GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA O K ^4 1 W — ^ LASTNIK IN IZDAJATELJ; Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna ?00 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 1200 din oziroma * ameriške dolarie - TEKOCl RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24 Štev. 50 (560) Leto XI NOVO MESTO, 15. DECEMBRA 1960 oRLVUJF uredniški odboi NASLOV UREDNIŠTVA L Oilančeve ulice) — Poštni pr ...... ne st. 3 (vhod 12 ...^u — TELEFON uredništva in uprave *' 127 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - TISKA Casopisnr podjetje -Delo« v Ljubljani Z ZADNJE SEJE OBEH ZBOROV OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V NOVEM MESTU Premajhna odgovornost do družbe Naloge družbenega načrta v občini Novo mesto v zadnjem tričetrtletju so presežene, zaostajata pa industrija in kmetijstvo — V gospodarstvu je treba povečati družbeno odgovornost organov samoupravljanja in vodilnih uslužbencev — Kritika letošnje investicijske politike Skupna seja obeh zborov ObLO Novo mesto v soboto, 10. decembra, je bila po vsebini razprave ena izmed najboljših v letošnjem letu. Predsednik okrajnega odbora SZDL Viktor Zupančič in podpredsednik OLO Ludvik Golob sta v razpravi povedala mnogo tehtnih misli s področja družbenih odnosov v gospodarstvu in o odgovornosti ljudskega odbora kot celote. V tričetrtletju je bdi družbeni brurtto proizvod dosežen s 76.1 odst., kar pomeni hkrati, da smo ustvarili za 28 odst. več kot v tričetrtletju lanskega leta. Gozdarstvo je do 31. sept .izpolnilo 116 odst., gradbeništvo 114 odst., gostinstvo 99.2 odst. in trgovina 81,8 odst. letnega načrta. Vse ostale panoge družbenega sektorja gospodarstva — razen industrije in kmetiijstva — so plan dosegle. Izpad v industriji je povzročila nizka proizvodnja IMV, v kmetijstvu pa je iskati vzrok v meicpolnjenih investicijah, saj je KGP Novo mesto od predvidenih 200 milijonov" dobilo le 23 milijonov družbenih investicijskih sredstev in od tega lahko porabilo le 11 milijonov. Predstavnika obeh podij etij sta bila napro-šena, naj odbornikom opravičita n'zko proizvodnjo. Takšen način sodelcvai.ja odbornikov na sejah je pri nas še novost, smatramo p©, da bi ga bilo treba uporabljati vse češče. Predstavnik IMV je izpad v proizvodnji opravičil z neuspehom široke kooperacijske proizvodnje, ki se ni obnesla. Posamezni kooperanti so pogodbe odpovedali, IMV pa je bila prisiltjena osvajati proizvodnjo njihovih sestavnih delov za avtomobile, kar je zaradi pre-oforemenieniih zmogljivosti v tovarni povzročilo vrsto težav. Tudi tu niso bila pravočasno zagotovljena že spomladi obljubljena investicijska sredstva, saj bo lahko IMV nabavila stroje, ki bodo proizvodnjo občutno povečali, šele konec leta. Precej težav je tudi z usposabljanjem nekvalificiranih delavcev v proizvodnji, ker priučene delovne sile ni. Proizvodnja v tem četrtletju bo skoraj dosegla ono v prvih treh četrtletjih, tako da bo plan konec leta uresničen s približno 42 odstotkov. Predstavnik KGP je med drugim omenil tudi to, da kmetijska prozvodnja kaže večje uspehe šele v zadnjem četrtletju, ko so pridelki pospravljeni, kot glavni vzrok nizke realizacije pa je nave- del pomanjkanje investicijskih sredstev, ki bi morale sprostiti nove zmogljivosti. Od razpoložljivih lastnin investicijskih sredstev je KGP porabilo letos kar 95 odst., preostanek pa bo porabljen do konca leta. Odborniki so nato poudarili, da si družba obeta v kmetijski proizvodnji največ od družbenih posestev. V novomeški občini smo letos z zvrhano mero optimizma združili vsa posestva v KGP, ker so majhni obrati le životarili. Tega gotovo nismo storili zato, da bi obratna vodstva KGP ugotovila: saj je direkcija za to, da misli na nas. V novem petletnem perspektivnem načrtu čakajo kmetijstvo velike nalo- ge, zato družba ne more ravnodušno opazovati, če zaostaja. Do 30. septembra je bilo uresničenih le 50 odst. investicij v gospodarstvu. Ze v začetku leta smo poudarili, da moramo z investiranjem pohiteti, da bi novi obrati še v tekočem letu proizvajali. Kje so vzroki za neuresničene investicije? Ljudski odbor bo moral odločneje urejati to vprašanje, še posebej ker je čutiti, da je družbena odgovornost premajhna. Sproti je treba ugotavljati, zakaj ne izpolnjujemo planskih nalog, zakaj ni investicijskih sredstev, zakaj so priprave novih planov prepočasne aH malomarne in podobno. Problem družbene od- Za udobna in cenena stanovanja Pravkar pripravljamo nov 5-letni perspektivni načrt. O njem razpravljajo kolektivi, oblastni organi in člani Socialistične zveze ter pogumno rišejo široko, svetlo pot navzgor. Nove tovarne, delavnice, ceste, mostovi, šole, domovi kulture, turistični centri in letovišča ter nova svetla stanovanja, vse to bo nastajalo v bodoči petletki. Pridne roke delovnih ljudi bodo gnetle, strojile in brusile svojo svetlejšo bodočnost. — Morda .v vse hitrejšem razvoju pozabljamo, da so gradbinci navadno prvi, ki zavihte kramp in zasadijo lopato, ko začenjamo petletko. Preden prične tovarna obratovati, je treba zgraditi stavbo, preden napolni otroški vrišč učilnice, je treba zgraditi šolsko poslopje; še dolgo, dolgo vrsto podobnih primerov bi lahko našteli. V razgovoru z direktorjem največjega gradbenega podjetja v našžem okraju SGP Pionir — tov. Ivanom Hočevarjem smo izvedeli marsikaj o težavah naših gradbincev in o njihovih uspehih. Za gradbeništvo je bilo zaradi sezonskega značaja dela značilno nenehno pomanjkanje delavcev, predvsem strokovno usposobljenih. Ali se je morda to vpraša-šanje že obrnilo na bolje? — Vesel sem, ker lahko odgovorim pritrdilno. Odkar upo- rabljamo belgijski način, je mnogo manj težav z delavci. Prvič smo poizkusili predlani pozimi, lani spomladi pa smo belgijski način že začeli uporabljati na gradbiščih. Kratek uvod najbrž ne bo škodil. Kot povsod na zapadu so imeli tudi v Belgiji precej težav z brezposelnimi raznih obrtnih strok, ker je nagla industria- Pred dnevom JLA Priprave za praznovanje 22. decembra, praznika JLA, so v polnem teku. Priprave obetajo, da letošnje proslavljanje ne bo zaostajalo za prejšnjimi, mislimo