. V nadaljevanji fazi so predvideni tudi računalniško krmiljeni stroji, stružnica in frezalni stroj. Že lep čas se veča povpraševanje po kadrih s področja elektrotehnike in strojništva (deficitarni poklici), posledično pa se povečuje tudi zanimanje okolja (občanov) za programe izobraževanja na šoli. Še vedno pa na šoli opažajo premajhno zanimanje za osnovne programe. Želijo si večje število vpisov za poklice orodjarja, oblikovalca kovin in inštalaterja strojnih instalacij. Glede na vse večje pomanjkanje le teh in vse večje povpraševanje delodajalcev po njih je pričakovati tudi večje zanimanje za izobraževanje za omenjene poklicne profile. Za izobraževanje je ‘čas’ vedno primeren. Pomembne so ambicije posameznika, ne leta. Besedilo: M.A.Š. Slike: arhiv STPŠ Trbovlje KOLUMNA © ALEKSU POKEDNIK: Kam bomo odšli, ko bomo uničili naše bivalno okolje na Zemlji? Možnosti sta vsaj dve: smrt ali preselitev na drug planet. Kateri planet? Ga bomo že še našli, pravijo optimisti. Pesimisti odgovarjajo, da bomo pogubljeni, ko bomo dokončno zastrupili naš čudoviti svet. Poglejmo na zadevo s svetle plati. Dobro, še pravi čas bomo našli primeren prostor v vesolju, ki bo človeštvu zagotovil preživetje. Toda koliko časa bo trajalo preseljevanje? Če bi do sodnega dne prišlo ob današnjem številu prebivalcev, vseh ljudi gotovo ne bi uspeli spraviti na varno. Večina bi ostala na milost in nemilost prepuščena počasnemu ali - če bi bila sreča mila - hitremu izničenju. Kot poraženci evolucije bi svoje gene pustili v nedrju zgodovinske pozabe. Tisti, ki bi dobili vizum za novo domovino, bi bili v manjšini. Kriteriji bi bili gotovo visoki. Najprej politična neoporečnost in nekaznovanost, odlične dedne zasnove ter seveda zveze in poznanstva s člani selekcijskih komisij. Skratka, “rasa gospodarjev tako bi se rodila, Hitlerja ideja mlade bi dobila”. Močni bi obstali in se krepili, šibke pa bi kljub Deklaraciji o človekovih pravicah in svoboščinah ter prizadevanjem za enakost v družbi zmlelo v prah. Preživeli bi dejali, da je s katastrofo na Modrem planetu zagorela luč novega evolucijskega zagona. Pisali bi zgodovino, zato bi se njihovi potomci v šoli učili, da je zgodovinska nujnost terjala uničenje nekdanje domovine med Venero in Marsom. “Zdaj je čas za nov začetek na milostnem Titanu, kjer se na račun ohranjanja novega življenjskega prostora omejuje pregrešna svoboda. Voditelji so nam programirali življenje, ki je prijazno okolju, zadovoljuje vse človeške potrebe, omogoča razvoj ustvarjalnih potencialov in nadzoruje rojstva. Kakovost našega življenja je na višji ravni kot pri zemeljskem človeštvu, saj je iztrebljen vsakdo, ki s svojo nesposobnostjo, da bi obvladal svoja čustva in strasti, kot zahteva Postava, ruši božansko ravnovesje napredne družbe.” K temu očitno teži Evolucija. Brez zlorabe naših čustev in strasti, brez želje osvojiti svet in si podrediti sočloveka tudi ne bi bilo uničevanja zemeljskega stvarstva. “Če kot zajci ne bi se plodili, če pohlepa in napuha čaše ne bi pili, bil planet bi naš kot rajski vrt, za obilje in ljubezen ves odprt.” Se imamo čas, da se spremenimo, toda zgodovina nas uči, da tega nočemo. Čutimo, da bi to pomenilo prevelik napor v primerjavi s koristmi, ki bi nam jih prineslo takšno “svetništvo”. Grizemo se in si pijemo energijo, v tem celo uživamo. Kako se bomo potem spreobrnili? Današnja družba je socialni eksperiment, ki drži “speče pošasti” v šahu. Če koga ubiješ ali ga kako drugače poškoduješ, greš v ječo. Se bi lahko našteval, a poglejte si deset božjih zapovedi, ustavo naše civilizacije. Namenjene so podrejanju. Ali mislite, da bi Izraelci še obstajali, če ne bi bilo te “od Boga dane svetinje”? Red mora biti, čeprav je slab, kajti človeštvo na sedanji stopnji razvoja (ki ni bistveno višja od tiste nekaj tisočletij nazaj) ni sposobno živeti skupaj brez tovrstnih pravil. Vendar takšen red temelji na Strahu, torej ni božji, ampak človeški. Napisal ga je nekdo, ki je želel uživati v nadzoru nad “podivjano, požrešno in prešuštvu vdano” množico. Torej Mojzes ni bil svetnik, ampak človek, kije z umiritvijo množice hotel ustvariti družbo, kjer bi lahko v miru vladal “teh nekaj skromnih let, ki nam jih daje svet”. Pravi božji red je utemeljen na Ljubezni, ki pa je mi, razen redkih izjem, nismo sposobni živeti. Preveč smo vpeti v čustva in strasti, iz katerih izhaja vse neravnovesje in vse gorje, ki smo mu priče vsak dan. Če se zgražamo nad teptanjem človeškega dostojanstva v vojnah, kriminalnih merjenjih moči in v naših družinah, potem smo hinavci. Če si priznamo ali ne, tudi vsakdo izmed nas ima v sebi zločinsko žilico, ki se sprosti v določenih okoliščinah. Če živimo udobno življenje, nam to ne pride na misel, brž ko se razmere zaostrijo, pa se poveča možnost, da “zaigrajo peklenske strune našega bitja”. Sliši se grozljivo, vendar je še kako resnično! Če za vas to ne drži, potem ste svetnik in pripadnik peščice izbrancev, ki je sposobna že v tem trenutku in tem telesu živeti Ljubezen. Če bi vsi ljudje zaživeli tako, potem bi “k nam prišlo Božje kraljestvo”, ki ga oznanjajo vse religije, toda razen svetlih izjem se nihče izmed duhovnikov, menihov in svečenikov ter zvestih vernikov ne zaveda, kaj to pomeni. Božje kraljestvo ni nekaj, kamor pridemo šele po smrti, ampak stanje duha, ki je možno že v telesnem življenju. Dosežemo ga, če uspemo za vselej premagati vsa naša zla nagnjenja, ki temeljijo na Strahu, in se tako v popolnosti zliti z Ljubeznijo. V 26. prosinec 2006 DRUŠTVENO + BLIŽA Sil KULTURNI BAN Društvo prijateljev mladine Trbovlje že vrsto leto organizira aktivnosti ob kulturnem prazniku. Letošnje leto so se odločili, da kulturni praznik obeležijo nekoliko drugače. V torek, 7. februaija 2006, bodo organizirali brezplačen izlet za otroke. Skupaj si z njimi si bodo ogledali rojstno hišo pesnika dr. Franceta Prešerna, okolico Bleda in izlet zaključili z ogledom filmske predstave v Koloseju Ljubljana. Izlet je namenjen otrokom, ki so skozi vse leto aktivno sodelovali pri njihovem društvu in pomagali pri novoletnih prireditvah, sodelovali na počitniških dejavnostih in ostalih aktivnostih. Na ta način bi se jim radi zahvalili za sodelovanje. DPM Trbovlje, Sekretarka Lavra Izgoršek ZAGORSKI PADALCI PRI ZLATI LISICI Društvo jadralnih padalcev Zagorje že nekaj let zapored sodeluje v okviru spremljevalnih dejavnosti na smučarskem spektaklu za ženske Zlati lisici v Mariboru. &MM # A NAJDRAGOCENEJŠE, KAK LAHKO PODARIMO... V Zagorju je bilo v organizaciji OZRK in občine Zagorje srečanje krvodajalcev, ki so v preteklem letu več kot 25- krat podarili to dragoceno tekočino... in ne samo to, v Zagorju je bilo v preteklem letu 1236 krvodajalcev, kar je za 118 več, kot v letu 2004. Dr. Franc Grošelj pri podeljevanju priznanj krvodajalcem Za 25-krat darovano kri je priznanje prejelo 23 krvodajalcev, za 3-krat darovano 12, za 35- krat darovano 11, za 40- krat darovano 5, za 45- krat 6, za 50- krat 6, za 55 -krat ni priznanj, darovali pa so 4 krvodajalci, za 60- krat 3 (Razpotnik Miran, Lipovšek Danilo, Žibert Marjan), 80- krat l(Medvešek Franc) in Cvetko Kos, ki je edini daroval kri celo 120-krat. Vreme je članom DJP Zagorje onemogočilo polete na Zlati lisici v Mariboru Tudi letošnje leto so predstavljali zagorsko občino in tudi sponzorje na prireditvi. Za spremembo od prejšnjih let jim vreme ni dopuščalo poletov, čeprav so imeli planirano tekmo s tandemi. V društvu upajo, da jim bo vreme služilo vsaj v Planici, kjer bodo tudi sodelovali na poletih, seveda, s padali. Besedilo in slika: Ludvik Groboljšek Vesela družba najdragocenejših V imenu OZRK in občine Zagorje sta priznanja podelila Mari Drobne in dr. Franc Grošelj. Besede in sliki:St. R. KRAČ EV ANJE DRUŠTVENO ----------h »1500 sit krača- kdo da več... prvič, drugič... tretjič... » Te besede so se v minulih dneh slišale po nekaterih vaseh, oziroma ob cerkvah Zagorske dekanije (Kotredež, Cemšenik, Sengotard...). Vsako leto, na dan svetega Antona puščavnika, 17.januarja, priromajo v cerkve mnogi vaščani ter krajani ter prosijo za zdravje živine, ljudi, za dobro letino in medsebojno razumevanje. V zahvalo ali dar prinesejo prekajene svinjske krače, salame, klobase, kruh in druge dobrote. Po sveti maši sledi zanimiva licitacija svinjskih krač in ostalih darov. Tako je v soboto, 14. januarja potekala najprej licitacija v Zabrezniku, v cerkvi sv. Miklavža, en teden kasneje, 21. januarja, pa pri sv. Primožu pod Cemšeniško planino. Licitiranje je v naših koncih veliko bolj znano pod imenom kračevanje. Ne gre le za licitiranje, ampak družabno srečanje, ko ljudje namesto da bi takoj po sveti maši odšli v svoje domove, malo postanejo ob cerkvi, se pogovorijo. Kračevanje v Čemšeniški župniji se obuja zadnja leta. Večji pomen ima kračevanje za ljudi, ki sami ne pridelajo svinjskih krač, klobas in salam. In zato so ti pripravljeni dati več denarja, saj si želijo odnesti domov nekaj domačega. Nekateri pa so se malce pošalili in dejali, da ne smejo priti domov brez krače. Kljub mrazu, ki je pritiskal na množico ljudi, je bilo vzdušje veselo, zgovorno in slišati je bilo tudi petje iz mrzlih grl. Za pod krepčilo so poskrbeli domačini, tako da se prav nobenemu ni mudilo nazaj domov. Vsa zbrana sredstva pa bodo letos namenili za cerkevene potrebe. Besedilo in slike: Mojca Polc “Z licitacije krač v Zabrezniku” 0) DRUŽBENO Vražje dobro so se razkurili na politični sceni in se (spet) razdelili na dva pola. Ne bom povzemal dokazov za in proti, to je bilo že videno in slišano. Politika je (spet) padla na zrelostnem izpitu. Ob vsem gostobesedju in obtoževanju enih in drugih nisem slišal, da bi kdo od (pre)dobro plačanih gospodov, tudi odgovorni naj bi bili, povedal, čemu se vključujemo v vojno, ki je popolnoma nelegitimna. Da podkrepim trditev: Irak je bil suverena država, država članica OZN, ki ji nikoli niso dokazali posest jedrskega orožja in s tem nevarnost drugim državam. Torej je koalicija držav, ki imajo vojaške sile v Iraku in silne težave in žrtve, okupacijska vojska. In smo se jim pridružili... Politika je padla (saj ne prvič), ker javnosti, ljudstvu, ni definirala vojne v Iraku. Namreč, Busheva obrabljena fraza, s katero pita Ameriko in slovenceljne, da je to koalicija, zdržena v borbi proti svetovnemu terorizmu, je že davno demantirana, (samo, da Bushi še ne ve, noče vedeti za to) Naša vlada trdi, da ima za akcije znotraj Nata kompleten mandat, brez omejitve, z njo se strinja tudi poveljnik oboroženih sil. Potem takem, so nas nategnili takrat, ko smo glasovali za ali proti vstopu v Nato. Na velika usta so trdili, da je to obrambna organizacija, da bomo varnejši, da bo ceneje! Takrat sta bili pozicija in opozicija 150% za vstop! Obe trditvi sta z odločitvijo vlade lažni. Ali je vse to le zgledovanje naše vlade po Bushu, ki vsesplošni pritisk na t.i. demokracijo, prisluškovanju, nadzoru nad elektronsko pošto in omejevanju človekovih pravic opravičuje z borbo proti terorizmu (ni tudi to terorizem?), da bo le-ta (naša vlada) tudi lahko prevzela v svoje roke pravico do prisluškovanja, kontrolo nad mediji (ta želja je stara vsaj pet let), nad sodstvom...., ko bomo (smo že) »borci proti terorizmu«? Politika sprenevedajoče trdi, da imamo poklicne vojake, in da so plačani zato, da dajo življenja... Že, že, gospoda, vendar jaz kot posameznik nisem nobenemu predsedniku nikoli dal pooblastila, da vojake, ki jih tudi jaz plačujem in ki po definiciji skrbe za mojo varnost, pošilja umirat za neke imaginarne cilje, kot okupatorje, v neko xy deželo! Poleg tega nas aktualna vlada potiska čedalje bolj v »vzhodni, Rumsfeldov blok«članic Evrope. Pokazala je to s povzemanjem in zgledovanjem reform po, recimo Slovaški, zapečatila pa s to odločitvijo o pošiljanju vojakov. Njamanj kar bi pred tem morala storiti, bi bila analiza izkušenj reform recimo Irske, Finske,... pri vključevanju v »akcije« pa analiza izkušenj »voljnih« v koaliciji, največjih nosilk evropske unije, Francije in Nemčije. Pa tako radi se štulimo v srednjo Evropo ... Vendarle tega ni storila. Nas peljejo v svojevrsten