Urbani izziv, posebna izdaja, 2016 98 Ajda KAFOL STOJANOVIĆ Alma ZAVODNIK LAMOVŠEK Vizija prostorskega razvoja Slovenije 2050 – Inova(k)tivna Slovenija V članku je predstavljena vizija prostorskega razvoja Slovenije do leta 2050, ki smo jo oblikovali za vključitev v prenovo Strategije prostorskega razvoja Slovenije. Proces oblikovanja vizije je obsegal analizo trenutnega stanja prostora, oblikovanje gonilnih sil in sce- narijev prostorskega razvoja Slovenije. Ključni del celotnega proce- sa so bili tudi javni dogodki v organizaciji Ministrstva za okolje in prostor. Prihodnost prostorskega razvoja Slovenije je v sodelovanju in vključenosti prebivalcev, učinkovitem upravljanju regij, povezo- vanju tradicije z inovacijami in v trajnostni uporabi obstoječih virov, ki jih ponuja pester slovenski prostor. Vizija prostorskega razvoja predstavlja Slovenijo leta 2050 kot vključujočo družbo, ki trajnostno upravlja vire in spodbuja notranji razvoj naselij s prenovo, trajnostno mobilnostjo in dobro dostopnostjo do javnih storitev. V sklepu smo vizijo podprli s predlogom ukrepov, ki lahko pripomorejo k uresničitvi zastavljenih dolgoročnih ciljev. Ključne besede: analiza stanja in procesov v prostoru, scenariji, vizija, strategija, prostorski razvoj 1 Uvod Prostor se zaradi delovanja narave in družbe stalno spreminja in razvija. Razvoj prostora izraža družbene vrednote ter nepo- sredne in posredne usmeritve različnih javnih politik. Krov- ni strateški državni dokument, ki usmerja razvoj slovenskega prostora kot celote in podaja usmeritve za razvoj v evropskem prostoru, je Strategija prostorskega razvoja Slovenije (v nadalje- vanju: SPRS; Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije, 2004). SPRS skladno z načeli vzdržnega razvoja poudarja smo- trno rabo prostora ter varnost življenja in dobrin. Prizadeva si za ohranitev prepoznavnosti slovenskega prostora in kre- pitev prostorske identitete, predvsem lokalnih in regionalnih identitet, ter navaja prioritetna področja, kot so enakovredna vključenost Slovenije v evropski prostor, policentrični urbani sistem in regionalni prostorski razvoj, vitalna in urejena mesta, usklajen razvoj širših mestnih območij, povezan in usklajen razvoj prometnega in poselitvenega omrežja, izgradnja gospo- darske javne infrastrukture, vitalnost in privlačnost podeželja, krepitev prepoznavnosti kakovostnih naravnih in kulturnih značilnosti krajine ter prostorski razvoj na območjih s poseb- nimi potenciali in težavami. SPRS je skupaj s Strategijo (gos- podarskega) razvoja Slovenije osnova za usklajevanje sektor- skih politik (Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije, 2004; Ministrstvo za gospodarstvo 2013). Od maja  2015 je SPRS v procesu prenove, ki se je je Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju: MOP) lotilo na participativen način ter k sodelovanju pritegnilo številne strokovnjake, javnost, no- silce politik in študente, kar bo strategiji dalo dodano vrednost in ji prineslo večjo legitimnost (Bartol  idr., 2016). V prvi fazi prenove SPRS je potekal proces oblikovanja Vizije prostorskega razvoja Slovenije  (v nadaljevanju: PRS) za čas do leta  2050. Cilj vizije je kar najbolje opredeliti prihodnji prostorski razvoj Slovenije za blagor in blaginjo družbe ter kakovost okolja. Želene podobe prostora, poudarjene v viziji, se nanašajo na prostorske strukture, njihovo hierarhijo in orga- nizacijo (Ministrstvo za okolje in prostor, 2016). Jasna vizija, ki izhaja iz strokovne in javne razprave o prihodnjem prostor- skem razvoju (Bartol idr., 2016), je osnova za nadaljnji razvoj, usmeritve ter podlaga