celo, da bo bolj pestro. Pri letošnjih prireditvah so se pripadniki JLA tesno naslonili na mladino, kar jamči, da bodo prireditve polne mladostne živahnosti. Največ prireditev bo v Novem mestu. Krškem, Brežicah lm Črnomlju, pa tudi drugje ne bi smeli pozabiti na zgodovinska dan 22. december. V Novem mestu množičen obisk mladine: Obisk, ki ga je napravila mladina ob dnevu mladosti mladini JLA, se je VREME od 15. do 25. decembra Se vedno nestalno vreme s pogostimi padavinami, vendar to pot pretežno v obliki snega. Posebno močne snežne padavine se pričakujejo okrog 22. decembra. Padec temperature globoko pod ničlo se pričakuje okrog 18, a po 21. decembru postopno topleje, vendar južnega rremena ni pričakovati. Dr. V. M. odlično obnesel. Ob tej priložnosti so se dobro seznanili z življenjem pripadnikov JLA, kar bo še povečalo stike med njimi. Obisk je bil za mlade ljudi velik dogodek in si ga še želijo. 22. decembra bo mladina spet v velikem številu obiskala pripadnike JLA. Oficirji JLA bodo obiskali srednje šole-. Predstavniki JLA bodo obiskali vse srednje šole. Ob tej priložnosti bodo šolski mladini pripovedovali o življenju v JLA, o 22. decembru in spominih iz NOB. Za podobne stike je bilo med mladino vedno veliko zanimanje. Računajo tudi na podobne obiske izven Novega mesta. Skupni programi vaške mladine in pripadnikov JLA: Mladinci iz JLA, ki bodo v tem času na terenu, se bodo povezali z vaškimi mladinskimi aktivi in predvajali skupne program ljudem na podeželju. Ta oblika sodelovanja je doslej povsod lepo uspela. Pionirji in mladinci bodo pisali naloge o 22. decembru: Da bi se mladi ljudje spominjali slavnih dni naše revolucije, po šolah pišejc naloge, posvečene 22. decembru. Mladi ljudje na ta način obujajo spomine na dneve, ki so jih doživljali očetje. Najboljše naloge bodo nagrajene, pionirji in mladinci, ki sodelujejo v tem natečaju, pa bodo sprejeti pri komandantu garniziona 22. decembra. 21. decembra ob 19. uri v kinu Krka slavnostna akademija: Na večer pred 22. decembrom bo slavnostna akademija, na kateri bodo sodelovali orkester Svobode Dušan Jereb, recitator j i iz vrst JLA in mladine in glasbena skupina »Teodor Boch« iz Zagreba, ki bo nastopila z borbenimi narodnimi pesmimi. Ne smemo pozabiti tudi športnih srečanj, med drugim tradicionalnega šahovskega dvoboja med pripadniki JLA in šahisti Novega mesta". Posredovali smo vam nekoliko bolj obširen program iz novomeške rbčine. vemo pa. da tudi drugje ne bodo zaostajali. lizacija zadušila razvoj obrti. Nasprotno pa je v gradbeništvu tudi njim primanjkovalo delovne sile. Vprašanja so se lotili strokovnjaki. Upoštevaje ekonomiko časa in gibov so klasični način zidave poenostavili in hkrati omogočili hitro usposabljanje zidarjev. Belgijski način loči zidarja in betonerja; slednji obsega tri kvalifikacije: izdelovalca opažev, polagalca.dtrnature in betonerja. Nekvalificirani delavec se v treh mesecih izuči za kvalificiranega. Dosedanji vajeniški sistem izobraževanja je bil predolgotrajen, saj se je vajenec učil za zidarja tri leta. Ker je le 50 odstotkov tako izučenih ljudi ostalo v našem podjetju, nas je stal uk vsakega kar 750 tisoč dinarjev. Na belgijski način izučeni delavci ostanejo vsi v podjetju, izobrazba enega nas velja le 65 tisoč dinarjev. Orodje je posebej prirejeno, vsi gibi temeljito premišljeni, zato delavec, ko zapusti izobraževalni center, kjer se je belgijskega načina zidave izučil, že po šestih mesecih doseže normirani učinek — v osmih urah zgradi 2 kub. m opečnega zidu. (Nadaljevanje na 3. strani) Dolenjska založba za 20-letnico vstaje jugoslovanskih narodov 20-letnico vstaje jugoslovanskih narodov bo s svojimi izdajami počastila tudi Dolenjska založba. Kot prva bo izšla pionirska slikanica »Nepokor-jeni bregovi-" (avtorja Baškovič in Cetin), ki je že v tisku, nadalje Janka Jarca »Partizanski Rog-. Mikužev »Pregled NOB na Dolenjskem«, Mirana Jarca »Čudež nad Bistro« in pa izbor najboljših spominskih člankov, ki so jih v dosedanjih desetih letnikih Dolenjskega lista objavili borci in aktivisti. Mimo teh del bo založba nemara dobila še kak rokopis, ki bi prišel v okvir spominske izdaje. govomosti nastaja tudi v podjetjih, ki so plane preveč presegla. Osnova za razvoj socialistične družbe je načrtno gospodarstvo. Ce smo plan preveč presegli, pomeni, da smo prikrivali rezerve zaradi ozkih podjetniških interesov, ki bi se morali umakniti družbenim interesom. Občina ima določena družbena pooblastila, ki ji dajejo pravico urejati takšne nepravilne odnose in vanje posegati. Ce plan ni realen, ga obična lahko popravi: zveča ali zmanjša. Podjetja so dobila za investicije družbena sredstva zato, da bodo povečala proizvodnjo, zelo rado pa se primeri, da pri načrtovanju to hote zamolči jo v želji, da bi do konca leta plan znatneje presegli... To je varanje družbe in kolektiva, zato se morajo proti takšnim pojavom organi delavskega samoupravljanja in vodilni uslužbenci boriti z večjo družbeno odgovornostjo in odločnostjo. Odborniki so na seji sprejeli več odlokov komisije za pravne predpise. Ker je v navadi avtomatično glasovanje brez poglobitve v odloke, so izrazili željo, naj bi bili osnutki odlokov dostavljeni odbornikom z ostalim gradivom vedno že ored sejo. M. J. Takole je stekla proizvodnja v žužemberškem obratu tovarne IEV iz Ljubljane: dekleta in žene izdelujejo zelo zahtevne sestavne dele za industrijo telekomunikacijskih naprav Toplo čestitamo! Za letošnji 29. november je predsednik republike tovariš Josip Broz-Tito odlikoval tudi več delovnih ljudi iz našega okraja. Odlikovani so bili: z REDOM DELA III. stopnje: 1. Hočevar Alojz, Industrija obutve, Novo mesto; 2. Kraut inž. Igo, Kmetijsko gozdarsko posestvo, Novo mesto; 3. Junc inž. Miloš, Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj«, Videm-Krško; 4. Acković Svetozar, Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj«, Videm-Krško; 5. Gajšek Stana, Osemletna osnovna šola, Kostanjevica na Krki; 6. Grilc Marija, Tovarna celuloze in papirja »D j uro Salaj«, Videm-Krško; 0 krajevnih konferencah SZDL V torek, '13. decembra, je bilo v sejni dvorani OLO Novo mesto pod vodstvom predsednika Okrajnega odbora SZDL Viktorja Zupančiča posvetovanje predsednikov in sekretarjev občinskih odborov SZDL, na katerem so bili prisotni tudi nekateri sekretarji občinskih komitejev ZKS. Več bomo o posvetovanju poročali v prihodnji številki, tokrat le to: razčlenili so uspeh dosedanjih krajevnih konferenc SZDL in se pogovorili o pripravah na občinske konference. 