totalitarizem? Komunajzaiji so nas v bivši Jugi uspešno držali od »vzhodnega bloka«.... »50 SKUPNIH LET« Na božični večer pred petdesetimi leti, 24.12.1955, sta si večno zvestobo v dobrem in v hudem obljubila enaindvajset letna Amalija iz Hrastnika in dvaindvajset letni Franc iz Ptuja. Kleni Franc in brhka Amalija sta se po petdesetih letih skupno prehojene življenjske poti, 24.12.2005, ponovno postavila pred matičarja. Pred pričama - sinovoma Francijem in Alešem - in županom Miranom Jeričem sta potrdila obljubljeno iz mladih let. KOZEKIJA Država bi rada bila neto prejemnica sredstev EU, uspelo ji je, skozi šivankino uho. Smo morda zato cel december poslušali EPP sporočila, da so na razpolago sredstva iz evropskega socialnega sklada za pospeševanje zaposlitve težje zaposljivih oseb? Mimogrede, to je bilo v bloku reklamnih sporočil, ki se plačujejo. Ob vsem skupaj se dobro zdi, da imamo tako skrbno ministrstvo, ki vzpodbuja delodajalce, da bi se potrudili in naredili nekaj skupnega za obče dobro, ne le za svoj žep. Pa slučajno izveš, da gospoda delodajalci o teh stvareh pojma nimajo. Se če mu na pladnu prineseš, se ne zna prav zasukati. Po drugi strani pa se nehote vprašaš, ali nima država podaljšane roke v obliki zavodov za zaposlovanje, ki bi »akvizicijsko« bili dolžni take in drugačne delodajalce pravočasno podučiti o aktualnih ponudbah, ki jih nudi. Tega jim seveda ni treba, saj desetega bo gvišna plača, pa četudi nismo pokurili vseh sredstev, ki jih naša nova skupna domovina nudi... MM DRUŠTVENO © Izbiramo: iVA.I ŠPORTMKE ZASAVJA V LETU 2005 Spoštovani! Pred nami je drugi krog izbora za Naj športnike Zasavje za preteklo leto 2005. Izbirali bomo: Naj športnika Zasavja 2005 Naj športnico Zasavja 2005 Naj trenerja v Zasavju 2005 Naj ekipo Zasavja 2005 Naj športnega delavca v Zasavju 2005 Izbor prepuščamo vam. Ne bomo vas usmerjali s predlogi, odločite se sami, kdo si po vašem zasluži naziv NAJ. Po prvih dveh krogih bomo vaše glasove prešteli in objavili seznam petih najboljših (po abecednem redu), za katere boste lahko nato glasovali v naslednjih dveh krogih na glasovnicah objavljenih 09. in 23. februarja 2006. Upoštevali bomo glasove oz. glasovnice vseh štirih krogov, sprejemali jih bomo do četrtka 02. marca 2006 do 10.00 ure, rezultate pa objavili v četrtek, 09. marca 2006. Pravila glasovanja: glasujte se izključno s kuponi, objavljenimi v časopisu Zasavc - fotokopij ne upoštevamo! Na glasovnici vpišite v vsaki kategoriji po tri imena. Če bo glasovnica pomanjkljivo izpolnjena, ali v kateri od kategorij neizpolnjena, ne bo veljavna! Predlogi za naj - športnike-športnice-trenerje-ekipe in športne delavce morajo biti za Zasavčane oziroma sodelujoče v zasavskih klubih- od Litije do Radeč! Prvo mesto bo točkovano z 10, drugo s 5 in tretje s 3 točkami. Nominiranci pa morajo izpolnjevati naslednje kriterije: za ekipe velja, da tekmujejo v 1. državni ligi za športnike in športnice, da so člani ekip, ki nastopajo v 1. državni ligi, v individualnih športih, da nastopajo na državnih tekmovanjih najvišjega ranga ali da so nasotopili na evropskem ali svetovnem prvenstvu so športniki, ki so člani prvoligaških ekip iz tujineza naj-trenerje lahko predlagate, ki trenirajo prvoligaške ekipe oziroma posameznike, ki izpolnjujejo kriterije za naj športnike in športnice za naj športne delavce lahko predlagate vse, ki niso nominirani kot trenerji, niso aktivni kot športniki, opravljajo pa delo športnega delavca najmanj pet let. GLASOVNICA 1. NAJ ŠPORTNIK ZASAVJA 2005 1. mesto:_______________________ 2. mesto:_______________________ 3. mesto:_______________________ 2. NAJ ŠPORTNICA ZASAVJA 2005 1. mesto:_______________________ 2. mesto:_______________________ 3. mesto:_______________________ 3. NAJ TRENER ZASAVJA 2005 1. mesto:_______________________ 2. mesto:_______________________ 3. mesto:______________________ 4. NAJ EKIPA ZASAVJA 2005 1. mesto:_______________________ 2. mesto:_______________________ 3. mesto:_______________________ 5. NAJ ŠPORTNI DELAVEC ZASAVJA 2005 1. mesto________________________ 2. mesto_______________________ 3. mesto_______________________ Glasoval sem Ime in priimek:___________________ Naslov: Telefon:_________ Davčna številka: ©> INTERVJU__________ Pogovor z Marino Barovič - 2. del: SE O SPLOSM BOLNIŠNICI TRBOVLJE V prvi letošnji številki Zasavca smo se pogovarjali z direktorico trboveljske bolnišnice o delu v oddelkih, ki skrbijo za naš bodoči in sedanji naraščaj... Kaj pa se dogaja na ‘internem? V sklopu intemističnih ambulant deluje antitrombotična in diabetološka ambulanta. Na področju kardiologije nudi specialistične preglede, ultrazvok srca, cikloergometrijo, 24 urno merjenje pritiska, spirometrijo, sprejema bolnike, ki imajo gastroenterološke težave na specialistične preglede, gastroskopije, kolonoskopije. V nefrološki ambulanti sistematično spremljajo bolnike s kroničnimi obolenji ledvic, pomagajo preprečevati ali podaljševati trenutek prehoda na dializiranje. Tudi za srčne zadeve poskrbite? Na področju kardiologije so bile zelo dolge čakalne dobe, ki smo jih pričeli proti koncu lanskega leta sistematično odpravljati tako, da smo pridobili zunanjega zdravnika za opravljanje pregledov, da so naši internisti pričeli z delom v podaljšanem delovnem času, z odpovedovanjem lastnega prostega časa v prid pacientov. Uspehi so vidni, upam, da so jih opazili tudi pacienti, tako da imamo danes na tem področju minimalne čakalne dobe. Kirurgija pravzaprav manj zdravi in bolj rešuje... V okviru kirurgije poleg kirurške ambulante delujejo tudi flebološka (žilna op.a.), kjer spremljajo žilna obolenja in po potrebi napotijo bolnika na operacijo. Tovrstne operacije uspešno opravljajo na našem kirurškem oddelku bolnikom iz širšega slovenskega področja, zato prihaja veliko pacientov iz izven zasavskih krajev. V začetku leta smo nabavili poseben ultrazvok za preglede obolenja danke, kijih izvaja proktološka ambulanta in s tem izpopolnili odkrivanje bolezni. Enkrat tedensko dela ortopedska ambulanta in enkrat mesečno deluje ambulanta za operirance s stomo. Na kirurškem oddelku opravimo na letnem nivoju preko 1200 večjih operativnih posegov, pri tem so v strukturi preko 50 % zastopane operacije kil, žolčev in varic (žil, op.a.). Tako smo se tudi v letošnjem letu prijavili na razpis za pridobitev sredstev za dodatne programe v višini 5,5 milijard, ki so bila na republiškem nivoju namenjena za skrajševanje čakalnih dob. Del posegov naj bi pridobili tudi na osnovi podpisanega sporazuma o medsebojnem sodelovanju s Kliničnim centrom iz njihovih čakalnih list (100 primerov), vendar do realizacije še ni prišlo zaradi zapletov pri varstvu osebnih podatkov. Pri opravljanju standardnih operativnih posegov je osebje kirurškega oddelka zelo uspešno, ležalna doba kratka in tudi na tem področju sledimo medicinski doktrini in hkrati prispevamo svoj delež k hitrejšemu okrevanju pacientov in vračanju na delo in s tem posredno zmanjšujemo absentizem, ki je za področje Zasavja zelo velik. Prihaja tudi poseben inštrumentarij za atroskopije (operacije na sklepih op.a.), tako da bomo lahko pričeli z opravljanjem nove oz. dodatne dejavnosti v okviru travmatologije. Anesteziologija je nujna spremljevalka operacij. Anesteziološka ambulanta opravlja preglede za vse tista bolnike, ki potrebujejo operativni poseg. Načrtujemo tudi ustanovitev protibolečinske ambulante, vendar je pričetek njenega delovanja odvisen od kadrovskih možnosti, kajti pomanjkanje zdravnikov je tudi na tem področju. V letošnjem letu so bila večkrat razpisana prosta delovna mesta za vse specialnosti v bolnišnici, vendar, žal, neuspešno... Tudi RTG in ultrazvočne preglede opravljate? Veliko pacientov, tistih, ki ležijo v naši bolnišnici in onih, ki so napoteni iz specialističnih ambulant, splošnih ambulant, zdravstvenih domov, koncesionarjev in medicine dela je napotenih na radiologijo in ultrazvok. V zadnjem četrtletju letošnjega leta smo pričeli opravljati tudi ultrazvočne preglede vratnih žil. Ne smemo pozabiti na dializo! V okviru specialistične ambulantne dejavnosti deluje tudi oddelek za dializo, kjer se zdravi povprečno 57 bolnikov, dializ pa se letno opravi 8.500. Število dializ se iz leta v leto povečuje (od leta 1994, ko je pričela dializa delovati, se je njihovo število povečalo za 80 %), prostorske kapacitete pa niso sledile večjemu prilivu. Dano situacijo poskušamo reševati z uvajanjem dodatnih izmen, s prilagajanjem obstoječih prostorov za opravljanje dialize, standard pa res ni najboljši zaradi tega, ne za bolnike in ne za osebje. Po operacijah ali zlomih je pomembna Gzioterapija. Na primarnem nivoju opravljamo tudi to dejavnost. Nekoliko daljše čakalne dobe se bodo skrajšale z zaposlitvijo fizioterapevta . Kot v večini slovenskega zdravstva čutite tudi pri vas pomanjkanje zdravnikov? Problematika pomanjkanja zdravstvenih delavcev, predvsem zdravnikov, nam je vsem znana. V Splošni bolnišnici Trbovlje opravlja vso opisano dejavnost 21 redno zaposlenih zdravnikov različnih specialnosti, pri zagotavljanju 24-umega neprekinjenega zdravstvenega varstva sodeluje še 14 zunanjih - pogodbenih zdravnikov ter še 8 zdravnikov, ki omogočajo opravljanje rednih dejavnosti ali konzultantske dejavnosti. Obremenjenost redno zaposlenih zdravnikov je izredno velika, posteljne kapacitete za sprejeme bolnikov so omejene, zato so nemalokrat deležni kritike, ostrih besed, obtožb, nerazumemvanja tako s strani pacientov, še večkrat pa s strani svojcev, če bolnik ni sprejet na bolnišnično zdravljenje. Lahko mi verjamete, da bi bilo za zdravnika v veliko olajšanje, če bi bolnika lahko sprejel v bolnišnico, ga imel vsak trenutek na očeh,... pa tega ne more storiti, ker za to niso izpolnjeni strokovni kriteriji. (Na osnovi katerih sme sprejeti bolnika in so določeni s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zdravniške zbornice Slovenije, Ministrstva za zdravje in so predmet nadzora op.a.). Odločitev zdravnika je prav gotovo strokovno utemeljena na osnovi opravljenega pregleda in preiskav ter večkrat premišljena. Vsi bolniki, ki potrebujejo hospitalizacijo, so sprejeti, ne glede na prostorske kapacitete in na omejenost števila sprejemov. Želim, da bi tudi s tem prispevkom pripomogli k razumevanju in omilili jezo in hude besede s strani bolnikov in občanov. Ker že govorimo o kadrih, ne smemo pozabiti še na drugo zdravstveno osebje, saj brez njih NI zdravstvene dejavnosti. Tako v procesu zdravljena sodeluje preko 115 srednjih, višjih in diplomiranih medicinskih sester in večina teh ima še dodatno pridobljena znanja. Pri negi sodeluje 11 bolničark, imamo 3 analitike laboratorijske medicine, farmacevta, 15 laboratorijskih tehnikov, 2 farmacevtska tehnika, 4 radiološke inženirje, 5 fizioterapevtov. Za bolnike skrbi 16 kuharskih delavcev, 24 bolniških strežnic, 15 zdravstvenih administratork, 13 vzdrževalcev, telefonistov, receptorjev. Na področju nezdravstvene oskrbe je zaposlenih še 16 ljudi, ki delajo na upravi in oskrbovalnih službah. Se danes srečujemo z drugačnimi boleznimi kot nekdaj? Razvoj posameznih dejavnosti v okviru zdravstva temelji na odkrivanju novih bolezni in drugačnih načinov zdravljenja. Najnovejša medicinska oprema pripomore k hitrejšemu in učinkovitejšemu diagnosticiranju ter opravljanju operativnih posegov, razvoj farmakologije pa k uspešnemu in učinkovitejšemu zdravljenju ter preprečevanju poslabšanja stanja. In ne na zadnje, kar je tudi bistvenega pomena, temeljijo nova spoznanja na demografskih podatkih. Kaj je razvidno iz demografskih podatkov? Iz teh, ki smo jih obdelovali za zadnjih deset let (od leta 1993 do leta 2003) z namenom priprave izhodišč za celovit razvoj Splošne bolnišnice Trbovlje, za upravičenost obstoja bolnišnice in za upravičenost investicijskih vlaganj v bolnišnico, je razviden trend gibanja strukture prebivalcev. V Sloveniji se število prebivalcev praktično ne spreminja, drugačni pa so podatki za Zasavje. Nakazujejo, da bo potrebno v bodoče povečevati kapacitete na tistih področjih, kjer obolevajo starostniki. Je torej obstoj