lokalnim in regionalnim prostorskim dokumentom. Tako usklajena vizija o prihodnjem prostorskem razvoju lahko v današnjem negotovem in hitro spreminjajočem se času premaga negotovost in zagotavlja stabilnost države. V članku predstavljamo metodo in proces oblikovanja vi- zije prostorskega razvoja Slovenije do leta  2050 z naslovom Inova(k)tivna Slovenija, ki je nastala v študijskem letu 2015/16 kot rezultat večmesečnega dela študentov magistrskega prog- uizziv-27-izredna-01.indd 98 7.10.2016 9:18:01 Urbani izziv, posebna izdaja, 2016 99Vizija prostorskega razvoja Slovenije 2050 – Inova(k)tivna Slovenija rama Prostorsko načrtovanje na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in je bila uporabljena kot izho- dišče za nacionalno vizijo, ki bo vključena v prenovljeno SPRS. 2 Metode dela Proces oblikovanja vizije prostorskega razvoja Slovenije do leta 2050 (slika 1) je potekal na podlagi vnaprej izbranih pri- stopov za oblikovanje scenarijev in vizije. Oba pristopa smo preizkušali po metodi indukcije in dedukcije, ki sta v končni fazi vodili v sintezno oblikovanje enotne Vizije PRS. V prvem koraku smo proučili relevantna strokovna gradi- va  (Poročilo o prostorskem razvoju, 2015; Za zeleni razvojni preboj, Plan  B  4.0: Prispevek za strategijo razvoja Sloveni- je  2014–2020; Ocena stanja in teženj v prostoru Republike Slovenije, 2001; Analiza stanja, razvojnih teženj ter usmeritev za strateški prostorski razvoj Slovenije, 2011; Starejše prebi- valstvo v Sloveniji, 2010,  idr.). Na podlagi ugotovitev analize izbranih gradiv smo oblikovali gonilne sile, ki so bile izhodišče za oblikovanje scenarijev in vizij PRS. Te smo preverili tudi na javnem posvetovanju Vizija prostorskega razvoja Slovenije: 2. javno posvetovanje o prenovi Strategije prostorskega razvoja Slovenije  (Ministrstvo za okolje in prostor, 2015), ki je bilo izvedeno v organizaciji MOP. Za nadaljnji prostorski razvoj naj bi imele potencial te gonilne sile: dostopnost, zdravje, razvoj regionalnega gospodarstva, lokalno gospodarstvo, vključenost, krepitev regionalne ravni, prenova prostora in infrastrukture, krožno gospodarstvo in trajnostno upravljanje virov. Na podlagi gonilnih sil smo nato v naslednjem koraku opre- delili jasne, ambiciozne, sprejemljive in merljive cilje glede prostorskega razvoja države, ki jih želimo dolgoročno doseči z uresničenjem vizije. Gonilne sile PRS so bile podlaga za obli- kovanje treh klasičnih scenarijev prostorskega razvoja (Srečen Slovenec – pozitivni scenarij, Ko se svet obrne na glavo – ne- gativni scenarij in Čas je, da spregledamo  –  scenarij po tren- du) za področje poselitve, krajine in infrastrukture v Sloveniji. Pristop z uporabo scenarijev je primeren pri opredeljevanju strateških ciljev, ki jih želimo doseči in jih je težko natančno opredeliti. Namen scenarijev je pomoč pri sprejemanju stra- teških odločitev, kadar se srečujemo z  negotovostjo  (Pučko, 1999). V nadaljevanju smo za izhodišče vzeli pozitivni scenarij in v  ločenih skupinah izdelali predloge štirih vizij: Streha za vse, Prenova prostora, Inovativna Slovenija in Aktivna družba. Vizije smo tudi grafično opremili ter jim dodali kratke in jasne slogane in logotipe. Izoblikovane vizije smo na medsebojnem »soočenju« predstavili predstavnikom MOP in drugim fakul- tetam (Filozofska fakulteta in Biotehnična fakulteta Univerze v Ljubljani in Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem), ki so prav tako sodelovale v procesu oblikovanja nove vizije PRS. Na podlagi podanih komentarjev in izmenja- ve mnenj smo v zadnjem koraku oblikovali sintezno vizijo, v kateri so