7. Ogorevc Jože, Obč. ljudski odbor Brežice; 8. Knez Milka, Obč. ljudski odbor Brežice; 9. Slak Ludvik, Obč. ljudski odbor Trebnje; 10. H rova t Peter, Direkcija za ceste OLO Novo mesto; z MEDALJO ZA DELO: 1. Vire Franc, Živinorejsko veterinarski zavod, Novo mesto; 2. Božič Martin, Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj«, Videm-Krško; 3. Bogovič Ivan, Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj«, Videm-Krško; 4. Geršak Slavko, Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj«, Videm-Krško; 5. Bogovič Mihaela, Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« Videm-Krško; 6. Koritnik Anton, Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj«, Videm-Krško; 7. Derganc Janez, Industrija obutve, Novo mesto; 8. Simčič Niko, Direkcija za ceste OLO Novo mesto; 9. Zibert Rudolf, Tovarna šivalnih strojev »MIRNA« — Mirna; 10. Koncilja Rudolf, Direkcija za ceste OLO Novo mesto; 11. Kržan Stanislav, Direkcija za ceste OLO Novo mesto; 12. Hrovat Marija, Osnovna šola Cerklje ob Krki; 13. Uršič Marjan, Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj«, Videm-Krško; 14. Zagore Ignac, Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj«, Videm-Krško; 15. Resnik Jože, Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj*, Videm-Krško; 16. Kozole Ivan, Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj«, Videm-Krško; 17. Habinc Franc, Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj«, Videm-Krško; 18. Globelnik Vinko, Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj«, Videm-Krško. Kolektiv tovarne »DJURO SALAJ« izpolnil plan Čeprav je letošnji plan količinske proizvodnje v tovarni celuloze in papirja na Vidmu za 14 odstotkov večji kot je bil lani (po dohodku pa za 16 odstotkov), ga je požrtvovalni kolektiv dosegel 7. decembra. Plan celotnega dohodka je bil ustvarjen že 4. decembra. V tovarni pričakujejo, da bodo do konca leta plan še znatno presegli. Največ zaslug za tako lepe uspehe pripisujejo v tovarni dejstvu, da je dosledno uresničevanje nagrajevanja po obračunskih enotah rodilo v kolektivu še večji delovni polet. Vsak delavec in uslužbenec občuti zdaj vsak mesec proizvodne uspehe pri svojih prejemkih, kar nedvomno močno spodbuja k še večji storilnosti in stalnemu dviganju proizvodnosti. Sinter tovarna - uspeh elektrarne v Brestanici Danes na Vinici in vDragatušu! Podružnica Novinarskega društva Slovenije v Novem mestu bo priredila danes popoldne ob 16. uri ustni časopis v kino dvorani na Vinici ob Kolpi ob 19.30 (ob pol osmih zvečer) pa bo tak večer tudi v Dragatušu. Sodelujejo časnikarji podružnice DELA, uredništva DOLENJSKEGA LISTA In dopisništvu RTV Ljubljana iz Novega mesta. PRIDITE! Termoelektrarna Brestanica porabi v 5.000 obratovalnih urah toliko premoga, da je pepel težak kar 43.000 ton. Vprašanje, kam s tolikšno količino pepela, je bilo za kolektiv mučno. Nekdaj so ga spravljali v vodo, pepel pa jo je kalil, uničeval je ribe in vodno rastlinje. Zato so to prepovedali. Začeli so razmišljati o deponiji, prostoru, kjer bi pepel odlagali. V bližini elektrarne niso našli nič primernega, v precej oddaljeni zaprti dolini pa so končno našli rešitev. Izraz rešitev ni najprimernejši, saj bi gradnja deponije stala kar % milijonov dinarjev, stroški pa bi bili tudi s prevozom pepela, gradnjo in vzdrževanjem ceste do nje. Kaj storiti? Pomagali so strokovnjaki. Drugod v svetu izdelujejo iz pepela in premo-govih ogorkov gradbeni material. Poizkusite še vi, so svetovali. V Jugoslaviji takšne industrije še ni. Zato se je bilo treba ogledati v inozemstvu. Počasi so nastajali načrti za sinter tovarno v Brestanici. Proizvodni postopek je enostaven. Iz kotlarne v termoelektrarni bodo pepel in ogorke odvažali v silos, ki bo v v neposredni bližini. Iz silosa bodo oboje prečrpavali v 200 m oddaljeno deponijo. Pri tem se bo pepel pomešal z zrakom. Nato mu bodo primešali še premogov prah In odpadke. Obojega je dovolj v genovskem premogovniku, ki je oddaljen le neka i kilometrov. Tako pripravljeno zmes bodo usipali na vrtilne ploskve, kjer se bo ovlažila in se zaradi vrtenja izoblikovala v kroglice. Te kroglice bodo drsele po traku skozi peč, v kateri izgoreva mazut, in se izžagal e ter izsušile. Se en postopek: dro-bilec bo kroglice razdrobil na zahtevni premer (3 mm), nato pa jih bodo odpremili v silos. Nova gradbena surovina s'nter je pripravljena. Gradbinci ji primešajo samo še vodo in cement in jo s pridom uporabijo. Kubični meter sinterjevih zrn je težek 750 kg, 1 cm* iz njega izdelanega betona pa prenese ob remen116 kg V gradbeništvu ga bodo uporabljali za lahke betone in za izdelavo panel plošč Smtprje-ve toplotne in zvočne izolacijske sposobnosti nrekašajo vse dosedanje gradbene materiale. Deponija za pepel bi veljala 96 mili^"-'- investicij, sinter tovarno pa bodo zgradili za 278 milijonov. To ni vse. Prevoz pepela v deponijo bi bil za 312 din na 1 km dražji, kot bo prevoz pepela v sinter tovarno, vrhu vsega pa bo pepel koristno uporabljen, saj bo gradbeništvo, ko bo tovarna zgrajena, vsako leto dobilo iz 43.000 ton pepela, ki je doslej onesnaževal vode'. 55 t'soč m' sinterjevih zrn v vrednosti 77 milijonov din. Invesrienski program in idejni projekt sta že izdelana, elaborat pa bo termoelektrarna v Brestan'ci naročila, ko bo na razpolago dovolj sredstev za gradnjo. Tu je Se pna svetla stran sinter projekta. Termoelektrarna ni imela dovolj sredstev, občina Senovo pa prav tako ne. Zato je kolektiv zaprosil hidroelektrarne v Slovenci, naj mu posodijo sredstva iz svoV ^ ^rtizacije. Slo je brez težav. Z velikim razumevanjem so kolektivi hidroelektrarn Mariborski otok, Vuzenica. Dravograd in Medvode posodili 85 milijonov iz svoje amortizarie. preostanek do 116 milijonov pa je prispevala termoelektrarna v Brestanici iz svoje amortizacije. Razumevanje, ki ne "ozna meja okrajev in občin, je Mcrvnrilo rvr-vp rvecje za gradnjo nove tovarne. milijonov je dovolj za soudeležbo, za preostanek pa bo termoelektrarna nnjola investicijsko nosoiilo. M. J. ZUMHIEPOLITIČMI TEDENSKI PREGLED Spremembe na Ob L O Novo mesto Na skupni seji obeh zborov ObLO Novo mesto so odborniki v soboto. 