bolnišnice upravičen? Študija o bodočem razvoju Splošne bolnišnice Trbovlje, ki je bila izdelana na podlagi demografskih podatkov, podatkov o obolevnosti, prometnih povezav, opravljanja posameznih vrst dejavnosti, števila in vrst posegov v bolnišnici Trbovlje je potrdila upravičenost obstoja bolnišnice in s tem tudi prepotrebna investicijska vlaganja. Po trenutno znanih podatkih je iz predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2006 in 2007 razvidno, da naj bi se v naslednjih letih zgradila nova bolnišnica na osnovi tako imenovanega javno zasebnega partnerstva na lokaciji sedanje stavbe otroške bolnišnice, v kateri bo tudi pediatrija. Dobro opremljen laboratorij ima pomembno vlogo. Dejavnost laboratorijev je ena izmed dejavnosti, brez katere si diagnosticiranja bolezenskih stanj ne moremo predstavljati. Bolnišnični laboratorij opravlja urinske, hematološke, biokemične in imunološke preiskave. Na leto ga obišče okrog 50.000 tisoč pacientov, opravijo pa preko 290.000 preiskav. Letno porabi za reagente in kemikalije od 70 do 80 milijonov tolarjev. Razpolaga s sodobno opremo in skuša slediti novim trendom v razvoju na tem področju. Pripravlja se na pridobitev verifikacije _____________INTERVJU ©)| delovanja laboratorija na osnovi kvalitete storitev, opremljenosti in ustreznosti kadrov. Bolnišnični laboratorij opravlja tudi laboratorijske preiskave s področja primarnega nivoja za potrebe Zdravstvenega doma Trbovlje. K zdravljenju spada tudi Gzioterapija, vendar so čakalne dobe... Oddelek za fizikalno rehabilitacijo opravlja storitve s področja fizioterapije za hospitalizirane paciente in za druge. V letošnjem letu smo zaposlili še enega fizioterapevta, tako do bodo pacienti hitreje oskrbljeni, želimo tudi, da bi naši fizioterapevti pridobili dodatna znanja s področja respiratorne fizioterapije. Pri opremljanju oddelka je v letu 2004 aktivno sodelovala mag. Mira Springer Polutnik, tožilka, ki je usmerjala finančna sredstva s sredstev preloženega pregona na sredstva za potrebe oddelka za fizikalno rehabilitacijo. Zbralo se je preko 2,8 milijona, od katerih smo 1,2 milijona porabili za potrebe oddelka, preostala sredstva pa za sofinanciranje nabave kolonoskopa in opreme v intenzivni enoti. Bi k povedanemu radi še kaj dodali? O bolnišnici, o njenem delovanju, o njeni viziji, o njenih planih bi lahko še veliko govorila. Posebej nisem omenila zelo pomembno, humanitarno in solidarnostno dejavnost občanov, to je krvodajalstvo, ki se tudi že več desetletij izvaja v okviru oddelka za transfuzijo. Krvodajalske akcije so organizirane vsak četrtek. Lahko pričakujemo kaj vzpodbudnega? Občane bi rada seznanila, da se bodo še v letošnjem letu pričela investicijska dela na boljšem dostopu v kirurško ambulanto. Izvajalec del bo Splošno gradbeno podjetje Zasavje d.d. Trbovlje. Smo pred podpisom pogodbe za nakup novega rtg aparata. Iz sredstev sklada za investicijska vlaganja v opremo v javnih zdravstvenih zavodih, ustanovljenega pri Ministrstvu za zdravje, bomo pridobili še zelo pomembno aparaturo, računalniški tomograf - CT. Pogovarjala se je: Irena Vozelj ©) PODJETNIŠKO PODJETNIŠTVO MED ŽELJAMI IN STVARNOSTJO Pregled podjetništva v Sloveniji v letu2005prinaša dobro novico. Delež odraslega prebivalstva, ki se namerava lotiti podjetništva ali pa že imajo svoje podjetje, kije mlajše od treh let in pol, se je pomembno povečal: po tem, koje v letu2004 upadel na rekordno nizkih 2,6 %, kar je uvrstilo Slovenijo na zadnje mesto v Evropi in predzadnje v svetu, je v letu 2005zrasel na 4,4 %. To pomeni v povprečju dobrih 20.000 posameznikov več. Kljub temu je Slovenija po zgodnji podjetniški aktivnosti med 20 evropskimi državami na 17. mestu, v globalnem merilu pa je še vedno v zadnji petini držav - na 31. mestu med 35 državami. To je le ena od ugotovitev rezultatov raziskave podjetništva Global Entrepreneurship Monitor (GEM) za leto 2005 za Slovenijo, ki jih je javnosti prvič predstavil vodja GEM Slovenija prof. dr. Miroslav Rebernik na mednarodni konferenci »INNOVAtivni pristop k razvoju podjetništva« 19. januarja 2006 v hotelu Habakuk v Mariboru. Vsekakor je za Slovenijo razveseljiv napredek na nekaterih področjih. Tako se sodeč po rezultatih raziskave v Sloveniji vse več podjetnikov odloča za podjetništvo, ker zaznajo dobro poslovno priložnost, in ne zato, ker bi bili v to prisiljeni zaradi nujnosti preživetja. Čeprav se za podjetništvo še vedno v večji meri odločajo moški kot ženske, se je leta 2005 v podjetništvo vključilo več žensk kot v preteklih letih. Če je bilo leta 2003 razmerje med moškimi in ženskami, ki se lotevajo podjetništva, 23. januarja popoldne je potekala konstitutivna seja Regionalnega razvojnega sveta zasavske regije. Ta šteje 31 članov, skladno z zakonom pa je v njem dvanajst predstavnikov občin, prav toliko predstavnikov združenj gospodarstva, šest predstavnikov sindikatov, nevladnih organizacij in predstavnikov drugih partnerjev ter predstavnica upravljavcev zavarovanih območij narave. Člani sveta so za predsednika izvolili Zdenka Fritza, za njegovega namestnika pa Branka Majesa.. Prav tako so izvolili predsednike petih odborov Regionalnega razvojnega sveta zasavske regije. Odboru za človeške vire bo predsedovala Lijana Vidic Ristič, Bogdan Barovič bo vodil odbor za infrastrukturo, gospodarskemu odboru bo predsedoval Rado Perger, Tina Mikuš bo vodila odbor za okolje in prostor, predsednica odbora za razvoj podeželja pa je postala Janja Žagar. V nadaljevanju seje je svet obravnaval še predlog za podaljšanje tretjega dela zasavskega zakona, ki govori o razvojnem prestrukturiranju regije, oziroma vsebinsko enak predlog posebnega programa regionalnih spodbud za prestrukturiranje zasavske regije. Gradivo je večkrat obravnaval že prejšnji programski odbor za spremljanje izvajanja regionalnega razvojnega programa, po njem pa naj bi regija tudi v obdobju od leta 2007 do 2013 vsako leto prejela po 900 milijonov tolarjev razvojne pomoči. Člani sveta so se odločili, da bodo predlog sprejemali na naslednji seji, ki bo konec februarja. Vir: RCR 3,8:1 v korist moških, je bilo leta 2005 to razmerje 2:1. Izboljšal se je tudi indeks »smrtnosti«, s katerim merimo stopnjo smrtnosti nastajajočih podjetij in po katerem smo bili lani na neslavnem prvem mestu v Evropi: znaša 2,14. Zanimiv je tudi podatek, da se težnja Slovencev po egalitarizmu znižuje. Leta 2004 je bilo dobrih 83 % ljudi mnenja, da si večina ljudi v Sloveniji želi enako raven življenjskega standarda, leta 2005 je bilo takšnega mnenja le 49 % ljudi. Kljub pozitivnim spremembam na nekaterih področjih, pa raziskava odkriva številne slabosti, med katerimi velja izpostaviti še vedno nizko inovativnost ustaljenih podjetij, slabo izobrazbeno strukturo podjetnikov, podjetništvu nenaklonjene kulturne norme, manjko primernega izobraževanja in usposabljanja za podjetništvo, ipd. Spodbuden tudi ni podatek, da prebivalci v Sloveniji v letu 2005 v povprečju slabše ocenjujejo naklonjenost družbe podjetništvu. Tako je bistveno manjši delež ljudi mnenja, da je podjetništvo primerna izbira kariere, da so uspešni podjetniki spoštovani ter da se v medijih pogosto pojavljajo zgodbe o uspešnih novih podjetnikih. Podjetništvu nenaklonjeno je tudi podporno okolje v Sloveniji. Najnižjo oceno so si prislužile vladne politike, prenos raziskav in razvoja, vladni programi ter kulturne in družbene norme, najvišjo pa dostop do fizične infrastrukture, odnos žensk do podjetništva in zaznavanje poslovnih priložnosti. Rezultati raziskave so podani v obdobju, ko razprave o potrebnih spremembah v Sloveniji dobivajo konkretnejšo podobo in ko počasi dozoreva spoznanje, da je treba pot v podjetniško družbo tlakovati s številnimi ukrepi, ki jih je treba sistematično uvajati in spremljati njihove učinke. Predlogi o potrebnih spremembah, ki jih je dajala raziskovalna ekipa GEM od leta 2002 dalje, so že našle svoj odsev tudi v reformnih prizadevanjih. Vendar pa tokratni rezultati še boj kot lanski opozarjajo, da je treba v Sloveniji temeljito spremeniti odnos do uveljavljanja podjetništva. Pred vlado ostaja izziv, kako doseči družbeni konsenz o pomembnosti podjetništva za ekonomsko rast in blaginjo posameznika in družbe ter kako z usklajenim ukrepanjem vzpostaviti pogoje, v katerih se bo več posameznikov odločalo za podjetniško pot, ustaljena podjetja pa bodo rasla. Povzetek raziskave je dostopen na www.gemslovenia.org. Besedilo: Irena Meterc ZA ŠE UČINKOVITEJŠE GARANCIJSKE SHEME Regionalni center za razvoj in Evropsko združenje garancijskih shem AECM sta v Zagorju pripravila usposabljanje za predstavnike vseh slovenskih regionalnih garancijskih shem.. Središčne teme so predstavitev dobrih avstrijskih praks, uvajanje in razvijanje novih produktov, možnosti izboljšanja sodelovanja med bankami, podjetji in drugimi udeleženci. Dvodnevno usposabljanje je nadaljevanje tridnevne mednarodne konference Učinkoviti načini financiranja razvoja podjetništva, ki sta jo ista organizatorja pripravila lanskega oktobra v Zagorju. Takratne konference se je udeležilo okrog sto predstavnikov razvojnih institucij, gospodarskih združenj ter bank iz vseh slovenskih regij ter Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Francije, Hrvaške, Irske, Kosova, Makedonije, Nemčije, Romunije, Srbije in Črne Gore. Vir: RCR V 26. prosinec 2006 MOZAIK + Blagoslov več ni nikoli odveč: SVETI ŠTEFAN NA IZLAKAH Po ljudskem izročilu 26. decembra praznujemo god Sv. Štefana, ki je zavetnik konjev. Pred drugo svetovno vojno so vplivnejši oz. bogatejši gospodarji imeli konje, ki sojih rabili za delo na polju, za vleko težkih tovorov raznih in seveda, za prevažanje gosposke v kočijah. Ljudem, ki so se ukvarjali s prevozom, so pravili fijakarji. Že v tistih časih so na dan sv. Štefana blagoslavljali konje. Danes imajo konje v glavnem samo za rekreacijo ali za šport, kar pa ravno tako ni poceni. Kljub visokim cenam, ki so povezane z vzdrževanjem ter vzrejo konj, se pojavlja vedno več ljubiteljev teh plemenitih živali. Ze nekaj let na Medijskem gradu na dan sv. Stefana dan poteka blagoslov oz. žegnanje konj. ŽupnikJanez Miklič je tako letos blagoslovil kar sedemnajst konj. Najtežji je tehtal preko sedemsto kilogramov, najmanjši pa je bil predstavnik pasme ... veliki in mali merita korake proti Valvasorjevi kapeli... poni in ni imel vsega skupaj niti štirideset kilogramov. Prireditelji so dali vsakemu konju blagoslovljen kruhek, lastniki konj pa so se lahko okrepčali s Šilcem medice ali s kuhanim vinom, za kar je poskrbela Pizzerija Čebelica. Z veseljem ugotavljamo, da se število konj v naši regiji povečuje ter da se kljub nenehni naglici najde čas za ohranjanje tradicije, kot je blagoslov konj. ... okusnejši del blagoslova... ... vsi zadovoljni... Besedilo: Ravnikar Franc, slike: PRA V @1 REPORTAŽA Preteklo soboto, 22. januarja 2006, je bilo za ljubitelje narave in smučanja rajsko...To lahko trdimo tudi za Rajsko dolino na Kalu, kjer je v sončnem dnevu uživalo staro in mlado. Med najmlajše bi lahko prišteli trimesečnega Matica, ki si je delal zaloge svežega kisika kar v vozičku. Tunel s hrastniške smeri Skupinski posnetek nad Rajsko dolino Nekaj metrov od ceste so nabirali smučarsko znanje na blagem terenu mladi tečajniki pod vodstvom Andreja Hribarja, študenta Fakultete za šport. Šola smučnja -desno Andrej Hribar «Osnove smučanja nudimo otrokom vsako soboto in nedeljo od 10. do 14.ure. Za en dan je cena 2300 sit, za dva dni pa 4000 sit. Prav tako za tečaj bordanja. V ceno je vključen tudi čaj...« Napravili smo skupinski posnetek in si zapisali izjavo sedemletne Maše, kaj ji pri smučanju najbolj ugaja: »Ovinki...« In še mnenje Marjana Polaka iz Hrastnika, ki je prišel v Rajsko dolino s celo družino: »Za tečaj se je odločila samo starejša hči, z mlajšo pa se ukvarjam sam...Sneg je odličen, narava lepa, z avtom smo v dobrih desetih minutah že na terenu. Nima smisla, da bi se mučili na kakšna znana, oddaljena smučišča...