poudarjena najpomembnejša področja, pomembna za PRS: socialna vključenost vseh struktur in generacij pre- bivalstva, infrastrukturna opremljenost prostora, dostopnost, poselitev, prenova, trajnostni razvoj in zdravo okolje. V članku je predstavljena le sintezna vizija PRS. 2.1 Analiza stanja in procesov v prostoru Temelj za oblikovanje vizije sta bila analiza stanja in procesov v prostoru ter upoštevanje značilnosti, posebnosti in poten- cialov slovenskega in širšega prostora. Analiza je vključevala pregled domačih in tujih strokovnih gradiv, statističnih podat- kov ter dokumentov v zvezi s stanjem in procesi v slovenskem in evropskem prostoru (Zavod SRS za regionalno prostorsko planiranje, 1974; Zavodnik Lamovšek idr., 2001; Vertot, 2010; Pogačnik idr., 2011; Beltran, 2012, in Miklavčič, 2015). Ana- liza izbranih gradiv z družbenega, okoljskega in gospodarskega področja je služila kot podpora pri oblikovanju gonilnih sil in izhodišč, ki so usmerjala nadaljnje delo pri oblikovanju vizij. Kot najpomembnejša izhodišča smo prepoznali: • vpetost Slovenije v širši evropski prostor in evropske razvojne procese; • vpliv globalnih trendov spreminjanja podnebja; • lega Slovenije na stiku štirih evropskih makroregij in kri- žišču mednarodnih prometnih koridorjev; Slika 1: Potek oblikovanja Vizije prostorskega razvoja Slovenije 2050 uizziv-27-izredna-01.indd 99 7.10.2016 9:18:01 Urbani izziv, posebna izdaja, 2016 100 A. KAFOL STOJANOVIĆ, A. ZAVODNIK LAMOVŠEK • naraščanje števila starega prebivalstva; • naraščanje števila prebivalstva pod pragom revščine; • nizka splošna stopnja zaposlenosti in zaposlenosti mla- dih; • območja države, ki že danes izkazujejo visok indeks sta- ranja, negativno selitveno sliko in pomanjkanje delovnih mest, se soočajo z depopulacijo in se bodo v prihodnje praznila še hitreje kot druga območja; • neučinkovita zemljiška in stanovanjska politika; • netrajnostno upravljanje posameznih virov; • zaraščanje kmetijskih površin; • velika gozdnatost slovenskega prostora; • neracionalna raba zemljišč s širjenjem razpršene poselitve in pozidave kmetijskih površin; • pomanjkanje regionalne ravni prostorskega načrtovanja; • pomanjkljiva opremljenost z gospodarsko javno infra- strukturo; • nezadostna mreža javnih prevoznih sredstev in premaj- hen poudarek na železniškem prometu; • velika energetska odvisnost Slovenije in premajhen delež energije iz obnovljivih virov; • neenakomeren urbani razvoj; • pomanjkljiva prenova mestnih jeder ter • stihijska razpršena gradnja in velik delež nezakonitih gradenj. 2.2 Scenariji prostorskega razvoja Slovenije Za oblikovanje vizije smo razvili tri scenarije prostorskega razvoja Slovenije. Kratke povzetke vseh treh scenarijev pov- zemamo po Viziji prostorskega razvoja Slovenije  2050, ki smo jo izdelali v okviru študentske delavnice na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani  (Delavnica študentov prostorskega načrtovanja, 2015). v prvem scenariju z naslovom Čas je, da spregledamo se nadaljuje današnji trend razvoja v prostoru, zato je ta neenakomerno razvit in pose- ljen, kmetijske krajine se zaraščajo in tradicionalne dejavnosti se večinoma opuščajo. Stanovanjska in zemljiška politika sta neaktivni, trend nezakonitih gradenj še vedno obstaja, degra- dirana območja so v teoriji še vedno prioriteta za razvoj, v praksi pa so opuščena in počasi propadajo. Med mladimi vlada nezaposlenost, vendar se stanje počasi izboljšuje. Pospešeno se razvijajo različne oblike turizma, predvsem podeželski, špor- tni, zdraviliški in poslovni. Promet večinoma poteka po ce- stah, medtem ko železniški promet deluje