10. decembra, opravili tudi naslednje kadrovske spremembe: ker je dosedanji predsednik ObLO tov. Maks Vale zaradi odhoda na novo službeno mesto zapi^osil za razrešnico, je bil na njegovo mesto izvoljen tov. Ludvik Golob, doslej podpredsednik OLO Novo mesto. Z ozirom na velike naloge, ki stoje pred občinskim ljudskim odborom, zlasti še s predvideno priključitvijo občine Žužemberk k novomeški občini, •o odborniki obeh zborov menili, da bi imel ljudski odbor poslej plačanega podpredsednika. Zategadelj so razrešili dosedanja podpredsednika ObLO tov. Borisa Andri-janiča in tov. Erna Sanja, za novega podpredsednika ObLO pa je bil izvoljen tov. Sergej Thorževski. Dolžnost bo prevzel takoj, ko bo v eni izmed izpraznjenih volilnih enot izvoljen za odbornika ljudskega odbora; doslej je bil tov. Sergej Thorževski tajnik Okraine trgovinske zbornice v Novem mestu. Za novega tajnika ObLO NOvo mesto je bil hkrati imenovan tov. Zvone Pere, doslej načelnik tajništva za občo upravo na OLO Novo mesto. Za načelnika oddelka za gospodarstvo in finance je bil imenovan tov. Ivo Novšak, do- slej načelnik oddelka za gospodarstvo pri OLO Novo mesto. Za načelnika oddelka za družbene službe je bij imenovan tov. Tone Valentinčič, dosedanji tajnik ObLO Novo mesto, ki bo do nadaljnjega hkrati tudi vršilec dolžnosti načelnika oddelka za občo upravo. šmarjeti so zborovali Pred kratkim ie bila v Šmarjeti volilna konferenca članov SZDL krajevnega odbora. Predsednik odbora Rafko Pajk je v poročilu poudaril, da bodo prihodnje leto delo SZDL usmerili po poti, ki jo je nakazal V. kongres SZDL. Razpravljali so najprej o splošnih vprašanjih tega področja in o novem krojaškem podjetju, ki so ga ustanovili v Šmarjeti. Pohvalili so prizadevnost članov tega kolektiva, ki so v nodjetju sami nabavili stroje in brez kakršnekoli pomoči delo uspešno. vodili. SGP »PIONIR« SPOROČA: prvi specializirani delavci! SGP Pionir v Novem mestu je v našem okraju prva gospodarska organizacija, ki ima lastno izobraževalno središče. Ze pred resolucijo zvezne ljudske skpuščine se je delav- Je preveč »tanka!«? Traktorist kmetijske zadrug« Mokronog a. g. j« pred kratkim peljal s traktorjem im prikolico opeko v Zabukovje. v poznih večernih urah se je preko Trebel-nega vračal v Mokronog. Se prej je pri gospodarju, kateremu je voza.1 opeko, večerjal in nekoliko pil. Nato je spil še med potjo v gostoin-i Pirnar v Trebelnem trikrat po dva decl v:na in tako »podprt, nadaljeval1 vožnjo proti Mokronogu. Na ostrem desnem eavoiu, ki ima hkrartd še strm (14 odstotni) padec, traktorist nri zaviral in ne zavijal, ampak zavo-zal kar v grmičevje, na levi strani, ceste. Po levem bregu oziroma 6trmini Je vozil le 8 m. Traktor namreč ni tank in ne more voziti postrani po strmini, ki ima 70 stopinj nagiba, zato se je tudi prevrnil na cesto. Traktorist je bil le laže poškodovan, na traktorju tn prikolici pi je škode za cfooM 50.000 dinarjev. ski svet odločil izobraževati svoje ljudi in pričel delati po dobro zastavljenem načrtu. 26. novembra je kolektiv skromno in tiho proslavil zaključek prvih dveh tečajev za specializirane gradbene delavce. Ob tej priložnosti je direktor podjetja poudaril, da stopa podjetje Pionir s svojimi specializiranimi delavci na novo pot, ki jamči, da bo podjetje na hiter in smotrn način krilo potrebe po strokovnih kadrih. Pri Pionirju je z uspehom končalo tečaj 15 zidarjev in 16 betonircev, po dnevu republike pa so odprli vrata novim tečajnikom. Novi specializirani delavci bodo takoj začeli z delom v proizvodnji in dokazali, da je bilo njih šolanje dobro naložena investicija. Podjetje Pionir lahko stavljamo za vzgled vsem večjim delovnim kolektivom, ki so v zadregi za kader in upamo, da njihov način izobraževanja kolektiva ne bo osamljen. -b-č TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Ze nekaj dni razpravlja gospodarski odbor obeh zborov Zvezne ljudske skupščine o predlogu družbenega plana za razvoj gospodarstva v prihodnjih petih letih. Med osnovne naloge, ki si jih bomo zastavili s tem načrtom, je treba šteti predvsem: — intenzivno in tudi večje investiranje za razvoj industrije, oziroma določenih industrijskih panog. Pod intenzivnim investiranjem razumemo predvsem take naložbe, da bo vložen dinar ob začetku proizvodnje prinesel čim večji dohodek; — učinkovitost nadaljnjega razvoja temelji v vsakem primeru na družbenih in človeških odnosih v proivzodnji. To obenem pomeni, da računamo na večje uspehe zlasti zaradi spodbudnega nagrajevanja in še večjega dejanskega vključevanja samoupravijavcev v celotno gospodarjenje; — na teh osnovah se naj bi povečal družbeni proizvod vsako leto za 11 odstotokv. V družbenem sektorju gospodarstva pa za okoli 13,4 odstotka. To pomeni, da naj bi bil na-predek ši hitrejši kot v minulih petih letih; — narodni dohodek, ki znaša danes okoli 370 dolarjev, se bo povzpel na skoraj 600 dolarjev na prebivalca. Jugoslavija Standard 1960-1961 se bo s tem močno približala srednje razvitim zahodnim državam; — še posebej pa je načrt upošteval vsklajmost med investicijami, osebno potrošnjo in družbenim standardom. Osebna potrošnja naj bi se vsako leto povečala za 8,8 odst Osebni dohodki delavcev se bodo torej gibali v skladu z njihovo proizvodnjo oziroma delovnim učinkom. Pri uslužbencih bo osebna potrošnja rasla letno za 6,4 odstotka, osebna potrošnja upokojencev in invalidov, pa naj bi se povečala za 8,9 odstotkov. Pokojnine realne na enega upokojenca bi se morale po načrtu povečati vsako leto za 5 odst. — v družbeni standard pa bo vloženih v teh letih več sredstev kakor v minulih trinajstih letih. To je le nekaj najosnovnejših pokazateljev