« Marjan Polak uživa v Rajski dolini s celo družino 7/a\^Mv/P Glavna smuka poteka nad tunelom, pod katerim se pripeljemo iz hastniške smeri na parkirišče tik ob smučišču. To je v bistvu razširjena cesta, kjer je bilo v soboto preko 60 vozil. Vključno z rešilnim avtom, ker je ravno potekalo sindikalno tekmovanje v veleslalomu in bordanju Rudnika Trbovlje Hrastnik. »Tudi drugače je poskrbljeno za varnost,« je povedal Bojan Klenovšek, predsednik Smučarskega kluba Hrastnik, ki ima smučišče v upravljanju, »saj sta na progi dva usposobljena nadzornika...« Prav tako so strokovno usposobljeni upravljalni vlečnice in teptalci snega. Progi sta dve - ena poteka ob vlečnici. Proga v Rajski dolini ob vlečnici- od daleč Do brunarice po turistični progi. Turistična pa je manj strma in pelje v dolino po gozdnem ovinku. Dolga je več kot 600 metrov, snega pa je trenutno 40 ali 50 cm. V dolini pa nas pričaka idilična brunarica, kjer si nabavimo karte, poskrbljeno pa je tudi za čaj in druge napitke. Smučarje poleg ugodne smuke in lepe narave privlačijo nizke cene: pol dnevna karta za otroke stane 1000 sit, za odrasle 1400 sit; celodnevna pa 1200 sit, oziroma 1600 sit. »Največkrat vzamemo pol dnevno karto,« je dejal eden izmed stalnih Ob brunarici je vedno živahno.. obiskovalcev Rajske doline na Kalu, »saj smo po nekaj urah že pošteno utrujeni...« Proga povsem ustreza tudi zahtevnim smučarjem, ki sicer zimski dopust preživijo na italijanskih, francoskih ali avstrijskih smučiščih. Kako ocenjujejo letošnjo sezono? »Odlična je...,« pravi Bojan Klenovšek, »saj so vremenske razmere nadvse ugodne...« Lahko da bo tako še vse do aprila, kar ne bi bilo nič novega. Popoldansko sonce namreč snega ne načenja, ker je senčna lega. Člani Smučarskega kluba Hrastnik si želijo, da bi bilo še več sindikalnih tekmovanj. Ponovili bodo občinsko tekmovanje, kije bilo že sredi januarja, želijo pa si še kakšno šolsko prvenstvo... Seveda pa bi bilo dobrodošlo tudi umetno zasneževanje, o čemer se v Hrastniku govori že nekaj let.. .Ne samo govori. Občina je že pridobila ustrezne projekte. Nameravajo izdelati tudi investicijski program, ki bo osnova za prijavo projekta na javne razpise, kjer bi pridobili sredstva iz evropskih skladov in iz sredstev državnega proračuna. »Investicija je finančno zelo zahtevna,« je dejal Ljubo Zalezina, »saj znaša vrednost predvidenih del preko 500 mio sit...« S tem denarjem bi sanirali tudi tunel in zajezili jezerce za tako imenovano protipožarno vodo, ki bi služila pozimi zasneževanju, poleti pa za zaščito proti požarom, ki so na Kalu kar pogosti. Če dodamo še kakšne turistične napotke za tuje goste, Dom na Kalu povejmo, da je dobrih deset minut hoje od smučišča prijetna planinska koča s prenočišči in odlično postrežbo. Hrana je nadvse okusna in dokaj poceni. Nedeljsko kosilo stane 1400 sit. Po asfaltni cesti pa se lahko pripeljemo na Kal z Dola, iz Hrastnika in preko Čeč iz Trbovelj. FotograGje in tekst: Ranči Moljk UMETNOST SVEŽA ROSA S PREKMURSKIH RAVNIC V ZAGORJU Nadaljuje se kulturno sodelovanje med Prekmurjem in Zasavjem. Med izlaško likovno kolonijo in Likovno kolonijo Izak Lipovci so se spletle vezi, ki so se v petek, 20. januarja, odrazile ob odprtju razstave petindvajsetih stvaritev enajstih avtoric in avtorjev iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske v avli Delavskega doma Zagorje. Avtor pesniške zbirke Rosenje Franc Cigan Caki in direktor Delavskega doma Zagorje Rudi Medved simbolizirata kulturniške vezi med zagorsko in beltinsko občino Akt Franc Cigan Caki s svojim pesniškim prvencem v roki. V ozadju sta dve izmed razstavljenih slik Štorklji Slike so nastale v lanski lipovski likovni koloniji in bodo na ogled do 20. februarja Rosenje... Ob odprtju razstave je bil predstavljen pesniški prvenec Franca Cigana Cakija z naslovom Rosenje. V knjigi je štiriinštirideset pesmi, ki se navezujejo na štiriinštirideset izbranih slik ustanovitelja lipovske likovne kolonije Izidorja Horvata Izaka, ki je leta 2002 umrl star 44 let. Od tedaj nosi tamkajšnja likovna kolonija njegovo ime. Caki pravi, da je ideja za knjigo z rdečo nitjo letnih časov nastala pred poldrugim letom. “Posvečena je pokojnemu Izaku. To je nekakšna njegova biograßja, zatoje tudi on soavtor knjige, v kateri so štirje sklopi po enajst pesmi, vsak sklop se navezuje na en letni čas. S Petrom Vernikom sva razmeščala Izakove slike k pesmim in ugotovila, da ima v slikah precej simetrije, tako kot je simetrija znotraj števil 44 in 11. Simetrija zato igra zelo veliko vlogo v tej zbirki. Takšen naslov nosi zato, ker se vse začne iz vode. Prvi sklop predstavlja pomlad, ker pomlad pomeni rojstvo, zadnji pa je namenjen zimi, ki simbolizira odhod v onostranstvo, kamor je že vstopil prijatelj Izak, zapustil pa nam je veliko dediščino”. Ob pomoči številnih sponzorjev je pesniško zbirko Rosenje založila Zveza kulturnih organizacij Murska Sobota v UMETNOST (§) sodelovanju s Kulturno-umetniškim društvom Lipovci in društvom Aquila. Knjige ni v prosti prodaji, ampak je namenjena zlasti promociji društva Aquila, ki organizira lipovsko likovno kolonijo, ter Krajevne skupnosti Lipovci in občine Beltinci. Kdor si jo želi prebrati in ogledati, jo lahko dobi v večjih knjižnicah. Franc Cigan Caki piše pesmi že 25 let. “Očitno je nastopil čas, da gredo med ljudi. Konec koncev smo na svetu zato, da za sabo pustimo neke sledove, dediščino, ki jo bodo naši zanamci morda kdaj potrebovali. ” Njegove pesmi so bile predlani prvič objavljene v lokalnem biltenu desetih avtorjev, nato so jih začeli prebirati na raznih občinskih prireditvah. To ga je ob podpori domačih spodbudilo k prvi samostojni pesniški zbirki. ‘Pisanje pesmi zahteva dosti časa, odrekanja in tudi neprespanih noči, ker ponavadi pišem ponoči, ko je mir. Moj verz je svoboden, včasih imam rad tudi rime. ” V njegovi pesniški zakladnici je najti celo sonetni venec, ki pa še čaka na objavo. Lepo obiskano prireditev so popestrili nadebudni mladi glasbeniki iz Beltinec, najbolj posrečeno imenovani “mala” Beltinska banda. Duha Prekmurja pa so dogodku vdihnile tudi njihove tradicionalne jedi, ki jih je bilo moč prigrizniti po uradnem delu. Besedilo: Boštjan Grošelj, slike: St. R. in Boštjan Grošelj BREZČASJE MATEJA OCEPKA Slika 2 - Prepir x 4 Foto klub Hrastnik je pripravil v Zdravstvenem domu zanimivo razstavo enajstih fotografij Mateja Ocepka, ki spadajo v cikel razstav Član Foto kluba se predstavlja. Avtor je poimenoval svoje fotografije Brezčasje, teme pa se nanašajo na minljivost, čas in kinetiko. Na ogled bodo od 21.januaija do 24.aprila 2006. Fotografije: Matej Ocepek, besedilo: Fanči Moljk UMETNOST H-------- »KAJ BOŠ POČEL, KO PRIDEŠ VEN OD TU ?« TRBOVELJSKO RUDNIŠKO PODZEMLJE UPRIZORJENO NA FILMSKEM PLATNU V sredo, 18. januarja 2006, smo v Delavskem domu Trbovlje videli premiero Glma v produkciji Zavoda EN-KNAP, ustanovljenega s strani trboveljskega koreografa Iztoka Kovača. Film je bil posnet v rovih trboveljskega rudnika leta 2004, kot statisti pa so sodelovali tudi trboveljski rudarji. Kljub prosti soboti so bili pripravljeni pomagati pri nastajanju kulturnega filmsko-plesnega prispevka, ki bo skrivnosti trboveljskega rudnika ponesel na svetovna Glmska platna. Iztok Kovač, solist, koreograf in ustanovitelj mednarodne plesne skupine EN-KNAP, poseduje eno tistih ustvarjalnih energij, ki mu je omogočila, da je pojem slovenskega sodobnega plesa tako rekoč iz niča umestil v evropski in svetovni kulturni prostor. Ustvarjalnost plesne skupine EN-KNAP in Iztoka Kovača je subtilna poetska interpretacija izkušnje nekega časa. Po desetletju zaznamovanem s prilagajanjem družbe na nova pravila igre, ki jih pišejo zakoniki in kodeksi demokracije, postaja jasno, da se identiteta neke skupnosti ne živi le v jeziku in zakonih, temveč tudi v sistemu navad, ki se oblikujejo v času in so zakopane v globoko nezavedno telesnost določene skupnosti, kjer živijo tudi potem, ko so se abstraktna pravila družbe že zdavnaj spremenila. Iztok Kovač pogosto izjavlja, da je zanj odraščanje v mentalnem ustroju socializma absolutna točka orientacije za komunikacijo z različnimi svetovi, s katerimi se srečuje v svojem osebnem in profesionalnem življenju. Kot točka reference se v njegovem delu pogosto pojavlja njegovo rojstno mesto Trbovlje - rudarsko mesto in hkrati slovenski simbol sivega, onesnaženega in pozabljenega pejsaža socialistične težke industrije. Vračanje v rojstno mesto pa ne gre razumeti le kot nostalgijo ali osebni sentiment, temveč kot vračanje k izvorom lastne telesne konstitucije, ki se je izoblikovala obkrožena s telesi delavcev in rudarjev v ritmu počitka in dela, obdana z okoljem, kije neprestano opozarjalo na konflikt med civilizacijo in naravo. Ruralno telo Trbovelj pa se v Kovačevih koreografijah neprestano srečuje in transformira v stiku z urbanim telesom evropskih mest, pri čemer se ta telesa združujejo v neko tretje, estetsko, kultivirano telo, telo gibalca, telo skupine in na koncu - v telo vsake posamezne predstave. Film Kaj boš počel, ko prideš ven od tu? večkrat nagrajenega ustvarjalnega tandema Kovač - Podgoršek je kompleksna pokrajina improviziranih situacij, potopljenih v brezčasnost mreže rudniških rovov prepredenih pod Trbovljami. Realistični imaginarij tega postsocialističnega mesta, za katerega se zdi, da še danes obstaja izven časa, je v ekipi priznanih plesnih in filmskih ustvarjalcev sprožil impulz intimnega pogleda vase. V prostovoljno izbrano zaprto situacijo, obdano s toploto in vlažnostjo brezlučnega podzemeljskega sveta zareže sedem teles protagonistov, ki v fizičnem naporu in ludističnih prebliskih naseljujejo in kreirajo poetično, med Tarkovskim in Beckettom pozvanjajoče razpoloženje filma. Film, nastal po motivih plesne predstave S.K.I.N., koreografov Iztoka Kovača in Julyena Hamiltona, je vizualno-zvočna artikulacija enknapovske govorice teles v gibanju, ki gledalca posrka v zavezujočo atmosfero. In kakšne vtise je snemanje v rudniku pustilo na članih ekipe? Eda Čufer: »Spust v trboveljski rudnik je inicijacijski ritual, ki ga mora opraviti vsak sodelavecEN-KNAPA. Zelo dobro se spominjam te avanture. Dobrodošlica z okrepčilno pijačo in hrano, preoblačenje, nagovor delovodje. Prijaznost rudarjev in ostalih uslužbencev, toda kljub temu vzdušje nekakšne posvečenosti, poudarek na odgovornosti vsakogar, ki vstopa v hram. Strogost in skromnost, toda hkrati pritajena radost rudarjev, da peljejo s seboj nekoga od zunaj, da mu pokažejo kako je pri njih, da mu razkrijejo svoj svet. Presenetili sta me toplota in vlažnost sveta pod zemljo in svetloba ter srečanja različnih skupin rudarjev. Ob vsakem srečanju obvezen pozdrav: Srečno! Bolj kot smo napredovali, bolj so bile oblike rovov nepredvidljive in divje, delo pa bolj intenzivno in nevarno. Zaprašenim umazani obrazi rudarjev, ki so jih osvetljevale luči na njihovih čeladah, ter telesa v ritmu silovitih kretenj. Ritualno. Erotično. Ne samo zaradi podobe in gibanja teles, temveč predvsem zaradi miru, zadovoljstva in samozavesti, da je njihovo delo pomembno, celo vzvišeno, da premagujejo nemogoče, da osvajajo nov svet« Pripravila: Irena Meterc »...vsak obisk Trbovelj je bil nenavadno doživetje. Samo nekaj deset kilometrov od Ljubljane biva čisto drugačen svet. Sestavljen iz vidnih in prepoznavnih plasti mnogih časov; prelom stoletja, trideseta, štirideseta, socializem, trmo gospodarstvo. Vse te plasti stojijo druga na drugi in druga ob drugi v nekakšnih pretresljivo zabavnih aranžmajih, kot v nekakšen posmeh tistim, ki se jim zdi, da vedo, kaj je njihov čas. Spominjam se pogovora, ki se je odvijal med mednarodno skupino plesalcev, ki se je udeležila improvizacijskega maratona v Trbovljah. Po ogledu mesta, rudnika in cementarne, so razpravljali o vtisih in jih poizkušali vključiti v svoj plesno gibalni fun-dus. Ugotavljali so, da so doživeli prostore, ki so si jih ogledali kot svet, ki mu vladajo in dominirajo moški. Poetičen, zanimiv, lep, toda moški, mačističen, grob. Kje so v tem svetu ženske? Zanimivo vprašanje, ki vedno vzburi ljudi tako imenovanih sodobnih načel. Nisem se mogla znebiti občutka, da se o tem problemu razpravlja z nekakšnim predsodkom, kot da smo preživeli dan na antropološki ekspediciji po nekem eksotičnem, divjem, inspirativnem, toda arhaičnem in primitivnem svetu. Meni in mojim kolegom, predstavnikom sodobne plesne in umetniške komune, ni treba več zapuščati kontinenta, svojo odtujenost lahko doživimo že, če se premaknemo petdeset kilometrov ven iz prestolnice, v Trbovlje...