le na redkih odsekih. Načrtovanje v prostoru je podrejeno posameznim sektorskim interesom, obstaja pa tudi veliko razhajanje med teoretičnimi ukrepi za boljše medsebojno sodelovanje in vzpostavitvijo teh ukrepov v praksi. Pozitivni scenarij z naslovom Srečen Slovenec predvideva uve- ljavitev vseh prostorskih ciljev, ki so trenutno le tema pogovo- rov in vsebina dokumentov. Javni potniški promet učinkovito povezuje različne trajnostne oblike mobilnosti. Gradnja novih širokih cest zaradi kakovostnega in hitrega železniškega pro- meta ni več potrebna, v mestih prevzema pomembno vlogo urbano kolesarjenje. Delovnih mest in stanovanj za mlade in starejše je dovolj. Vzpostavljena je regionalna raven načrtova- nja, s katero so regije postale bolj uravnoteženo razvite. Pode- želje je poseljeno, kmetijska krajina je ponovno prepoznavna, vlada visoka stopnja samooskrbe in energetske učinkovitosti. Razvoj je usmerjen v izrabo obstoječih potencialov praznih stanovanj in degradiranih območij, zato so številna naravna območja ohranjena. Negativni scenarij z naslovom Ko se svet obrne na glavo pred- videva koncentracijo prebivalstva v mestih, izgubo javnih storitev v manjših mestih ter hitro propadanje in zaraščanje podeželja. Kapitalizem in potrošniška usmerjenost ustvarjata velike razlike med posameznimi družbenimi sloji ter poveču- jeta stopnjo revščine in nezaposlenosti. Številna naravna zašči- tena območja so zaradi prevlade razvojnih interesov pozidana. Območja železnic so opuščena in tam so degradirana obmo- čja, saj promet večinoma poteka po cestah in povzroča velike zastoje, dolge potovalne čase in močno onesnaženost zraka. Stopnja samooskrbe je nizka, država pa je močno odvisna od uvoza goriva in hrane. Domačih potencialov ne znamo izkori- stiti, saj so pohlepni interesi posameznih sektorjev privedli do tekmovanja in nasprotij, namesto usklajevanja in sodelovanja. 3 Inova(k)tivna Slovenija Analiza trenutnega stanja, prepoznane gonilne sile in obli- kovani scenariji razvoja so bili izhodišče za oblikovanje vred- not, ciljev in prioritet PRS, ki so bili podlaga za oblikovanje Vizije  PRS. Prihodnost vidimo v trajnostnem razvoju, kako- vostnem življenjskem okolju, sodelovanju, povezavi tradicije z inovacijami in usmerjanju v obstoječe potenciale (slika 2). Glavni cilji prostorskega razvoja, ki smo jih upoštevali pri razvoju Vizije PRS: Inova(k)tivna Slovenija, so: • vključujoča družba, • učinkovito upravljanje urbane prenove, poselitve, infra- strukture in krajine na regionalni ravni ter • zdravo okolje in trajnostno upravljanje virov. Tako bo Slovenija postala vključujoča družba, ki bo spodbu- jala notranji razvoj naselij s prenovo, trajnostno mobilnostjo, dobro dostopnostjo do javnih storitev v zdravem okolju, kjer je upravljanje virov trajnostno. 3.1 Vključujoča družba Prvi cilj, ki podpira vizijo o prostorskem razvoju Slovenije, predstavlja vključujočo družbo različnih družbenih in sta- uizziv-27-izredna-01.indd 100 7.10.2016 9:18:01 Urbani izziv, posebna izdaja, 2016 101 rostnih skupin, vključenost javnosti v postopke odločanja in načrtovanja, vključenost z vidika možnosti izobraževanja in dostopnih delovnih mest ter čezmejno povezovanje. Z vkl- jučenostjo je tesno povezan pojem sodelovanja, ki bo krojil prihodnji razvoj države. Medgeneracijsko sodelovanje in skrb za starejše bosta pomembna na vseh področjih. Razvoj družbe bo trajnosten, zato bodo upoštevane tudi prihodnje generacije in skrb za njihovo kakovostno bivalno okolje. Znanje starejših bo pomemben del družbenega kapitala, saj se bo z njim utrdil in izboljšal njihov položaj v družbi, obenem