petletnega načrta, za katerega ne dvomimo, da ga bomo uresničili. Bralcem bi danes posredovali še nekaj več podatkov o tem, kako se bo povečal naš standard. Kot že rečeno, gre za 8,8 odstotno povečanje osebne potrošnje. V denarju pomeni to skok od 1.336 milijard v letu 1960 na 2.036 milijard dinarjev v letu 1965. Toliko večjo vsoto bodo namreč delovni ljudje lahko uporabili za nakup blaga in druge življenjske stroške. Te številke ne pomenijo le nominalnih povečanj osebnega dohodka, pač pa realno povečanje, če bo plan tudi v tem pogledu uresničen. Po te;n se bo življenjski standard Jugo slav i je ob koncu te petletke močno približal ravni tistih dežela, ki so industrijsko srednje razvite. Mimo drugega bomo veliko sredstev uporabili tudi za' družbeni standard. Tako bo v prihodnjih letih zgrajenih 500.000 novih stanovanj. Za stanovanja. Sole, zdravstvene in druge ustanove bomo v teh letih porabili vsako leto okoli 258 milijard, kar je 85 «/0 več kakor smo porabili za te stvari v zadnjih štirih letih. Na novo zgra. jena stanovanja bodo predstavljala 30 .dstotkov današnje skupne stanovanjske površine v mestih in industrijskih naseljih. Torej, gre za res velike spremembe in znatno olajšanje stanovanjske krize. Seveda pa računamo, da bomo poleg skladov za stanovanjsko gradnjo, porabili za to še druga sredstva, tako rsehna sredstva državljanov, kot sredstva posameznih kolek:ivov. Vse to je namreč vračunano v tisto dobršno milijardo, ik jo kanimo porabiti za stanovanja. Tudi potrošnja se bo močno spremenila. Namesto 15 kg sladkorja, ki ;?a porabil v povprečju vsak državljan v letu 1960, naj bi ga v letu 1065 porabili že 26 kg. Meso naj bi poskočilo od 29 na 41 kilogramov, obutev od 1,7 na 2,3 para, električna energija od 74,5 na 144 kWh. Trenutno pridejo trije osebni avtomobili na tisoč prebivalcev, leta 1965 naj bi jih bilo že osem. Radijskih sprejemnikov je danes na 1000 prebivak-ev 85, čez pet let 170. hladilnikov 5, pozneje 39, televizorjev 2, pozneje 17 itd. Skratka, gre za velike spre-ki bodo pomenile nov dvig življenjske ravni. Člani SZDL so ostro obsodili šušmarstvo, ki se ie pojavilo z novim podjetjem. Zahtevali so, naj s takimi ljudmi ljudska oblast najstrože postopa, še posebej zato, ker nasprotujejo razvoju socialističnega napredka na vasi. Podobnih primerov ie precej še po ostalih ve-ssh. Sprejeli so več sklepov, med katerimi ie najznačilnejši povezava SZDL s krajevnim odborom, ker bodo le tako lahko preprečevali različne izpade. XXX V Šmarjeti je bil tudi občni zbor ZROP; doslej so bili člani te organizacije vključeni v kronovško področje. Nakazali 80 smer dela, še posebej pa so poudarili, da ie treba ustanoviti strelsko družino, ki bo združila zlasti mladino. Nekaterih članov ZROP na zbor ni bilo, ker se prav gotovo ne zavedajo, da je v socialistični družbi tudii taka organizacija potrebna. P. D. Dve afriški rani sta se ponovno odprli.. Bolje rečeno: začeli sta še bolj krvaveti, ker sta odprti. To sta Alžirija in Kongo. Obe rani čedalje bolj vznemirjata svet, čedalje bolj skelita in krvavita... Ko se je francoski predsednik de Gaulle odpravil na osemdnevni obisk v Alžirijo, so bila znamenja že dovolj grozeča. Prvo znamenje je bil beg petih obtožencev s tako imenovanega procesa ►►barikad« v Parizu v Španijo. Najvidnejši med njimi se imenuje La-gaillarde in je igral eno izmed glavnih vlog pri lanskih spopadih in neredih v Alžiriji. Zdaj igra eno zmed glavnih vlog pri kovanju zarote proti Peti republiki v Španiji. Kar zadeva barikade, proti katerim teče proces v Parizu, so se te spet pojavile med obiskom predsednika de Gaulla v Alžiriji. Ni jih bilo sicer toliko kot lani januarja in tudi nič novega niso bile, tako da niso vzbudile posebne pozornosti. Tudi demonstracije francoskih kolonov niso bile novost. Toda zgodilo se je nekaj, kar je vsekakor bila novost: nenadoma so zaslišali med rjovenjem razbesnelih kolonov, ki so si dajali duška tudi tako, da so pretepali in pobijali posamezne Alžirce, nov krik. To je bil krik tistega alžirskega prebivalstva, ki naj bi bil po fancoskih željah jeziček na tehtnici med alžirskim narodnoosvobodilnim gibanjem in francoskimi zamisli, kako je treba urediti novo Alžirijo Z drugimi besedami: uradna Francija vztrajno ponavlja, da začasna alžirska vlada ne predstavlja vseh Alžircev in da potemtakem nima pravice govoriti v imenu njih vseh. Po štirih letih je alžirsko prebivalstvo nedvoumno nastopilo na ulicah alžir- kih mest, se izpostavljalo strelom iz francoskih strojnic, da bi Francozom in vsemu svetu povedalo, kaj misli o prihodnosti svoje domovine. In svet je prisluhnil. Se zadnjim omahljivcem jc postalo očitno, da se lahko Francija pogaja samo s FLN oziroma alžirsko začasno vlado, če hoče doseči mir v Alžiriji. »Danes ni več imperijev Francije, Velike Britanije, Španije, Nizozemske in Belgije,« je dejal de Gaulle pred pasivno opazovanje tragičnih dogodkov je treba iskati pravzaprav izven Konga, treba ga je iskati v blokovski razdelitvi sveta in blokovskem nezaupanju, predvsem pa v trmastem vztrajanju zahodnih držav, ki podpirajo predsednika Kasavubuja in polkovnika Mobutuja kot dva stebra proti ►►komunističnemu prodiranju«. Zato ni nič čudnega, če je že nekaj držav sklenilo umakniti svoje vojake Dve afriški rani francoskimi oficirji. »Danes so samo nekdanji deli teh kolonij, kar pa zadeva nas, je tukaj naša Alžirija, tisto, kar je nekdaj bilo naša Alžirija, danes pa je popolnoma nova Alžirija.