« Eda Čufer, www. en-knap. mm ŠPORTNI POTPURI: Seminar joge za trenerski kader Člani kluba borilnih veščin PDK Zagorje se zavedajo dejstva, da je dobra telesna pripravljenost v tesni povezavi z duševno ter duhovno skladnostjo. Minuli vikend je klub, v prostorih zagorske Vašhave, organiziral seminar joge za treneije vseh svojih selekcij. Z osnovnimi veščinami joge je člane kluba seznanila prof. Tatjana Ploj, ena vodilnih slovenskih strokovnjakinj na tem področju. Pridobljeno znanje bodo trenerji uporabili za še kvalitetnejše izvajanje programa borilnih športov v sistemu Pon Do Kwan. 1. KLUBSKI TURNIR PON-DO-KWAN ZAGORJE 23.1.2006 so člani Kluba borilnih veščin Pon-Do-Kwan Zagorje organizirali 1. klubski turnir v letu 2006. Turnirja se je udeležilo kar 42 članov kluba, ki so se med seboj pomerili v šestih kategorijah (borbe), ter v eni kategoriji Pon-Do-Kwan form (oziroma kat). Prikazane borbe so bile zanimive, dinamične s polno mero borbenosti, tekmovalci pa so prikazali, nekateri, veliko OBVESTILA/REKLAME -----------------y srčnost ter željo po zmagi, drugi lepo in kvalitetno tehniko. Takšen klubski turnir je namenjen vsem članom kluba, ki se imajo željo preizkusiti v športnih borbah. Neizkušenim tekmovalcem da možnost, da dobijo prepotrebne izkušnje za večja, bolj pomembna tekmovanja, kot so turnirji za državno prvenstvo ter Slovenija open ( ki bo 4. novembra 2006 v Zagorju), tisti z malo več izkušnjami pa lahko preverijo formo ter kvaliteto svojih borb, s katerimi se predstavljajo na domačih in mednarodnih turnirjih. Odziv na tekmovanje je bil zelo pozitiven, manjkalo ni niti glasnih navijačev, zato lahko pričakujemo, da bodo člani kluba borilnih veščin PDK Zagorje organizirali še kar nekaj klubskih turnirjev v letu 2006. u.m. NASTRELJANI KROGI Strelci strelskega društva Alojz Hohkraut so se v soboto, 21.01.2006 v Črenšovcih udeležili IV.kola I.državne lige v streljanju z zračnim orožjem. Ekipa v postavi Uroš Češnjevar, Martin in Oto Strakušek je s 1754 krogi zasedla 2.mesto in vsega za 4 kroge zaostala za prvo uvrščeno ekipo SD Janko Jurkovič. V skupnem seštevku so se z osmega mesta povzpeli na skupno sedmo mesto. Posamezno je zmagala Jelica Majstorevič s 592 krogi, Martin Strakušek je doseženimi 588 krogi zasdel 4.mesto, Oto Strakušek je z zasedel 13. mesto s 584 krogi, medtem, ko je Uroš Češnjevar s 582 krogov osvojil 18. mesto med posamezniki. Dne 22.01.2006 pa sta se strelca Petra Smodiš in Matjaž Kostanjšek v Zagorju ob Savi udeležila IV.kola III.državne lige v streljanju z zračno puško. Zaradi zdravstvenih težav enega izmed članov ekipe, sta omenjena strelca nastopila sama za ekipo in se uvrstila na zadnjem mesto med ekipami. Zmagala je ekipa SD Rudnik Hrastnik, katera se je izenačila v skupnem seštevku točk na prvem mestu z ekipo SD Alojz Hohkraut. V posamezni uvrstitvi je Petra Smodiš s 567 krogi osvojila 1. mesto, Matjaž Kostanješek pa s 549. krogi 6.mesto. V posameznem seštevku še kar naprej prepričljivo vodi Petra Smodiš, medtem ko Matjaž Kostanjšek zaseda 11. mesto. Trenutna forma strelcev strelskega društva Alojz Hohkraut obeta dobre rezultate na prihajajočem državnem prvenstvu, ki bo v športni dvorani Polaj v Trbovljah. Oto DRUŠTVO Večja, bližajoča se prireditev ZA OTROKE IN ODRASLE, sprevod pustnih mask z osrednjo prireditvijo, bo v nedeljo, 26.februarja 2006 v tednu, ki je že tako zelo pustno obarvan. Prav tako kot pretekla leta bodo tudi letos program popestrile najrazličnejše pustne šeme, Delavska godba Trbovlje, Plesna skupina mažoret, izvajalci programa v sodelovanju s prostovoljci DPM Trbovlje ter seveda ptujski kurenti. Sprevod bo krenil ob 15. uri izpred Mestnega parka Trbovlje po enosmerni cesti do Delavskega doma Trbovlje, kjer bo potekala osrednja prireditev do cca 17. ure. Tudi v letošnjem letu pričakujemo preko 3000 obiskovalcev, predvsem otrok. S pomočjo sponzorjev in donatorjev se bomo potrudili, da tudi tokrat vsak otrok prejme pustni krof, kot darilo sponzorjev. Vse tiste, ki želite sodelovati na pustnem sprevodu in pripraviti pustne skupinske maske pa ponovno vabimo k sodelovanju. Prosimo, da svoje ideje in predloge posredujete na sedež društva, kjer smo vam na razpolago tudi za vse dodatne informacij. Vsekakor pa bo tudi v tednu pred pustnim sprevodom pri nas veselo, saj v času zimskih počitnic od 20.02. do 24.02 vsak delovnik organiziramo aktivnosti za otroke - vse od plavanja, ustvarjalnih delavnic, športnih in družabnih iger do kuharskih in vsekakor tudi pustnih delavnic. Sekretarka DPM Trbovlje: Laura Izgoršek @) DRUŽABNO___ ŠTILČEK 2005 V PREMAJHNI DVORANI Dvorana Doma svobode Trbovlje je bila nabito polna in to ne zaradi mrzlega zimskega večera v januarju, ampak zaradi tradicionalne, že devete podelitve nagrad, trboveljskih Oskarjev, najboljšim članom Mladinskega gledališča Svoboda Trbovlje, ki ima že dolgo in uspešno gledališko tradicijo. Podelitev prestižnih priznanj sta vodila Tajda Jamšek in Tilen Turk v uradnem delu in Anja Kurnik in Miha Vranešič v lahkotnejšem in zabavnem programu. Scenarij so pripravili gledališčniki sami, ki so tudi sodelovali pri izvedbi. Najmlajši so se predstavili z Usodinimi igrami, malo starejši s Holivudom, fantje z Labodjim jezerom, v EMI vs. MMS so komično predelali in oponašali izvajalce. Kako »prelagati« delo na drugega so pokazali v Pisoarju. Na pomembnost oporoke in dediščine za žalujoče ostale so opozorili v odlomku iz komedije Mama je umrla dvakrat, Vinka Möderndorferja. Nekateri igralci iz te črne komedije so letošnji dobitniki štilčkov. Za najboljšo interpretacijo vloge so jih dobili Anja Kurnik, ki je doživeto igrala Uto s Finske, Nives Dornik, ki je s temperamentnimi izbruhi in prikupno zmedenostjo odigrala Rozi in Katarina Pajer, ki je kot Klara Draksler navdušila, saj se je prelevila iz upokojene slavistke v varnostnika in očeta. Najboljša igralca sezone sta bila Primož Hančič z uprizoritvijo pijančka Inga Drakslerja in Špela Palčič, kije suvereno, lahkotno in naravno vdihnila dušo vlogi Marjane Draksler. Gledalci so tudi tokrat določili temo za improvizacijo, ki so jo morali odigrati letošnji povezovalci programa. Publika se je odločila za pravljico o Rdeči kapici. V zelo kratkem času so se dogovorili za scenarij, ki je pravljici vdihnil komično noto. Manjkali niso Bratje losos, ki so se letos predstavili skupaj s Spelo. ‘Fuk je Krajncem kratek čas’ je bila svojevrstna zabava, ko so Prešernovo pesem Lepa Vida predstavili v slovenski, italijanski, francoski in nemški verziji. Zapeli so še nekaj pesmi in se na koncu predstavili s kabaretom. Domiselno in enostavno sceno sta pripravila Branko Solina in Matej Kolenc, za odrske postavitve sta skrbela Blaž Lindič in Sašo Kajtna, ki je skrbel tudi za tehniko. Besedilo: Irena Vozelj Agencija za ločitve je v torek, 16.januarja 2006, kar dvakrat napolnila dvorano delavskega doma v Hrastniku. Pred večernim abonmajem je KRC Hrastnik organiziral namreč še eno predstavo za izven. «Kar veliko vas je, ki ste prišli zaradi ločitve...« je nagovoril občinstvo Gašper Tič, kije, poleg svoje žene Nataše, eden od dveh nosilcev duhovite komedije koprskega gledališča. In potem sta v uri in 15 minutah s svojo odlično igro zabavala občinstvo in dokazovala, da sta si številne nagrade v zadnjih letih kot komedijanta zaslužila.Se posebno zanimanje je pritegnila Nataša Tič Ralijan, ki se v teh dneh kot Ana Liza poslavlja s TVS oziroma iz oddaje Spet doma. Nataša Tič Ralijan in Gašper Tič Fotograßja in besedilo: Fanči Moljk V knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah se tudi v novem letu nadaljujejo srečanja na četrtkovih večerih. Ne glede na to, da imajo ime ‘literarni’, so teme gostujočih zelo različne. Tokrat je bila gostja večera Melanija VERBE iz Zagorja. Predavala je o AYURVEDI. Beseda sama, ayurveda, v prevodu pomeni umetnost življenja. To je najstarejša medicina, ki nosi tudi ime ‘mati sodobne medicine’. Čitalnica je bila polna in prisotni so predavateljico z zanimanjem poslušali. Govorila je o ayurvedi nasploh, o pravilni prehrani in zdravilnem postu, o namenu in uporabi zdravilnih zelišč ter meditaciji in tehnikah pomlajevanja ali panchakarma. Po več kot dveh urah so obiskovalci zadovoljni zapuščali knjižnico. S predavanja in pogovora so lahko nabrali mnogo koristnih in uporabnih nasvetov, ki jih po svoji želji in potrebi lahko vtkejo v vsakdanjost, za svoje bolj kvalitetno življenje. Besedilo: Manja Serša DRUŽABNO ---------^ Kofetkamo...s Fani Povše... CITRARKA, iz Spodnjega Loga pri Litiji Le malo je ljudi, ki bi se jim v jeseni življenja izpolnile njihove skrite želje iz mladosti. Prav to pa se je zgodilo Fani Povše iz Spodnjega Loga pri Litiji. Za svoj sedemdeseti rojstni dan je prejela najlepše darilo, izid svoje prve knjige povesti PRI FARNI CERKVICI s podnaslovom Zasavski svet gori in prve zbirke pesmi ŠTIRJE LETNI ČASI. Avtorica sodeluje z LIKUS-om, literarnim klubom upokojencev Slovenije, ki redno izdaja dela svojih članov. Življenjska zgodba Fani Povše je zgodba o ženski, ki se je vse življenje razdajala za druge. Pred desetimi leti seje posvetila svoji novi ljubezni, ki ju je našla v pisanju in glasbi. Pri šestdesetih si je kupila citre in od takrat izvablja iz strun melodije, ki jih je vedno rada poslušala. V pesmih, ki so zbrane v knjigi Štirje letni časi, opeva naravo in druženja s prijatelji in sorodniki. Dr.Matjaž Kmecl je zapisal, da so »njene pesmi družinska, lahko tudi osebna spominska knjiga; morda kronika... zagotovo se bo zbirka v družini ohranjala s spoštovanjem vsaj nekaj rodov; s tem pa bo njena vloga izpolnjena na najlepši možni način.« Zgodbe v knjigi Pri farni cerkvici so zgodbe mnogih žensk, ki jih bodo z veseljem prebirale in se morda celo v njih našle. Fani Povše pravi, da bo s pisanjem nadaljevala. Z igranjem na citre pa bo razveseljevala sebe in svoje najdražje. Načrtuje tudi literarne večere, na katerih se bo predstavila ljubiteljem vezane in nevezane preproste domače besede in zvokov citer, v kratkem v Zagorju, kjer je dokaj let živela z družino. Večna popotnica Samotna postaja, čakam na vlak, ki prihaja, vozim se zdaj sem, zdaj tja, teden za tednom. Potnikov skoraj ni, le tu pa tam še kdo, ki se pelje le kratek čas, a jaz se vozim vedno od tu do tja, od tja do sem. Povsod sem doma, a doma nikjer, sem kot ptica z zlomljeno perutjo, ki omaguje pred ciljem. O, Stvarnik! Daj mi še toliko moči, da naredim, kar si še močno doseči želim, naj se razjasnijo oblaki. ©) KRONIČNO Zasavske frkarije NE PLAČUJE PREŽIVNINE Dne 20.1. ob 12.30 uri se je na Policijsko postajo Litija oglasila občanka, katera je podala prijavo o kaznivem dejanju zaradi neplačevanja preživnine. Policisti bodo opravili razgovor z osumljencem tega kaznivega dejanja in po vseh zbranih obvestilih zoper njega podali kazensko ovadbo. SINA ODPELJAL K SEBI Dne 21.1. ob 17.00 uri so bili policisti zaprošeni za intervencijo v stanovanju v Šmartnem pri Litiji. Na kraju so policisti z razgovori ugotovili, da je prišlo do spora med bivšima partnerjema. Bivši partner je vdrl skozi zaklenjena vrata last mame bivše partnerice in vzel sina terga odpeljal na svoj dom. Policisti bodo napisali kazensko ovadbo. NI BILA PRIVEZANA Z VARNOSTNIM PASOM Dne 22.1. ob 18.45 uri so bili policisti obveščeni, da se je na glavni cesti Litija - Ljubljana v bližini Kresnic zgodila prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila je vozil v smeri Ljubljane. V blagem levem ovinku je z desnimi kolesi zapeljal na makadamsko bankino ter po približno 13-ih metrih trčil z desnim vzvratnim ogledalom v leseni količek nato pa trčil še v smernik. Po trčenju je voznik vozil po bankini še približno 19 m, nato pa zapeljal nazaj na vozišče. Po 45 m vožnje po