pa se bo znanje prenašalo na mlajše generacije. Že v začetku karierne poti bo dinamičen izobraževalni sistem omogočal visoko zaposljivost prebivalstva. Stopnja zaposlenosti bo zato visoka, saj bodo ka- kovostna delovna mesta dostopna višje in nižje izobraženim. Izobraževalni sistem bo temeljil na povezovanju izobraževalnih ustanov s trgom dela, velik poudarek bo na praktičnem delu in interdisciplinarnosti. Izobraževalne ustanove in podjetja bodo v medsebojnem sodelovanju pridobila nabor primernih kadrov, ki se bodo ustrezno usmerili in izobrazili že med šolan- jem, večjo konkurenčnost, razvoj novih tehnologij in prepoz- navnost, kar bo pripomoglo k lažjemu shajanju podjetij med gospodarsko krizo in nenehnemu sledenju svetovnim trendom. Delovna mesta bodo razporejena po vseh slovenskih regijah, ki bodo zaradi dobre dostopnosti ostale poseljene. Družbe- no podjetništvo in različne oblike kreativnih industrij bodo zaposlovali veliko število prebivalstva. Ob delovnih mestih in izobraževanju bodo cenovno dostopna tudi stanovanja in stanovanjske težave mladih družin bodo rešene (slika 3). Stop- nja revščine bo nizka in razlike med prebivalstvom se bodo zmanjševale. Stopnja prostorske zavesti bo visoka in državljani Slika 2: Drevo, ki ponazarja kakovostno življenjsko okolje Slovenije (vir: Delavnica študentov prostorskega načrtovanja, 2015). Slika  3: Sodelovanje in streha za vse prebivalce (vir: Delavnica štu- dentov prostorskega načrtovanja, 2015). Vizija prostorskega razvoja Slovenije 2050 – Inova(k)tivna Slovenija uizziv-27-izredna-01.indd 101 7.10.2016 9:18:02 Urbani izziv, posebna izdaja, 2016 102 se bodo dejavno vključevali v procese načrtovanja (Delavnica študentov prostorskega načrtovanja, 2015). 3.2 Učinkovito upravljanje regij V Sloveniji bo učinkovito načrtovanje in upravljanje na ravni regij. Delovanje regij bo uspešno, saj bodo pri oblikovanju teh primerno upoštevane naravne danosti, krajinske, prostorske in arhitekturne značilnosti  (slika  4). Razvoj regij bo uravnote- žen, saj se bo pozornost usmerjala predvsem na regije z večjimi površinami degradiranih območij, regije z  visoko brezposel- nostjo, regije z nadpovprečno staro prebivalstveno strukturo in obmejne regije. Kmetijstvo v tradicionalnih kmetijskih krajinah bo s spodbu- janjem lokalne pridelave hrane dobilo nov zagon, s čimer bos- ta doseženi večja prehranska varnost in ohranjenost značilne kmetijske krajine. Povezovanje in sodelovanje med regijami bo obrodilo pozitivne učinke, vidne v usmerjanju poselitve in dejavnosti v prostoru, prepoznavni kulturni dediščini in veliki naravni ohranjenosti. Regije bodo z učinkovitim prostorskim načrtovanjem usmerjene predvsem v ponovno uporabo in prenovo obstoječe infrastrukture ter mobilizacijo regionalnih naravnih in kulturnih virov. Izvajanje stanovanjske in zemljiške politike bo učinkovito in dejavno na državni, regionalni in lokalni ravni. Začele se bodo izvajati komasacije stavbnih in kmetijskih zemljišč, ki bodo zagotovile kakovostna stanovanjska in bivanjska območja z urejeno infrastrukturo na primernih zemljiških parcelah z ure- jenimi sosedskimi odnosi. Z uspešnim izvajanjem preurejanja zemljišč se bodo uredila komunalno neopremljena območja, zgostila že poseljena območja, sanirala degradirana območja in območja, potrebna urbane prenove. Izvajali se bosta ener- getska prenova neustrezno opremljenih sosesk in energetska sanacija stavb. Urejena bodo tudi lastniško-pravna razmerja in najemniška razmerja v stanovanjskih soseskah. Povečalo se bo število socialnih in najemniških stanovanj, kar bo omogočilo večjo stanovanjsko