- Toda od besed do dejanj je dolga pot. V Alžiriji je ta pot oblita s krvjo in posuta z mrliči. Druga aMška rana je Koncn. T* <*> ni začela krvaveti kot alžirska, toda množijo se zna nenja, da se čedalje bolj odpira. Nad to afriško deželo leži mora državljanske vojne. Zakoniti predsednik njene vlade je hudo poškodovan v ječi z mnogimi drugimi uglednimi politiki, nekdanji kolonizatorji Belgijci se vračajo v Kongo v čedalje večjem številu kot svetovalci polkovnika Mobutuja in njegovih »komisarjev«, napetost med posameznimi pokrajinami narašča tako zelo, da je pričakovati spopadov, mednarodne sile Združenih narodov in misije OZN pa so brez moči — precej po svoji krivdi. Toda glavni razlog za to nemoč, za in osebje iz sestava mednarodnih sil OZN v Kongu. To so doslej storile Združena Arabska republika, Malaja, Gvineja, Indonezija in Maroko. Jugoslovanska vlada je v spomenici generalnemu sekretarju OZN Hammarskjoldu povedala, da noče več deliti odgovornosti za takšen položaj v Kongu, da umika svoje diplomatsko zastopstvo in osebje iz Konga in da si pridržuje pravico do povrnitve stroškov, ki jih je imela z dosedanjo udeležbo v Kongu. Tudi iz ust indijskega premiera Nehruja je prišla zelo ostra kritika razmer v Kongu, čeprav Indija trenutno še ni umaknila čet iz Konga, Alžirija in Kongo sta dve odprti rani na afriškem telesu. Obe lahko zastrupita ne samo , Afriko, ampak vse mednarodno vzdušje. Ni ju mogoče osamiti, ampak samo ozdraviti, zakaj ves svet postaja čedlje bolj eno samo telo, ena sama enota. Kakor je mir nedeljiv, tako je tudi mednarodno zdravje nedeljivo. Več sadja in vina, če bi hoteli Nekoč bogati sadovnjaki na Dolenjskem In v Beli krajini odmirajo — Ne čakajmo bogate jeseni, če smo zanemarili pomlad! — Zdravilo je v načrtnem gojenju sadnih dreves in v pametni, zadružni obnovi vinogradov, s čimer bomo lahko dohiteli napredno Štajersko! Pravih strnjenih sadovnjakov pri nas že od nekdaj nismo imeli. Po vaseh je neurejeno raslo sadno drevje. Cepili so največ v razkol in ta način se je obdržal več stoletij. Kasneje so nekateri ljudje, ki so se mudili v Avstriji, na Češkem in Bavarskem, prinesli cepiče bolj žlahtnih sort. Počasi se je nova vrsta sadja razširila. Veliko je pripomogla k razvoju sadjarstva na Slovenskem Kmetijska družba, Id je bila tudi na Dolenjskem in v Beli krajini glavni pobudnik za smotrno gojenje sadovnjakov. Kmetijska šola na Grmu je vzgajala sadjarje predvsem iz neposredne okolice. Po prvi svetovni vojni je tedanje Sadjarsko društvo v Ljubljani še bolj razgibalo sadjarsko dejavnost in list »Sadjar in vrtnar« se je našemu kmetu zelo priljubil. Ljudje so urejevali tudi hišne vrtičke in z vsem tem je podeželje dobilo lepšo in prijaznejšo sliko. Druga svetovna vojna je vse to uničila. Mrtvilo je vladalo še v prvih letih osvoboditve, ko so že bili izdani določeni ukrepi za pospeševanje sadjarstva. Takrat se je pojavil ameriški kapar San Jose, največji sovražnik sadnih dreves. Zavod za zdravstveno zaščito pri Kmetijskem inštitutu Slovenije se je na vse načine trudil, da bi zavrl širjenje tega škodljivca. Zato so začeli s škropljenjem. To je bilo tako površno — upirali pa so se mu tudi kmetje — da v borbi s kaparjem skoraj niso uspeli. Vzrok je bil tudi pomanjkanje škropilnic, katerih še danes ni dovolj, pač pa je škropiva dovolj. Tako propadajo naši sadovnjaki. Kmet pozablja na drevje in dohodke, ki bi jih dobil za sadje. Na sadovnjak se spomni samo enkrat na le- to; vendar ne čakajmo bca~.le jeseni, če smo zanemarili pomlad. Vsako živo bitje potrebuje nego iB pomoč; treba mu je nuditi; česar nima, in odvzeti, kar mu je odveč. Stanje našega sadnega drevja je zato prav žalostno. Vedno manj je ljudi, ki ga negujejo. Mladina odhaja v mesto, doma pa ostajajo starci in starke in nikogar ni. ki bi drevju kaj nudil. V časopisih lahko beremo, kako nastajajo novi sadovnjaki in tudi to, kako jih negujejo. Če hočemo, da sadja ne bomo kupovali, ohranimo vsaj to, kar imamo' Včasih lahko opazimo, kako nevešče roke kakega kmeta sekajo in žagajo debele veje, od katerih ostanejo le razce-frani štrelji. Vedno manj je ljudi, ki imajo smisel za sadjarstvo; stari sadjarji odmirajo, mladi so premalo poučeni. Nekoliko boljše, vendar še vedno nezadovoljivo, je stanje naših vinogradov. Tudi ti so stari, izčrpani. Matične trte se redčijo in skoraj ni vinograda, kjer ne bi našli šmarnice; ta je odpornejša in podaljšuje njegovo življenjsko dobo. Pridelek je neprimerno manjši kot nekdaj. Vzrok je morda posekan gozd aH čudne vremenske razmere. Vinogradi, ki so jih obnovili in zasadili v njih trte boljših vrst, dajejo dobro vino. Pri obnovi pa so ■ FAP v Prib»ju na Limu obratuje komaj Štiri leta, a ;e že požela velik uspeh v proizvodnji specialnih tovornjakov. Za prevoz cementa izdeluje posebne 16—bonske silos—kamione s prikolico, £a gradbene potreoe izdeluje 8,5-rtonske betonske mešalce, Kapov je tudi 7—tonski prekuc-nik tovornjak, svoj s izdelke izvaža največ v Bolgari, o Turčijo Egipt, Španijo, Tunis in Saudovo Arabijo. napravili precej napak: razmak med trtami je 1 m ali največ 1,20 m, kar je premalo za pravilno rast trtja in zorenje grozdja. Se prevladuje prepričanje, da je najboljše tako zvano zeleno cepljenje, in ker nimamo dobrih sortnih trt, cepimo z vsemi mogočimi cepiči. Mešanica trt vpliva na kakovost vina. Zdaj obnavljamo po »žičnem* sistemu. Pri tem odpadejo razna dela, ki jih poznamo pri obdelovanju navadnih vinogradov. Med novo zasajenimi trtami tudi ni več »kraljevine«, ker da manjši pridelek in je manj odporna. Hkrati z obnovo se uporablja nov način cepljenja. Suho cepljenje že dalj časa uporabljajo na Štajerskem in drugod po svetu. Predvsem gre zdaj za čista sortna vina, zato v določenih predelih sadijo samo eno vrsto trt. Uspeh je za- dovoljiv, kar dokazujejo vina svetovnega slovesa iz teh krajev. Prav gotovo bi mogli *nii na Dolenjskem in v Beli krajini prevzeti novi način vzgajanja vinogradov. Odpadlo bi ročno škropljenje in človek bi se izognil marsikateri nevšečnosti. Za uvod v smotrno gojenje vinogradov pri nas bi predvsem morali izvršiti rajoniza-cijo in izdelati načrte za splošno obnovo vinogradov. Združili bi vinogradne nasade več gospodarjev. Obdelovali bi s stroji. V hribovitih predelih bi na bolj strmem pobočju zgradili terase, kakrSne lahko vidimo v Primorju in Brdih. Na to pot bo treba stopiti čimprej. Če je štajersko vino med najboljšimi na svetu, zakaj bi tudi naše ne bilo! Možnosti imamo dovolj. Kmet iz Bele krajine Na podlagi 33. in 164. Sena ZIU, Ur. 1. 