vozišču je vozilo zaneslo desno, nakar je začelo bočno drseti proti robu nasipa. Vozilo je nato zapeljalo izven vozišča in navzdol po nasipu ter trčilo v travnato površino, nato pa se je vozilo dvakrat prevrnilo. V prometni nesreči seje ena oseba, kije sedela zadaj in ni uporabljala varnostnega pasu, hudo telesno poškodovala, saj je med prevračanjem padla pod vozilo, dve osebi pa sta bili lahko telesno poškodovani. Vse ponovno opozarjamo, da naj med vožnjo uporabljajo varnostne pasove. To seveda velja tudi za potnike, ki sedijo na zadnjih sedežih. Policisti bodo v naslednjih dneh izvajali poostren nadzor s poudarkom na ugotavljanju kršitev glede uporabe varnostnih pasov. Peter Motnikar PODELILI SPOMINSKE Vodstvo Slovenske policije se je odločilo, da po 14-ih letih obeleži udeležbo v osamosvojitveni vojni s podelitvijo spominskega znaka » ZA SLOVENIJO«. Na Policijski postaji Litija so podelitev organizirali v drugi polovici decembra v Ribiškem domu v Litiji. Na prireditvi so spominske znake prejeli tedanji redno zaposleni miličniki, takratnim rezervnim miličnikom pa bodo spominske znake podelili na posebni prireditvi. Poleg prejemnikov spominskih znakov so bili na podelitvi prisotni župan občine Litija Mirko Kaplja, ki je podobno oziroma praktično enako funkcijo opravljal tudi med osamosvojitveno vojno, podžupan Jože Mirtič, podžupan občine Šmartno pri Litiji Tomaž Gradišek, direktor občinske uprave občine Litija Zdravko Valentin Špes, nekdanji poveljnik TO v Litiji in aktivni udeleženec osamosvojitvene vojne ter predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Litija - Šmartno pri Litiji Rihard Urbanc, predsednika policijskega veteranskega društva SEVER Ljubljana, odbor Litija Jože Juvan ter nekateri sedanji policisti. Prireditev je popestril kvartet godbenikov Policijskega orkestra. »Gasilska« slika odlikovanih policistov Spominske znake so podelili Komandir Policijske postaje Litija Jože Pavli, župan Litije in podžupan občine Šmartno pri Litiji. Prejeli so jih: Ismet BEŠIĆ, Borut BOKAL, Roman GOLOBINEK, Aleksander JANČIČ, Rudi JAPELJ, Igor JELEN, Peter JELENC, Franci KONCILJA, Aleksander KRAJŠIČ, Robert KRULC, Bojan LIBER, Zoran OBREZ, Mirko POPELAR, Vladimir STELE, Slavko ŠKRINJAR, Marino ŠRENK, Vilko TIČAR, Zlatko VEDERNJAK in Uroš VIZOVIŠEK. Za vse prisotne je bila podelitev tudi enkratna priložnost, da so po uradnem delu obujali spomine na nesporno zelo pomembno poslanstvo, ki ga je v vojni za Slovenijo opravila slovenska milica oziroma policija. Istočasno je spomin nanesel tudi na razne dogodivščine. Tekst Jože Pavli, slika Marjan Šušteršič 'A' AKCIJA -------h- ZASAVČEVA KLOBAS ARIJA IN BIJIVKIJC ARIJA BO 1». SVEČANA 2006 V prejšnji številki smo nekaj več napisali o namenu prieditve, tako rekoč revije, saj bomo klobase, zasavske izdelke pokušali in se o njih pogovarjali, se družili in izmenjevali izkušnje. Zelo radi bi pomagali ohraniti veščino izdelovanja jabolčnika, japčka, bunkuca (bunkovec), toukuca (tolkovec), krtoučenca...., kakor ga kod že imenujejo in povezali ter spoznali izdelovalce teh tekočih dobrot. V tej številki pa objavljamo tudi prijavnici. Enostavno jih izpolnite in pošljite na uredništvo! \ PRIJAVNICA ZA KLOBASAMJO j 18. SVEČANA 2006 | Na revijo klobas prijavljam: a) mesene klobase - pečenica b) mesene klobase - kranjska c) mesene klobase - suhe prekajene ali na zraku sušene d) jetmice e) kožnice f) krvavice g) IME: PRIIMEK: NASLOV: PRIJAVNICA ZA BUNKUCARUO 18. SVEČANA 2006 Na revijo klobas in jabolčnika, bunkuca, toukuca,... prijavljam: a) jabolčni sok b) jabolčno vino c) hruškov sok d) hruškovo vino e) IME: PRIIMEK: NASLOV: TELEFON, GSM: Prijavnico pošljite na naslov: UREDNIŠTVO ČASOPISA Z AS A VC, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi, tel: 03-56-64-250, faks: 03-56-64-494, gsm: 040-267-411 ali 041-458-444 TELEFON,GSM: Prijavnico pošljite na naslov: UREDNIŠTVO ČASOPISA ZASA VC, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03-56-64-250, faks: 03-56-64-494, gsm: 040-267-411 ali 041-458-444 ©} RAZVEDRILO KRIŽANKA: DOBA MED PALEOLITIKOM IN NEOUTI-KOM POTOPIS JANEZA MENCIN- GERJA ZASTARELO IME ZA CIGARO AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC DENIRO GRŠKA BOGINJA MIRU NEPRI- JETEN VONJ. ZADAH NINA HAGEN VELIKA, NERODNA ZENSKA ME DVEH GRŠKIH VODIJ PRED TROJO MOČAN KRAŠKI IZVIR KOPIJA ELEKTRON- SKEGA PRENOSA ŠKRTA, ZAREZA JOHNNY LOG AN ODPRTA TELESNA POŠKODBA INDIJSKI PISATELJ (RADŽA) PREPIR, PRETEP SAŠO HRIBAR SILANA ENOTO POVRŠINE VETRNI JOPIČ SREDISCE ROMUNSKE MOLDAVIJE OPERA RICHARDA STRAUSSA MESTO V VZHODNI BELGIJI REKA V SR. ŠVICI ALBANSKI DRŽAVNIK HQXHA BOTRA TRAVNIK OBVODI MAJDA ARH IZGON. PREG-NANSTVO GR. MIT SODNIK VERBENI PODOBNA OKRASNA LONČNICA GRŠKO MESTO V EPIRU SES SV ISTAVINA IVETIL- NEGA ETIKA. MORALA AMERIŠKI MATEMATIK (HOWARD) VODJA HRVATOV V 30-LETNI VOJNI (JOHANN) BI BUJSKI JUDOVSKI PREROK METULJ Z NAVIDEZ- NIMI OČESCI NAKRIUH MESTO V ZAHODNI FRANCUI LOJZE ROZMAN PRISTAŠ ANTIČNE FILOZOFSKE ŠOLE MAVEC IZ ELEJE DRAGO GRUBEL- NIK LEVI PRITOK DONAVE V ROMUNIJI VEČJE, DELNO POKRITO VODNO PLOVILO KRAJAN AVSE BLIZU KOBARIDA Dll SCI IRKAĆ IHUMA- CHER DENAR ZAHODNE SAMOE VODNI VRTINEC IUON FORDOV MALČEK 4. IN 19 ČRKA LASTNIK RANČA S SKALOVJEM ZASUTA STRMA GRAPA Vicoteka Pojutrišnjem “Tudi jaz znam vedeževati!” je rekel Tone prijatelju vedeževalcu. “Kaj res? Od kdaj pa?” “Od pojutrišnjem!” Preventiva Znanstveniki so ugotovili, da kisik ravno tako kot ostale nevarne snovi povzroča raka. Zato so nekateri prenehali dihati in s tem preprečili, da bi zboleli za rakom. Znašel seje Božiček se pritožuje drugemu Božičku: “Vreče z darili so vedno težje! Če bo šlo tako naprej, bomo morali raznositi toliko daril, da sploh ne bomo več zatisnili očesa!” “Jaz sem ta trend spoznal že lani, zato sem za letos naročil nakupovalne bone!" se je pohvalil drugi. Polži Ravnatelj in tajnica sta šla skupaj na poslovno kosilo, na katerem so bili glavna specialiteta polži. Drugi dan je tajnica razlagala blagajničarki: “Naš ravnatelj pa res nič ne zna. Ali veš,da je jedel polže kar s hišicami vred!” Ravnatelj pa je razlagal hišniku: “Naša tajnica je nemogoče pohotna. Ves večer me je gledala globoko v oči, me brcala pod mizo in mi šepetala: “Ven ga daj!” TALA: denar Zahodne Samoe ISOLANI: vodja Hrvatov v 30-letni vojni RAO: indijski pisatelj NANTES: mesto v Franciji PABERKOVANJE Med škodljive učinke kajenja sodita tudi povečanje holesterola in strjevanje krvi. Vzrok za to naj bi bil ogljikov monoksid, ki ga tobačni dim vsebuje od 1,5 do 2,5%. Razvedrilo krajša čas. A5 36 strani izhaja vsak drugi torek v mesecu popust za naročnike U0ft^e Pokličite: 01/56 36 100, 56 36 102 Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 03. februarja 2006 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 2/2006. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičama-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 5.000. 00 sit, lx bon za 3.000,00 sit in lx za 2.000,00 sit Izžrebanci nagradne križanke 1/2006 so: Bone za Trgovino JAKA prejmejo: Aleš Klinc, Polje 15,1410 Zagorje - bon za 5.000,00 sit Erik Cvirn, Dolenja vas 47, 1410 Zagorje -bon za 3.000,00 sit Ivanka Mur, Boben 33, 1430 Hrastnik - bon za 2.000. 00 sit BRGLEZ ROMAN s.g. PEKARNA- SLAŠČIČARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO Za vse ki radi sladko imate, nikar naše ugodne ponudbe ne prezrite in brž v trgovino Jaka pohitite! Akcijske cene Kokosovi keksi 700g 490,00 sit Drobni mešani 650 g 470,00 sit Akcija traja od 26.01. do 08.02.2006 Trgovina Jaka c.9. avgusta 107, Zagorje tel: 035660280 RAZVEDRILO -----------1 Delavski dom Zagoije in nova 1: X O L I V I J A 26.1. ob 19.30 Kot ste morda že slišali ali prebrali, skupina OLIVI JA, odkar se je vrnila s turneje po Franciji, kot takšna ne obstaja več oz. je v nekakšni zamrznjeni fazi do nadaljnjega - decembra 2005 so izdali novo ploščo Brez sramu in brez strahu (NIKA Records, 2005), ki na svojevrsten način zaključuje dosedanje obdobje delovanja skupine OLIVIJA. Skupina je torej, žal, prenehala delovati, predenje uspela gostovati v Zagorju. Koncert je bil dogovorjen že lani spomladi, ko razpada skupine še ni bilo mogoče pričakovati. Idejni in glasbeni vodja in avtor Olivijine glasbe, besedil in aranžmajev GAL GJURIN se je odločil ustanoviti popolnoma novo skupino, ki je naslednica Olivijine glasbene tradicije, hkrati pa gre za povsem svežo in novo avtorsko glasbo. Nova zasedba se bo premierno predstavila prav v Zagorju s svojim novim zvokom. Kot posebni gost bo nastopil Bojan Cvetrežnik, član skupine Terrafolk, ki je v Zagorju že nastopila in jo ljubitelji in glasbeni sladokusci dobro poznajo. Nova zasedba nastopa z imenom Gal Gjurin s skupino. Noči so še vedno dolge, predvsem pa zelo hladne. Z baklami je svetleje in topleje! Ja, tudi užitek ne gre ob tem zanemariti. Otroci komaj čakajo na ta trenutek... No, ste se prepoznali? Čisto zares? Pot pod noge ali tipke pod prste: Stanislava na 041 914 059 čaka na vaš klic in hrani potrdilo s katerim bosta v lačnih ustih »izginili« dve pizzi in dve cocacoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Opozarjamo vas, da je nagrada pokvarljiva in v petek, 3. februarja ji poteče rok, do katerega jo je nujno potrebno pojesti! PIZZERin ČEBUICII VRflČEVIČ m o t e j Volvoiorjero 2, IZIAKE. Tel.s 03/56-74-137 © ŠPORT_______ NINA IN URŠKA NA STOPNIČKAH NA PRVIH DRŽAVNIH TEKMAH ZA POKAL HERVIS Alpski smučarji v kategoriji mlajših in starejših deklic in dečkov so minuli teden nastopili na 4 državnih tekmah za Veliko nagrado Hervisa - dvakrat v superveleslalomu na Kopah ter v slalomu in v veleslalomu na Mariborskem Pohorju. Zasavski smučarji so bili spet odlični, Nina Žnidar in Urška Ahac sta osvojili po 3 medalje. Oba superveleslaloma sta bila izvedena na isti dan, v torek za mlajše deklice in dečke, v četrtek pa za starejše deklice in dečke. Med mlajšimi deklicami je odlično smučala Nina Žnidar, ki je zasedla 2. in 4. mesto, Katja Murne je bila 18. in 19., Tjaša Kmet pa 24. in 26. Med mlajšimi dečki je bil Urh Kapelar 23. in 25., Žan Hribar 24. in 29., Davor Grabnar 34. in 35., Nejc Poglajen obakrat 44. in Luka Bolarič obakrat 54. Med starejšimi deklicami se je obakrat na stopničke prebila Urška Ahac, kije na prvi tekmi zmagala, na drugi pa je osvojila 3. mesto. Tudi v sobotnem veleslalomu v Mariboru so zasavski smučarji stali na zmagovalnih stopničkah. Med mlajšimi deklicami je to uspelo Nini Žnidar, ki je osvojila drugo mesto, med starejšimi deklicami pa Urški Ahac, ki je prav tako osvojila drugo mesto. Ostale uvrstitve zasavskih smučarjev so bile: Katja Mumc 13. mesto, Tjaša Kmet 25. mesto, Žan Hribar 19. mesto, Davor Grabnar 29. mesto in Luka Bolarič 37. mesto. V nedeljo pa je bil v Mariboru še slalom. Tudi tokrat je do kolajne prismučala Nina Žnidar, ki je med mlajšimi deklicami osvojila tretje mesto, Katja Mumc je bila 16. in Tjaša Kmet 23. Med mlajšimi dečki je bil najboljši zasavčan Urh Kapelar, ki je osvojil 10. mesto, Davor Grabnar pa je bil 31. Ostali domači tekmovalci so odstopili. Med starejšimi deklicami je po prvem teku vodila Urška Ahac, ki pa je v drugem teku naredila napako in odstopila. Naslednji državni tekmi za Veliko nagrado Hervisa bosta čez 14 dni na smučišču Rog Črmošnjice. IM. KISOVŠKI SKAKALCI V POLNEM ZAGONU V soboto štirinajstega januarja so tekmovali kar na štirih različnih lokacijah.Najmlajši so se odpravili v Tržič in se v tamkajšnjem skakalnem centru v Sebenjah na njihovi najmanjši skakalnici pomerili v pokalu Cockta. Pri cicibanih do 8 let je na stopničke doskočil Jaka Jesih in sicer na tretje mesto, Nejc Rotar pa je bil 11-ti. Pri cicibanih do 9 let je bil najvišje uvrščeni tekmovalec Žan Žujič, ki je zasedel 4.mesto. Žan Bantan je doskočil na 14.mesto, svojo prvo tekmo pa je uspešno preživel tudi novi član in sicer Rok Juvančič in med 65-imi tekmovalci zasedel 40.mesto. Seveda sta bili že kar tradicionalno odlični dekleti. V kategoriji deklic do 11 let, je zmago slavila Anja Javoršek, drugo mesto pa Julija Sršen. Istočasno so se v Vizorah za točke