mobilnost prebivalstva. Številne zamisli o racionalni poselitvi, usmerjanju razvoja na- vznoter in trajnostnem prometnem omrežju, ki nas spremljajo iz socialističnih časov, obstajajo še danes. Z dobro organizirano in razporejeno mrežo osrednjih naselij se zagotavlja opremlje- nost z osrednjimi dejavnostmi, ki nudijo kakovostno oskrbo, ohranjanje lokalne identitete, poselitve in družabnega življenja ter zmanjšujejo regionalne razlike. Na področju prometne in- frastrukture se bo vlagalo v posodobitev železniškega prometa, saj je ta energetsko učinkovit način kopenskega transporta in ena od najvarnejših oblik prevoza, hkrati pa je zelo učinkovit tudi z  vidika rabe prostora. Tovorni promet bo zaradi večje učinkovitosti in manjše okoljske obremenitve preusmerjen na dvotirno železniško progo, s čimer bo zmanjšan cestni tranzitni promet. Nekdanja železniško odrezana območja, kot so Kočev- je, Velenje, Lendava, bodo racionalno povezana z izboljšano železniško progo. Ob medkrajevnem železniškem sistemu za prevoz potnikov bo posodobljen tudi primestni, ki bo povezan z avtobusnim in kolesarskim prometom. Prenova urbanega okolja bo usmerjala razvoj v rabo obstoječih in neizkoriščenih potencialov znotraj urbanih območij, da bi se dvignila kakovost bivanja in ohranila prostorska identiteta. Prenova bo spodbujala večnamensko rabo mestnih površin in objektov, razvoj lokalnega gospodarstva in turizma, začasno in skupno rabo prostora, revitalizacijo degradiranih urbanih območij, kakovostno lokalno gradnjo, kakovostno bivalno in delovno okolje in zelene površine. Prenova urbanega okolja bo omejevala suburbanizacijo, pozidavo kmetijskih zemljišč, visok delež avtomobilskega prometa, širjenje novogradenj in nekakovostnih gradenj (Delavnica študentov prostorskega na- črtovanja, 2015). 3.3 Zdravo okolje in trajnostno upravljanje virov Prihodnost vidimo v zdravem naravnem in kulturnem okolju, trajnostni rabi virov, ki jih ponuja pester slovenski prostor, v vinogradništvu, gozdarstvu, zelenem turizmu, zelenih tehno- logijah in visokotehnološki industriji, ki ne onesnažuje okol- ja  (slika  5). Gospodarstvo bo temeljilo na modelih krožnega gospodarstva brez odpadkov, ki spodbuja ponovno uporabo, predelavo in recikliranje, in na regionalnih gospodarskih kro- gih. Slednji spodbujajo gospodarske odnose znotraj regije ter uporabo lastnih surovin in energetskih virov. Nizkoogljično gospodarstvo bo temeljilo na obnovljivih virih energije, ki jih nudijo posamezne regije. Pomembni surovini, ki imata velik potencial za prihodnji razvoj, bosta lesna biomasa za gradbeni material, proizvodnjo elektrike, toplotne energije in lesnih pro- Slika  4: Delitev slovenskega prostora na prepoznavna regionalna območja (vir: Delavnica študentov prostorskega načrtovanja, 2015) A. KAFOL STOJANOVIĆ, A. ZAVODNIK LAMOVŠEK uizziv-27-izredna-01.indd 102 7.10.2016 9:18:02 Urbani izziv, posebna izdaja, 2016 103 izvodov ter geotermalna energija, ki je primerna za ogrevanje stavb, naselij, zdravilišč in rastlinjakov. Prehranska varnost bo prebivalcem zagotovljena s stabilno pri- delavo varne, lokalne, kakovostne in potrošniku dostopne hra- ne. Biotska pestrost in krajinske značilnosti se bodo ohranjale, saj bodo na državni ravni prepoznana in zavarovana območja s posebno krajinsko vrednostjo. Celovito urejanje mest in po- deželja bo temeljilo na obstoječih danostih in naravnih poten- cialih, kar bo krepilo prostorsko zavest in identiteto. Osrednjo vlogo mest bodo zaradi svojih ekoloških in družbenih funkcij imele zelene in rekreacijske površine, ki pozitivno vplivajo na zdravje družbe in okolja  (Delavnica študentov prostorskega načrtovanja, 2015). 