53-57, upravni odbor Veterinarske postaje v Brežicah razpisuje mesto računovodje pri Veterinarski postaji v Brežicah Pogoji za sprejem: uspešno dokončana srednja ekonomska šola in 5 let samostojnega dela v računovodstvu. Razpis bo zaključen 15 dni po objavi. Pismene ponudbe pošljite Veterinarski postaji v Brežicah! PEKOVSKI POMOČNIK (lahko tudi začetnik) dobi stalno zaposlitev. Samsko stanovanje je preskrbljeno. PARNE PEKARNE -SLAŠČIČARNA JESENICE - Gorenjsko Pomoč UNICEF našim šolam Letos so v našem okraju zaključili triletno akcijo za izvedbo šolskega programa UNICEF, ki je zajemal 50 šol. S pripravami za asanacijo šol so začeli že 1956. leta, posebna okrajna komisija pa je zaživela leto kasneje. Od takrat do danes so asanirali in zgradili vrsto vodo oskrbovalnih objektov, med njimi 2 vodnjaka, 32 kapnic, 7 novih vodovodov in 9 priključkov na že obstoječe vodovode. Pri vseh šolah so ustanovili mlečne kuhinje, šole so dobile svoje vrtove, uredili so zdravstveno zaščito, precej otrok so poslali na letovanje, vsaka večja vas pa je dobila svojo posvetovalnico za mater re in otroke. Razen tega je bilo »Bom prej doma...« na vseh šolah kar 215 raznih predavanj, 57 tečajev Rdečega križa, 23 tečajev za napredek gospodinjstva in 6 tečajev za krojenje in šivanje. , Precej skrbi so posvetili tudi urejevanju šolskih delavnic. Te so odvisne od prostorov in denarnih sredstev posameznih šol. Zavoljo starih šolskih stavb je vprašanje šolskih delavnic še toliko bolj kritično. Rešitev je le v adaptacijah in novih gradnjah. Tako imajo danes delavnice le nove in nekatere stare adaptirane šole. V okraju ima le 6 šol svoje delavnice. V ostalih šolah imajo praktična dela kar v učilnicah. Nedvomno je bilo v to obsežno delo vloženo mnogo naporov in truda vseh lokalnih činiteljev. Vrednost vseh opravljenih del presega 200 milijonov dinarjev. Od tega je UNICEF prispeval dobrih 20 milijonov dinarjev, ostalo pa so prispevali okraj, občine, Rdeči križ, Zavod za socialno zavarovanje in prebivalci sami s prostovoljnim delom. Program asanacije šol so v novomeškem okraju s pomočjo UNICEF uresničili. Opravljeno delo pa ni vplivalo samo na kulturno raven šol v gospodarsko manj razvitih predelih, temveč tudi na splošen napredek vasi in naselij. Čutiti je, da so tudi v nekaterih šolah izven tega programa pričeli z modernejšim urejevanjem in sodobnejšim načinom pouka, kar bo prav gotovo močno pripomoglo k čimprejšnji uresničitvi šolske reforme v okraju. pitanje prašičev samo 8. decembra >ob 16.M Je vozil šofer Ludvik Pire iz Ljubljane proti Novem mestu po avtom o-biHakl cesU tovorni avtomobil — S-13754 s prikolico. V bližani Sel pri Zagorici ga je na ovinku, ki je označen, da se na njem ne sme prehitevati, začet prehitevati avto hladilnik C-46769 s prikolico, ki ga je upravi;ai Ivan pereglin. Med tem je iz nasprotne strani pripeljal neki osebni avtomobil. Pehitevajočl hladilnik se mu Je DOPISNA ŠOLA V LJUBLJANI RAZPISUJE vpis v dopisno adm nistrativno šolo POUK SE BO PRIČEL V MESECU JANUARJU 1961. PRIJAVE POŠLJITE NAJKASNEJE DO 25. DECEMBRA 1961 NA NASLOV: DOPISNA Š0U LJUBLJANA, likoznrjeva 3 PROGRAM, PRIJAVE IN NAVODILA ZA VPIS IN ŠOLANJE V DOPISNI SOLI DOBITE PRI OKRAJNIH IN OBČINSKIH ODBORIH ZB ALI V DOPISNI SOLI. LJUBLJANA, LIKOZARJEVA ULICA 3 PROTI PLAČILU 50 DIN. ZA POSEBNE INFORMACIJE PRILOŽITE ZNAMKO ZA 20 DIN. hotel umakniti in ie zavnil na desno, s tem pa je zaprl cesto tovor-njaku. ki Je vozil za nJim. Tovornjak se Je hotel Izogniti trčenju in je za vozil na decno stran ceste, potem na travnat paa, od koder ga Je potegntilo na travnik, nakar se Je s prednjim delom zavil v nasip bližnjega nadvoza in tam obtičal, nagnjen na desno m s prevrjeno prikolico Avtomobil hladilnik ;e to nesreči — baje Je ni opazil — vozil na.prej, vendar so ga prestregli. Na prevrn;eni prikolici in tovornjaku ie tkodr za okoli) milijon dinarjev. Ta nesreča Je spet resen opomin šoferjem da se na nepreglednih ovinkih in ie posebej označenih ovinkih ne sme prehitevati, vsi šoferji to vedo, .vendar M mislijo; »Bom prej doma« in podobno, potem pa zaradi nepravilnega prehitevanja tisti dan sploh ne pridejo domov. Znajdejo se v bolnišnici, r«riporu. lahko pa tudi v mrtvašnici. Le vožnja, pn kateri upošteva šofer vsa prometna znamenja In predpise. <<► varna' ■ Zadnji bilten ekonomske komisije OZN za Evropo prinaša zan mive podatka o graditvi stanovanj v Evropi v letu 1968. V primeri z letom Iflse znaš* povečanje števila stanovanj, izraženo v odstotkih, takole: Svlca 34 Ce-hoslovaška 25. Danska 20, Zahodna Nemčija 14, Jugoslavija li. V nekwt»rih državah je graditev stanovanj ustaljena, samo na Nizozemskem se je znižala za 6 odst. ■ Promet v tržaškem pristaništu stalno narašča. To povedo podatki za mesec avgust, pristan.ški :omorski prnmet je dosegel 4*7.967 ton, medtem ko 1e znašal promet v ietem razdobju lani 406.558 ton Pomorski promet je večji za 750.000 ton. Za avgust znaSa 3.00.92) ton. pričakujejo, da bo do konce 'leta preaegea 5 milijonov ton. Kadar gre za izbiro dobre kvalitete pralnih ir&d stev. takrat je detergent OSKAR vedno v središču pozornosti! OSKAR je odlično pralno sredstvo vredno pozornosti, saj pore hitro, učinkovito in poceni. Dodatno opozorilo: Športne sličice, ki jih najdete Še v nekaterih •'avitkih OSKARJA, pošljite nn naslov tovar« ','itorop Maribor. Stev. 50 (560) DOLENJSKI LIST Stran 3 Za udobna in cenena stanovanje (Nadaljevanje s 1. strani) Kakšne so prednosti belgijskega načina v be-toncrski skupini? — Izdelovalci opažev so doslej zbijali opaž s 65 do 70-milimetrskimi žeblji in jih zakrivili. Ko smo opaže razdirali, so zakrivljeni žeblji deske poškodovali. Novi opaž je prirejen tako, da žebljev ni treba kriviti, ker uporabljamo le 55 milimetrov dolge, opaž pa je uporaben za izdelavo betonskih zidov in slopov vseh debelin. Z belgijskim načinom vezanja armature opravimo delo dvakrat hitreje. Delavcj, ki so se v izobraževalnem centru izučili belgijskega načina, sestavljajo posebne brigade, ki se premikajo z gradbišča na gradbišče in opravljajo le dela, za katera •D usposobljeni. AH lahko tako izučen gradbinec strokovno še napreduje? — Če je voljan, se lahko izobrazi še za II. in III. stopnjo. V II. stopnji se specializira za omete, v III. pa za specialna zidarska dela. V našem izobraževalnem centru smo