pokala Cockta borili dečki do 13 let: Ernest Prišlič je osvojil IS.mesto in deklice do 14 let: Manja Pograjc je osvojila 4.mesto. V Ljubnem so se dekleta pomerila na CELINSKEM POKALU. S svojimi predstavami je še posebej razveselila Katja Požun saj se je med svetovno elito zavihtela na 14.mesto. Fantje so nastopili v nemškem Schonach-u in sicer na tekmi Alpskega pokala. Na prvi tekmi v soboto je Primož Roglič dosegel odlično tretje mesto, Miran Zupančič je bil 27-ti, Andraž Pograjc pa 44-ti in prav pri slednjem velja nameniti nekaj več besed. Andraž je bil po prvi seriji celo na drugem mestu in to z najdaljšo daljavo dneva. Vendar je v drugi seriji napravil napako - prezgodnji odskok in pristal na hrbtu skakalnice. Ta napaka, ga je stala dobre uvrstitve. Vendar, da znajo tudi mlajši tekmovalci biti pravi borci, je vsem dokazal prav Andraž, saj je v nedeljo na drugi tekmi vse opravil tako kot je treba in dosegel četrto mesto, Primož Roglič - IS.mesto in Miran Zupančič-40.mesto. V ljubljanskem Mostecu so v nedeljo organizirali tekmovanja za pokal Cockta za dečke do 12, dečke do 13 in deklice do 14 let. V vseh treh kategorijah so imeli Kisovčani svoje predstavnike. Pri dečkih do 12 let je Žiga Hrovat zasedel 40.mesto. Pri dečkih do 13 let je Ernest Prišlič doskočil na 16.mesto. Katja je tokrat zasedla četrto mesto, sledila ji je Manja na petem mestu, najmlajša na tej tekmi Anja pa je zasedla sedmo mesto.Istočasno je v Kranju na njihovi naj večji 100 meterski skakalnici potekalo še tekmovanje za mladince do 18 let. Tudi to tekmovanje je štelo za pokal Cockta. Uvrstitve Kisovčanov: Janez Močnik-Guna - IS.mesto, Dejan Judež - IS.mesto, LukaGrobljar - 22.mesto, Leon Grobljar -26.mesto. Besedilo: Borut Markošek PRIČELO SE JE TEKMOVANJE ZA POKAL PRVIN Športno društvo Čemšenik v letošnji zimi ponovno organizira, na smučišču Prvine, tekmovanje v veleslalomu za vse smučarje in deskarje.Na prvi tekmi je nastopilo več kot 60 tekmovalcev, ki so tekmovali v 13 kategorijah.Naslednja tekma, ki šteje za pokal Prvin 2006, bo v nedeljo 5.2 .2006, štart bo ob 14 uri.Vabljeni vsi smučarji, smučarke, deskarji in deskarke! Rezultati: deklice do 10 l.Tinkara Kovač,2.Klara Ferme,3.Drobež Tamara, dečki do 10 l.Anže Kovač,2.Jerman Žanmišel,3.Vito Štibari, deklice odlO-15 l.Suša Eva, 2.Zupan Neja, 3.Neli Mrak, dečki od 10-15 l.David Martinčič, 2.Grašinar Srečko, S.Tadej Novak, m od 15-30 l.Podbregar Miloš, 2.Pikelj Grega, S.Fakin Franc, m od 30-401Jerman Martin, 2.Marko Mal, S.Šerak Darko, m od 40-50 l.Potrpin Marjan, 2.Strmljan Dušan, 3.Ocepek Branko, od 50-60 l.Kralj Robert , m nad 60 l.Renko Leopold, 2.Zakšek Franc, S.Štrovs Srečko, deskarji l.Rok Drašlar, 2.Mitja Lukač, S.Grošelj Metod, deskarke l.Timea Hribar, ž 15-30 1. Bernarda Sotenšek, 2.Kristina Kovačič, ž 30-40 l.Drobež Viki, 2. Metka Podlesnik, ž nad 50 l.Brvar Anita. M.L. AV^VA' SKAČEJO Preteklo soboto so v Kisovškem skakalnem centru organizirali nočno tekmo in sicer državno prvenstvo za veterane. Obilo gledalcev je poskrbelo za prijetno vzdušje, piko na i pa so dodali skakalci veterani iz cele Slovenije. Tekmovanje je potekalo na manjši 25 meterski in večji 50 metrski skakalnici. Veterani do 30 let na 50m skakalnickl.mesto: Albreht Miha -SSK Alpina, 2.mesto: Lesnik Andrej - SSK Ilirija, 3.mesto: Zver Matjaž - SSK Ilirija. Veterani do 40 let na 50 m skakalnici:!.mesto: Klemenčič Dino - SK termit Moravče,2.mesto: Martinjak Gregor - SK Triglav, 3.mesto: Gašpirc Krištof - SK Triglav. Veterani do 40 let na manjši 25 m skakalnici:!. Mesto: Drnovšek Dejan - SK ZAGORJE, 2.mesto: Ravnikar Bojan -SSK Mengeš Veterani do 50 let na 25m skakalnici: l.mesto: Pograjc Zvone - SK Zagorje, 2.mesto: Finžgar Bogdan - SK Triglav, S.mesto: Ačko Vlado - SSK Šmartno na Pohorju,9.mesto: Jesih Zdravko - SK Zagorje, 11.mesto: Uran Janko - SK Zagorje. Veterani nad 51 let na 25m skakalnickl.mesto: Sel Stanislav - ŠD Branka Ceršak, 2.mesto: Kurent Sašo - SK Zagorje, S.mesto: Naveršnik Ivan - SSK Mislinja,7.mesto: Baš Branko - SK Zagorje. Še pred tekmovanjem v Kisovcu, se je odvijalo v Ljubnem ob Savinji mednarodno tekmovanje za FIS POKAL. Andraž Pograjc je zasedel odlično 2.mesto, Zupančič Miran pa je bil 15-ti. V nedeljo sta se Andraž in Miran spet borila za točke v Ljubnem, tokrat je bil Andraž tretji, Miran pa 12-ti. Mlajše selekcije so se v nedeljo odpravile v Mengeš in na tamkajšnji 20-meterski skakalnici uspešno nastopile v pokalu Cockta za dečke do 10 let in deklice do 11 let. Pri dečkih do 10 let je Žiga Hrovat zasedel 9-to mesto, mesto za njim je bil Žan Bantan, Žan Žujič je zasedel 14-to mesto, Borut Udovič pa 45-to mesto. Pri deklicah do 11 let sta dekleti zopet dokazali, da sta v tej kategoriji razred zase. Anja Javoršek je tako kot v Tržiču spet stala na najvišji stopnički, Julija Sršen pa je zopet zasedla drugo mesto. POKAL COCKTA Deklice do 11 let - Mengeš - 22-1-2006 Omeniti pa moramo še to, da se je Primož Roglič že fiksno uvrstil na mladinsko svetovno prvenstvo, ki bo v februarju v Kranju. Besedilom slika:BorutMarkovšek ŠPORT fVj KARATE: DOBER ZAČETEK TEKMOVALNE SEZONE ZA TRBOVELJSKE KARATEISTE V soboto 14. januarja je v Žalcu potekal v organizaciji Karate zveze Slovenije, s pomočjo tehničnega organizatorja Karate kluba Žalec 10. Mednarodni novoletni turnir. Na turnirju je nastopilo preko 270 tekmovalcev iz 39 klubov Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Konkurenca na samem tekmovanju je bila zelo močna, saj so v okviru priprav na Mladinsko evropsko prvenstvo, ki bo prihodnji mesec v Podgorici v Črni Gori, Hrvaška in Madžarska nastopile s svojimi najmočnejšimi ekipami. Iz Trbovelj so pod vodstvom trenerjev Jerneja in Bogdana SIMERLA ter Boruta MARKOŠKA nastopili Aljaž VESENJAK, Almin SALKIČ, Timi UMEK, Žiga ROZINA, Jernej HUDOMALJ, Nina POŠEBAL, Nastja BEVC, Rok LOPAN in Kristijan OSTOJIČ. Kljub temu, da so si Trboveljčani po končanem, zelo uspešno izvedenem 33. Mednarodnem karate turnirju 17. decembra lani v Trbovljah vzeli daljši čas za počitek, so na tekmovanju nastopili zelo samozavestno. V katah so nadaljevali svoj zmagovalni pohod iz lanskega leta, saj je v kategoriji dečkov Timi UMEK bil ponovno nepremagljiv za vse svoje nasprotnike in osvojil zlato medaljo. Njegov uspeh je dopolnil Aljaž VESENJAK z bronasto medaljo. Aljaž se v zadnjem obdobju s svojim odnosom in voljo do treningov ter neizmerno željo in energijo zelo hitro približuje trenutno najboljšima trboveljskima katašema, Timiju UMEKU in Žigi ROZINI. Žiga je pred slabim tednom praznoval svoj 14. rojstni dan. V karateju pomeni to prestop v kategorijo mlajših kadetov. Svoj prvi nastop v tej starostni kategoriji je nadaljeval zmagovalno. Že v prvem kolu je premagal tekmovalca, ki je nastopil za ekipo Slovenije. Vse nastope, vključno s finalnim je Žiga zmagal ter tudi on osvojil zlato medaljo. Bera medalj bi lahko bila še večja, saj so Almin SALKIČ, Nina POŠEBAL in Nastja BEVC izgubili v boju za bronasto medaljo ter s tem osvojili nehvaležno peto mesto. Nadaljevanje na strani 36 .... Odlični nastopi najboljših Trboveljčanov pa niso ostali skriti trenerju slovenske reprezentance v katah, Arnoldu SKUHALI, ki bo takoj po končanem Mladinskem evropskem prvenstvu, prihodnji mesec, povabil v izbrano vrsto slovenskih reprezentantov v katah, dvanajstletnega Aljaža, trinajstletnega Timija ter štirinajstletnega Žigo. Dejstvo, da so v reprezentanci najmlajši tekmovalci, kadeti z dopolnjenim šestnajstim letom, je ponovno veliko priznanje za tekmovalce same kot tudi trboveljski klub. Trboveljčani so tudi v športnih borbah prikazali dobro pripravljenost, še posebno Timi UMEK in Rok LOPAN, ki sta oba izgubila šele v finalu ter osvojila srebrni medalji. Po končanem nastojru so se vsi skupaj prestavili v dvorano Gasilskega doma v Žalcu, kjer so podelili priznanja najboljšim tekmovalcem pokalnih tekmovanj v letu 2005. Prireditev je bila vzorno organizirana in izpeljana. Kulturni program s kitaristi in mladim harmonikašem pa je dodobra ogrel prepolno dvorano. Tudi tu so Trboveljčani igrali pomembno vlogo, saj je Timi UMEK prejel pokal za najboljšega tekmovalca za leto 2005 v kategoriji starejših dečkov. Drugo mesto v isti kategorijj pa je pripadlo njegovemu klubskemu prijatelju in sošolcu Žigi ROZINI. Skupaj s Alminom SALKIČEM pa sta prejela pokal za najboljšo ekipo v katah v letu 2005. Njihov izvrsten uspeh so dopolnile kadetinje Dunja ANDRESEK, Nina POŠEBAL in Nastja BEVC, prav tako z naslovom najuspešnejše ekipe. TRBOVELJČANI NASTOPILI NA 15. GRAND PRIX CROATTA V SAMOBORIJ PRI ZAGREBU V soboto 21. in nedeljo 22. januarja je v Samoboru na Hrvaškem potekal tradicionalni, že 15. po vrsti mednarodni turnir v karateju. Na njem je nastopilo preko 1200 tekmovalcev iz 10 evropskih držav. Za Karate klub Trbovlje so pod vodstvom trenerja Jerneja SIMERLA nastopili: Lejla DORIČ, Aljaž VESENJAK, Timi UMEK in Žiga ROZINA. Vsi tekmovalci so nastopili samo v katah. Kljub solidnim izvedbam kat ter začetnim zmagam vseh naših tekmovalcev, se nikomur ni uspelo povzpeti na zmagovalni oder ter osvojiti kakšno medaljo. Se najbolje se je tokrat odrezala Lejla, ki je izgubila v dvoboju za bronasto medaljo. Trener Jernej SIMERL po končanem nastopu ni bil slabe volje, saj sta tako Timi in Žiga izgubila v tretjem kolu s hrvaškim in srbskim tekmovalcem, ki zagotovo sodita v sam vrh evropskih tekmovalcev v tej starostni kategoriji. V soboto so na turnirju uspešno nastopili tekmovalci slovenske reprezentance, ki so osvojili kar osem medalj. Besedilo in slika:Franjo GLA VICA Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel,/fax: Gl/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani /A' snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja fostai trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP ^ , E-mail: atv.signal@siol.net Ij§gg »Ar. ,ggggjggggglgj jggg f mdnL! L NAJBOLJ GLEDANA i LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI J I OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! o MALI OGLASI @| mali oglasi \ * *g: * V-'/’>■ A -■ -‘, '7>., .. J r!- ,^ rg&iW? • • -, • * ., Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Živali Pekinezer na voljo za paritev: čistokrven, brez rodovnika, prijazen in igriv, zlate barve s črno masko, zelo lepe konstitucije in gobčka, lepo odlakan. GSM 041 962 430 Prodam Otroško sobo: dve postelji, dve omari, dve nočni omarici, eno pisalno mizo, en jogi prodam za 20.000,00 sit. Tel. 03 56 29 421 Ugodno prodam dvonadstropno posteljo (pograd) z novima jogijema (Meblo). Informacije: 041 205 693 Iščem Iščem delo kot hišnik, vzdrževalec, čistilec z znanjem zidarstva, slikopleskarstva, vodovodarstva, mizarstva in električarstva. GSM 041 171 342 Stiki Moški, 49, išče žensko za skupno življenje, najraje s svojo hišo ali kmetijo. Otroci niso ovira. Šifra: Zasavčan Opaž, suh smrekov-debelina 13,16, 20 mm in brune 21 mm ter karnise, stružene-Ugodno! Izdelovanje lesenih predmetov. Možna dostava! Teh: 03 57 25 547 GSM: 031 814 637 Maček Marjan s.p., Vransko 113, 3305 Vransko NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): ZA8AVC naša spletna stran: http://zasavc.gajba.net e-pošta: zasavc@email.si CtC (UPRcmičninc Ulica 1. junija 7,1420 Trbovlje Tel.: 03 56 26 242 Fax: 03 56 32 242 GSM: 031 359 725 in 031 359 726 TRBOVLJE, vrstna hišca, 36,50 m2,1. 1970, obnovljena 1. 2000, zelo lepo urejena cena: 9.000.000,00 SIT TRBOVLJE, dvosobno, 50 m2,1. 1967, urejeno - deloma obnovljeno, CK, balkon, dvigalo; cena: 9.500.000,00 SIT TRBOVLJE-okolica, vikend hiša, 60 m2,1. 1978, 300 m2 zemljišča, elektrika, voda, lepo naravno okolje; cena: 8.900.000,00 SIT KINO/OBVESTILA 4-------------- Kino Dol pri Hrastniku Petek 27. 