4 Razprava in sklep Vizija je eno od pomembnejših izhodišč za pripravo strategije prostorskega razvoja Slovenije, ki pa za uspešno izvajanje pot- rebuje tudi premišljeno oblikovane ukrepe za doseganje dol- goročnih ciljev in kazalnike za spremljanje kakovosti izvajanja. V razpravi predlagamo premislek o nekaterih ukrepih, ki bi lahko pripomogli k učinkovitemu izvajanju zastavljene vizije. Eden od pomembnejših ukrepov, o katerem se že razpravlja v medijih, je univerzalni temeljni dohodek  (UTD), ki mora biti uveden na ravni države ter lahko pripomore k odpravi začaranega kroga revščine in pasti brezposelnosti. Z  UTD lahko država zagotovi večjo socialno varnost, vključenost v družbo, več svobode in manj negotovosti glede prihodnosti za vse državljane. Pomembna ukrepa, ki podpirata medgene- racijsko sodelovanje, sta prenos znanj v obliki tečajev in she- ma pomoči na delovnem mestu. Starejša generacija lahko na delovnih mestih uvaja mlajše sodelavce, kar povečuje kakovost delovnih mest mladih, počasnejši prehod starejših v upokojitev in njihovo še vedno dejavno delovanje v družbi. Sistem med- generacijske »izmenjave« stanovanj lahko zagotavlja mladim in starim stanovanja, ki izpolnjujejo njihove potrebe. Starejši lahko prevelika stanovanja, za katera ne morejo skrbeti ali so zanje nefunkcionalna  (nimajo dvigal), zamenjajo z manjšimi stanovanji mladih družin, ki za kakovostno življenje potrebu- jejo večja stanovanja. Predlagani ukrepi s  področij poselitve, infrastrukture in prenove so izvajanje komasacij stavbnih in kmetijskih zemljišč, vzpostavitev evidence stavbnih zemljišč, ki bo razvoj prednostno usmerjala na nepozidana infrastrukturno opremljena stavbna zemljišča znotraj naselij, in večnamenski tridimenzionalni zemljiški kataster, ki bo vključeval tudi do- ločila iz prostorskih aktov. Regionalna raven načrtovanja se mora vzpostaviti v obliki od  5 do  8  regij ter z ustanovitvijo regionalnih agencij in odborov z določenimi pristojnostmi. Pojav nezakonitih gradenj bo mogoče omejiti z obvezno pri- dobitvijo uporabnega dovoljenja za vse vrste objektov. Ukrep za povečanje uporabe trajnostnih oblik mobilnosti so mobil- nostne sheme, s katerimi delodajalci spodbujajo in nagrajujejo uporabo trajnostnih oblik prevoza na delo. Pozitivni učinki mobilnostnih shem se kažejo v manjši okoljski obremenitvi, večji učinkovitosti zaposlenih in manjšem številu bolniških dni. Trajnostno upravljanje virov lahko omogoča ustanovitev lesnih biomasnih centrov, ki temeljijo na izrabi lesne bioma- se od gozda do končnega uporabnika ter ob proizvodnji ka- kovostnih lesnih izdelkov nudijo tudi proizvodnjo toplotne energije in elektrike za oskrbo naselij v sistemih kogeneracije. Biološki odpadki iz gospodinjstev in industrije se lahko upo- rabljajo za proizvodnjo biogoriva, ki poganja mestne avtobuse. Ustanovitev regijskih kmetijskih zadrug spodbuja povezovanje kmetov in jim nudi odkup izdelkov. Sheme mladih prevzem- nikov na kmetijah nudijo mladim, ki bi se želeli ukvarjati z kmetijstvom, zadosten začetni kapital in pridobitev znanja. V predstavljenem primeru vizije prostorskega razvoja Slovenije do leta 2050 so poudarjene vrednote, ki jim dajemo prednost in ki jih je v prihodnjih letih treba okrepiti. Prihodnost vidi- mo v sodelovanju in vključenosti vseh državljanov, dostopnosti storitev, inovativnosti ter prenovi mest in podeželja. Osrednji zamisli Vizije PRS sta povezovanje tradicije in inovativnosti in usmerjenost k obstoječim potencialom, ki jih je v pestrem slo- venskem prostoru več kot dovolj. Usklajenost in celovitost vizi- je, ki poudarja pomembne družbene vrednote, sta pomembni za doseganje trajnostnega družbenega razvoja na državni ravni. Slika 5: Zelena tehnologija in visokotehnološka industrija (vir: Delav- nica študentov prostorskega načrtovanja, 2015) Vizija prostorskega razvoja Slovenije 2050 – Inova(k)tivna Slovenija uizziv-27-izredna-01.indd 103 7.10.2016 9:18:02 Urbani izziv, posebna izdaja, 2016 104 Ajda Kafol Stojanovič, dipl. geografinja (un.) Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Prostor- sko načrtovanje E-pošta: kafol.ajda@gmail.com Doc. dr. Alma Zavodnik Lamovšek, univ. dipl. inž. arh. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Katedra za prostorsko planiranje, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana, Slovenija E-pošta: alma.zavodnik-lamovsek@fgg.uni-lj.si Viri in literatura Bartol, B., Humerca, L., in Miklavčič, T. (ur.) (2016): Slovenski prostor 2050. Vizije prostorskega razvoja Slovenije. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor. Beltran, N. (ur.) (2012): Za zeleni razvojni preboj, Plan B 4.0: Prispevek za strategijo razvoja Slovenije 2014–2020. Ljubljana. Dostopno na: http://www.planbzaslovenijo.si/upload/SRS/plan-b-zeleni-razvojni-pre- boj.pdf (sneto 16. 5. 2016). Delavnica študentov prostorskega načrtovanja: Vizija prostorskega razvoja Slovenije 2050 (2015). Ljubljana, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Hladnik, J., Kreitmayer, J., Torbica, J., Vuga, T., in Zavodnik Lamovšek, A. (ur.) (2001): Ocena stanja in teženj v prostoru Republike Slovenije. Lju- bljana, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Urad RS za prostorsko planiranje. Miklavčič, T. (ur.) (2015): Poročilo o prostorskem razvoju. Ljubljana, Mini- strstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanova- nja. Dostopno na: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podro- cja/prostorski_razvoj/proocilo_o_prostorskem_razvoju.pdf (sne- to 22. 5. 2016). Ministrstvo za gospodarstvo (2013): Strategija razvoja Slovenije 2014– 2020 (osnutek). Ljubljana. Dostopno na: http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/EKP/Dru- gi_dokumenti/SRS_09_08_2013.pdf (sneto 16. 5. 2016). Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in sta- novanja (2016): Vizija in cilji prostorskega razvoja Slovenije. Ljubljana. Dostopno na: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/ prostorski_razvoj/3posvetovanje_gradivo.pdf (sneto 15. 5. 2016). Ministrstvo za okolje in prostor (2015): 2. Javno posvetovanje o prenovi SPRS. Ljubljana. Dostopno na: http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/prostorski_razvoj_na_naci- onalni_ravni/prenova_strategije_prostorskega_razvoja_slovenije/2_jav- no_posvetovanje_o_prenovi_sprs/ (sneto 9. 6. 2016). Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije. Uradni list Republike Slovenije, št. 76/2004. Ljubljana. Pogačnik, A., idr. (2011): Analiza stanja, razvojnih teženj ter usmeritev za strateški prostorski razvoj Slovenije. Ljubljana. Dostopno na: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/ prostorski_razvoj/FGG_analiza_stanja_sprs.pdf (sneto 17. 5. 2016). Pučko, D. (1999): Strateško upravljanje. Ljubljana, Ekonomska fakulteta, 399 str. Vertot, N. (2010): Starejše prebivalstvo v Sloveniji. Ljubljana. Statistični urad Republike Slovenije. Dostopno na: http://www.stat.si/doc/StarejsePrebivalstvo.pdf (sneto 16. 5. 2016). Zavod SRS za regionalno prostorsko planiranje (1974): Poglavitni smotri in cilji urejanja prostora (1974). Ljubljana. A. KAFOL STOJANOVIĆ, A. ZAVODNIK LAMOVŠEK uizziv-27-izredna-01.indd 104 7.10.2016 9:18:02