01.06 ob 17.00 ZGODBE IZ NARNIJE: LEV, ČAROVNICA IN OMARA, am.fant.avant. Petek 03.02.06 ob 17.00 DOOM, am.zf. akcija Kino Hrastnik Petek 27.01.06 ob 19.15 BRATJE, akc.triler Sobota 28.01.06 ob 17.00 AMITYVILLE-HIŠA GROZE, am.groz. ob 19.00 4 BRATJE, am.akc.triler Nedelja 29.01.06 ob 17.00 4 BRATJE ob19.00 AMITYVILLE-HIŠA GROZE Sreda 01.02.06 ob 19.00 DOOM Četrtek 02.02.06 ob 19.00 DOOM Petek 03.02.06 ob 19.15 NOVA V DRUŽINI, am.rom.kom. Sobota 04.02.06 ob 17.00 DOOM ob 19.00 NOVAV DRUŽINI Nedelja 05.02.06 ob 17.00 NOVA V DRUŽINI ob 19.00 DOOM Sreda 08.02.06 ob 18.00 KING KONG, am.fant.avant. Četrtek 09.02.06 ob 18.00 KING KONG Kino Delavski dom Zagorje Petek 27.01.06 ob 19.00 NOVA V DRUŽINI am. rom. kom. Sobota 28.01.06 . ob 19.00 SATANOV KLAN am. groz. Nedelja 29.01.06 ob 10.30 MEDVEDJA BRATA am„ anim. ob 19.00 NOVA V DRUŽINI Poned. 30.01.06 ob 19.uri SATANOV KLAN am. groz. Torek 31.01.06 ob 20.uri FILM TEATER: FILM ZA ŽENSKE češka rom. kom. Sobota 04.02.06 ob 19.uri KOT V NEBESIH am. rom.kom. Nedelja 05.02.06 ob 19.uri SENCA PRETEKLOSTI am. krim.drama Poned. 06.02.06 ob 19.uri KOT V NEBESIH ameriški, romantičnakomedija Torek 07.02.06 ob 20.uri FILM TEATER: VESEL BOŽIČ vojna drama Kino Izlake Nedelja 29.01.06 ob 19.15. SATANOV KLAN am. groz. Nedelja 05.02.06 ob 19.15 KOT V NEBESIH am. rom.kom. Delavski dom Trbovlje Četrtek 26.01.06 ob 20.00 CABOS MORA UMRETI Akc. črna kom. Petek 27.01.06 ob 20.00 VESEL BOŽIČ Sobota 28.01.06 ob 18.00 CABOS MORA UMRETI ob 20.00 VESEL BOŽIČ Nedelja 29.01.06 ob 10.00 MEDVEDEK PU IN SLOVON Druž. anim. ob 18.00 VESEL BOŽIČ ob 20.00 CABOS MORA UMRETI Poned. 30.01.06 ob 18.00 CABOS MORA UMRETI Torek 31.01.06 ob 18.00 CABOS MORA UMRETI ob 20.00 NORČIJE Z DICKOM IN kom.krim. Sreda 01.02.06 ob 18.00 WALLACE IN GROMIT: PREKLETSTVO STRAHOUHCA, anim druž. kom. ob 20.00 NORČIJE Z DICKOM IN JANE, kom. krim. četrtek 02.02.06 ob 18.00 WALLACE IN GROMIT: PREKLETSTVO STRAHOUHCA ob 20.00 NORČIJE Z DICKOM IN JANE petek 03.02.06 ob 18.00 WALLACE IN GROMIT: PREKLETSTVO STRAHOUHCA ob 20.00 BALCANCAN, črna kom. sobota 04.02.06 ob 18.00 NORČIJE Z DICKOM IN JANE ob 20.00 BALCANCAN nedelja 05.02.06 ob 10.00 WALLACE IN GROMIT: PREKLETSTVO STRAHOUHCA ob 18.00 NORČIJE Z DICKOM IN JANE ob 20.00 BALCANCAN poned. 06.02.06 ob 18.00 WALLACE IN GROMIT: PREKLETSTVO STRAHOUHCA ob 20.00 BALCANCAN torek 07.02.06 ob 18.00 MALI PIŠČEK (sinhroniziran) druž. anim. avant. ob 20.00 MARINEC,vojna drama sreda 08.02.06 ob 18.00 MALI PIŠČEK ob 20.00 MARINEC četrtek 09.02.06 ob 18.00 MALI PIŠČEK ob 20.00 SREČKOLOV.kom. TRBOVLJE Knjižnica Tone Seliškar Trbovlje Sreda, 01. februarja 06, ob 17.00 LUKEC IN NJEGOV HROŠČEK - pravljična ura za otroke stare 3-5 let - mladinski oddelek knjižnice od petka, 06. 02. do 11.02.06 od 9.00 do 19.00 MINI BUKVARNA ob slovenskem kulturnem prazniku na oddelku za odrasle in mladinskem oddelku Torek, 07. februaija 06, ob 17.00 PREDRZNI TAT pravljična ura za vse otroke V Tončkovem kotičku v knjižnici Dom svobode HRASTNIK Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik Četrtek, 26.01.06 ob 18.00 ŠKRATEK BRALČEK PRIPOVEDUJE LITIJA Knjižnica Litija Četrtek, 26.01.06 ob 19.00 V OBJEMU INDIJANCEV-EKVADOR, potopisno predavanje Jernejčič Torek, 07.02.06 ob 18.00 URA PRAVLJIC Zadružni dom Jevnica Sobota, 28.01.06 ob 18.00 PRAZNIK KS JEVNICA Kulturni center Litija Sobota, 04.02.06 ob 10.00 OTROŠKA MATINEJA Torek, 07.02.06 ob 19.30 JAMSKI ČLOVEK- gledališki abonma ZAGORJE KC Delavski dom Zagorje Četrtek 26.01.06 glasbeni abonma in izven: OLIVIJA koncert Petek 03.02.06 PODELITEV GRUMOVIH NAGRAD POTOPIS --------h BALTIK 2005 - Parmi in modra zastava Preden poiščemo današnji kamp, si privoščimo pol ure peščene obale v najlepšem obmorskem mestu Estonije. Pamu ima več kot sto km obale. Ni šans, da bi kdo zaplaval, saj je tudi tu najprej pol kilometra vode do kolen, preden se začne kaj bolj konkretnega. Zmrdujemo se tudi nad čudno rjavo barvo vode, vendar moramo priznati, da je pogled na neskončno plažo iz mivke veličasten.Tudi čistoča je na nivoju. Na drogu opazim modro zastavo, ki jo Dani Z. iz Ljubljane fotografira, vendar ji ne posvečam pozornosti. Šele zdaj, ko to pišem, me je zagrabila radovednost.. .Mogoče je Rok kaj povedal o tem ali pa Dani v kakšnem prispevku radia Baltik, vendar se ne spomnim. Torej aktiviram Danico v Ljubljano. Mačji kašelj v času mailov. Že tako sva ves čas na zvezi, ker ji pošiljam v pregled tele sestavke. Vedno me razveseli z dodatno idejo ali pa predlaga samo zamenjavo kakšne besede. In sem ji neskončno hvaležna. Še posebno zato, ker me najprej en odstavek hvali. To rabim za spodbudo in informacijo, da vsaj eden prebere moje zapise... Vrnimo se k modri zastavi. V nadaljevanju MZ. Dani me razsvetli s kopico podatkov. MZ je v programu mednarodne Fundacije za okoljsko vzgojo, ki zajema več kot 35 držav. Poleg MZ imamo pri nas še program EKO-šole, ki ga poznajo predvsem šolniki. V Sloveniji skrbi za vse to Društvo za okoljevarstveno vzgojo Evrope v Sloveniji (DOVES). Naša sopotnica Dani je njihova članica vse od ustanovitve leta 1994. MZ dobi naravno kopališče oziroma marina, če ustreza vsem zahtevam. To pa pomeni, da je voda za kopaje neoporečna, kar preverjajo laboratorijsko vsakih 14 dni. Na voljo mora biti dovolj sanitarnih objektov, košev za smeti, usposobljenih reševalcev i. t. d. V letu 2005 je zaplapolalo po svetu 3500 MZ. V Sloveniji devet; od tega dve v marinah Izole in Portoroža in sedem na kopališčih - pet na Obali in dve v notranjosti - na Bledu in v Šobcu. MZ pa plapola samo eno leto. Potem se ocenjuje znova.To ekološko gibanje, ki se je začelo v Evropi in se razširilo na vse kontinente, ima pet programov. Pri nas izvajajo, kot rečeno, dva. Dani in turizem Če že govorimo o Danici, naj še kaj dodam, da bo slika bolj popolna. Na potovanju sem ji večkrat zrecitirala: «Dani, ti si fejäi punca, čeprav si sošolka mojega moža...« No, naj pohvalim kar oba: njihov razred se dobiva vsako leto - vedno v drugem kraju. Najprej si ogledajo turistične znamenitosti, šele potem se začne družabno srečanje. Tudi na Dolu so že bili... Z Danico sva se bolj zbližali pred leti, ko sem šla s svojimi člani novinarskega krožka v Ljubljano po turistični nagelj. Več kot deset let je bila predsednica te republiške komisije v organizaciji TVS in TZS. Nagelj smo dobili prvi v Zasavju, kasneje so ga prejeli menda samo še na Izlakah. Danico sem potem še kdaj obiskala na sedežu TZS, kjer je bila tajnica, dvajset let pa je poučevala tudi na Srednji šoli za gostinstvo in turizem - od tega leto in pol redno.Tudi v pokoju ne miruje. Leta 2000 je pri MK izdala žepni turistični vodnik Mesto na dlani - LJUBLJANA, leta 2004 je izšlo pri isti založbi obsežno delo Najlepša mesta Slovenije, kjer je Dani predstavila Ljubljano, že prej, leta 2002, pa je Ljubljano opisala med tridesetimi mesti v knjigi Najlepša mesta Evrope. Njen učbenik Uvod v turizem je doživel lani že drugi ponatis, pisala pa je tudi turistične strokovne analize, članke v turistično prilogo Dela... In tam se je podpisovala samo z D.Z. Izjemno skromna. Kdo drug bi ob tak članek prilepil še svojo sliko. Jaz na primer. Na potovanju pa je Dani Z. vzorno vodila skupno blagajno in se uspešno spopadala z menjavo zlotov, litvanjskih lito v, z latvijskimi lati, ruskimi rublji, estonskimi kronami in evri.. .Včasih pa nam je postregla na radiu Baltik še s kakšnimi statističnimi podatki. Na primer, da je od 23 potnikov deset Šentjurčanov, štirje potniki so iz Celja, po dva sta iz Trbovelj, Zagoija in Ljubljane ter po eden iz Hrastnika, Sevnice in Dola. Da smo prepotovali devet držav, prestopili 15 meja, povprečna temperatura v tem času pa je bila med 23 in 24 stopinjami Celzija,.. .Da zaključim: vesela sem, ker sem njena prijateljica. Prenočišče v kampu Konse Kamp ob reki Pamu je zelo lep.Večina si postavi šotore, nekateri gredo v apartmaje, stalni gostje voznika Vebra pa bomo prenočili spet na udobnih ležiščih avtobusa. Mizice za večerjo in zajtrk si postavimo ob neki baraki, ki nam bo ostala v spominu zaradi prijetne skladovnice drv. Prav domače. Po večerji se vsi nekam odpravijo, jaz pa ostanem sama, ker sem si želela urediti prtljago, s^om/Veffraf/nakupljene zapestnice in ogrlice iz jantarja in kaj prebrati...Kasneje izvem, da so se sopotniki še enkrat sprehodili do morja in uživali v turističnem utripu mesta. V lepo negovanih parkih so fotografirali grobove, ker Estonci in drugi baltski narodi verjamejo, da se po smrti duša preseli v krošnje dreves. Pokopavajo tudi v gozdovih, kot smo lahko že kdaj videli na TV. Obiskali so tudi samopostrežne trgovine, ki so odprte do 23. ure. Tudi meni kapne, da imam še nekaj brezveznih estonskih kron, kijih naslednji dan v Latviji ne bom več rabila. Ker je že tema in ker je prva samopostrežna kar daleč, nahecam Anico J., mojo spalno sosedo, da gre z menoj.Ura kaže krepko čez 22.00. Ta del večera pa bo vreden novega podnaslova... KO PESEM SPREGOVORI Drage bralke, cenjeni bralci! Čas beži, prinaša spremembe. Na prijetne dogodke v preteklosti nas vežejo spomini, ki jih radi obujamo. Na temne sence naših življenj se neradi vračamo, čeprav so del nas. Preteklosti ni mogoče izboljšati, zamujene priložnosti ostajajo za nami, vendar je pomembno, da se iz svojih napak naučimo življenjskih lekcij. Tako se obogatimo in okrepimo za sedanjost, na katero imamo vpliv. Ravnanje v sedanjosti pa je porok za sedanje in prihodnje rezultate. Bolj ko smo se pripravljeni učiti, več zadovoljstva občutimo in ga bomo občutili. Vredno je poskusiti živeti kljub razočaranjem preteklosti. Po temni noči in oblačnih dneh vedno posije sonce. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) TAKO JE TO Ena roža, en cvet, od znotraj in zunaj rdeče odet! Cveti in dehti, žari in veni... Kdor videl v polni lepoti ga ni, povonjal, ko najbolj močno še diši, ta ga pobral ne bo niti zdaj, ko veni! Vesna Berk ZASAVČEV LITERARNI RAZPIS V počastitev slovenskega kulturnega praznika časopis Zasavc razpisuje nagradni natečaj za najboljšo pesem in najboljše prozno delo. Vaše stvaritve pošljite do 31. januarja 2006 na naslov: Uredništvo Zasavca. Cesta zmage 3. 1410 Zagorje oh Savi. Vsak prispevek podpišite s šifro, v kuverto dajte poleg izpisa na papirju še disketo z besedilom ter priložite zapečateno kuverto, na kateri naj bo napisana vaša šifra, v njej pa listek z vašim imenom, priimkom in naslovom. Nagrajeni prispevki bodo objavljeni v Zasavcu, ki izide 9. februarja 2006! OČETOVA GAZ Nič ga ne zmoti na njegovi tej poti, ne tema in dež ne beli sneg; on gre naprej, saj 1000-krat bil že na poti je tej. Jaz stopam za njim in tiho molčim; snega je do kolen, korak pa njegov neverjetno je klen. Od časa do časa dvignem pogled, svojim očem ne morem verjet’, s kakšno lahkoto stopa naprej preko teh mej. Zdaj sva na vrhu tega brega, še okrog hriba, pa sva doma. Takoj za ovinkom zagledava dom, mrak naju lovi, saj v hiši luč že gori, mati za mizo sama sedi, z nasmehom naju pozdravljat hiti. Andrej Režun SPOMINI V strmino pripeta v bregu zelenem hiška samotna stara stoji, zrejo odprta okna v dolino, tu čas se ustavil, nikogar več ni. V tej hiški borni mi zibel je tekla, od takrat minilo že mnogo je dni, pri srcu stisne me bolečina, kje ste vsi moji, kam ste odšli. Zaprl oči sem, spomine priklical na tiste davne presrečne dni, hišica bela, rože na oknih, mati na pragu se mi smeji. V zimskem večeru peč diha toploto, oče v roke je harmoniko vzel, z brati, sestrami ubrano zapeli, še slišim tisti sreče odmev. Nemo očitajo vegaste stene, temno tramovje k nebu kriči, vam nisem dala zavetja, topline, vi nehvaležni, zakaj ste odšli! Morda usoda tako je hotela, nam so neznane njene poti, ene reka življenja v strugo je ujela, drugim na grobu roža cveti. Francka Šmid NASA BODOČNOST BODOČNOST ----------h Velikokrat srečamo usodo praa‘*Si lU-A^ SM .'flAT>.'#1 MlJü 7SUn .■iögno - ijSii'i.M r,-M Pvsav-L?&? .% Mtfajtof *>*■ is?® $r&jf r > ČljiVt M^ltA &!;. := 3>evtfl AT*»*Üf7VA .-Trrx A r'i HtJUTc-Htf" b'^' ("N| ^ CiUr/ je ÄP'weA'o ru^' i/s^jf^JS-VA -M iff^TAVjr ■Pr- 7».t >, «r.^., Z Banko Zasavje in podje do stanovanja Celje - skladišče D-Per s 6/2006 S m v objektu Mare._ 5000019050,2 COBISS Q s posebno ugodno ponudbo kreditov za nepremičnine v tolarjih in evrih Več informacij na: http://www.banka-zasavje.si oz. na tel. št.: 03 56 26 233 (int. 409) ilunka luzujja d. d, frbuvJfo hunčnu hiiUUliiu M'j'Jü Ljuiiijuiiüka hunte frj lu juludju 2-j v, Trho/IJu