doslej priučevali le prvo stopnjo, spomladi pa bomo začeli tudi s preučevanjem druge. Ker je v okraju več manjših gradbenih podjetij, ki nimajo svojih Izobraževalnih centrov, smo kolektive le-teh povabili k sodelovanju. V drugi skupini »■belgijcev« se bodo v našem centru priučevali tudi delavci gradbenih podjetij »Sava« iz Videm-Krškega, Gradbenika in »Beograda« iz Črnomlja. Število vajencev bomo za 50 odstotkov zmanjšali, boljše vajence pa bomo poslali v srednje tehnične šole, kjer se bodo usposobili za gradbene tehnike. Ali lahko poveste kak primer, ko je gradnja prav po zaslugi belgijskega načina hitro napredovala? — V Brežicah smo zgradili dva 24-stanovanjska bloka v pičLih dveh mesecih! S pripravljalnimi deli na obeh smo začeli 17. septembra. Pritličje prvega je bilo zgrajeno 27. oktobra, prvo nadstropje 4. novembra, drugo nadstropje 11. novembra, III. nadstropje pa 17. novembra. V drugem bloku je bilo pritličje zgrajeno 2 .novembra, prvo nadstropje 8. novembra, drugo nadstropje 15. novembra, tretje nadstropje pa 21. novembra. Na vseh gradbiščih uporabljamo žerjave, ki opravljajo ves vodoravni in navpični transport; na ta račun potrebujemo zdaj 50 odstotkov manj nekvalificiranih delavcev kot prej. Vse delo poteka v okviru ekonomskih enot. Interes delavcev je porasel, saj so plačani po delu in prejmejo vsak mesec presežke, ki so jih ustvarili. Režijski stroški so manjši, pripravljalna dela so krajša, porabimo manj surovin, delo pa je kvalitetnejše. Število ekonomskih enot bomo zato povečali in namesto letošnjih 11 ustanovili prihodnje leto 22, morda celo več, takšnih enot v podjetju. Zakaj cene gradbenih storitev tako naglo naraščajo? — Zaradi zunanjih vplivov, saj so cene osnovnih gradbenih surovin, kot so opeka, les, cement, salonit, ter tudi železniškega transporta narasle od lani na letos za 10 do 29 odstotkov. Vse leto je naštetih surovin primanjkovalo. Ker jih nismo mogli dobiti od proizvajalcev, smo jih morali kupovati tudi v trgovini. Posredovalci blago podražijo. Betonsko železo na primer smo dobili pri proizvajalcu po 90 do 100 din kg, v trgovini pa smo ga plačali od 130 do 160 din kg. Tudi cene obrtniških storitev so se od lani na letos povečale za 8 do 34 odstotkov. Naši lastni obrati so premajhni, ne zmorejo vseh nalog, zato smo prisiljeni najemati obrtnike od drugod, kar naše storitve občutno podraži. Potovanja, transporti, raztresena gradbišča, vse to še posebej poveča ceno takšnih obrtnih uslug. V gradbeništvo, ki je pomembna gospodarska panoga, smo vse premalo vlagali. Ker je malo akumulativno, ne ustvarja dovolj čistega dohodka, da bi iz lastnih skladov nabavljalo potrebno mehanizacijo, brez katere ni hitrejših in ekonomičnejših gradenj. Prav zato smo zaostali za razvojem in še vedno gradimo na zastareli, klasični način, opeko na opeko. Gradbinci želimo, da bi družba investirala več v industrijo gradbenega materiala za izdelavo polmontažnih in montažnih gradbenih elementov, saj bi bile posebno stanovanjske gradnje hitrejše. Slišati je mnogo kritik na račun nekvalitetnih gradbenih storitev in projektantskih napak, posebno v stanovanjskih stavbah. Nasprotno pa slišimo o industrijskih gradnjah vedno za vas pohvalne ocene. Kje so vzroki? — Največ površnosti je v obrtniških delih. Obrtnikov je premalo, prezaposleni so, zato delajo na stavbah tudi v zimskem času. Zima in pa zelo pospešena gradnja sta pogostokrat vzrok nekvalitetnih obrtniških del. Posledica so reklamacije, ker jamčimo za vsa opravljena dela dve leti. Tudi projektantskih napak je dovolj, ker so projekti največkrat izdelani zelo na hitro. Močno želimo, da bi se naše projektantske organizacije končno le lotile izdelave tipiziranih načrtov, posebno za stanovanjske stavbe, kar bi imelo ugodne posledice za kvaliteto in rok graditve. Investitorji nemalokrat nimajo za dograditev stanovanjskih stavb dovolj sredstev, kar nam povzroča mnogo težav. Stanovanjska gradnja je dolgotrajna, zaradi rastočih cen se draži, investitorjem pa zmanjkuje sredstev. Pri industrijskih objektih je sorazmerno mnogo manj obrtniških del, zato poteka gradnja hitreje in bolje. Morda je tudi tukaj iskati vzrok za pohvale, ki ste jih omenili. Ali bo gradbeništvo v našem okraju brez večjih naporov zmoglo velike naloge v prihodnjem 5-letnem perspektivnem načrtu? — Perspektivni načrt je še v razpravi, vendar so osnovne smernice že znane. Največ težav nam bo še vedno povzročala gradnja stanovanj. V zveznem merilu bo zgrajenih 500 tisoč stanovanj, v republiki 50 tisoč, v našem okraju pa je predviden enak porast kot v republiškem merilu. Gradnje industrijskih objektov se ne bojimo. Nalogam stanovanjske gradnje pa bomo lahko zadostili le, če bomo iz klasičnega načina gradenj prešli v pol-montažnega in montažnega. Družba bo zato morala v industrijo gradbenega materiala vložiti več sredstev in gradbeni operativi v našem gospodarstvu zagotoviti pripadajoče mesto, saj smo se doslej pogostokrat čutili omalovaževane. Za nakup mehanizacije, ki jo bomo nujno potrebovali, bomo morali dobiti posojila, ker tega sami iz razlogov, ki sem jih že naštel, s svojimi skladi ne bomo zmogli. Srečanje z Žužemberkom Z zadovoljnih obrazov na o ..osneli smo jo na ustnem časopisu v Žužemberku 8. decembra, lahko razberete, da so se Suhokranjčani dobro počutili. Izvedeli so kopico novosti iz vsakdanjega življenja v Žužemberku, ki jih prezro, magnetofon jim je posredoval razgovore o vodovodu, domači predstavniki so se na odru z novinarji pogovorili o raznih problemih, zapeli in zaigrali so jim domači pevci in godci, vrhu vsega pa je 5 izžrebanih srpčnikov prejelo lepe nagrade. Se pridite! so nas povabili, ko smo odhajali Za upokojence: kdo ima pravco do predujma V prejšnji številki našega časnika smo na prvi strani ob javih' kratko vest o povišanju nekaterih pokojnin. Da bi vnaprej zajezili poplavo pisem in pritožb, ki jo ob takšnih priložnostih navadno povzroča nepoučenost. seznanjamo upokojence v tem sestavku podrobneje s tem, kdo ima pravico do povišane pokojnine. Zvezna ljudska skupščina je pooblastila Zvezni izvršni svet, da izda odlok o predujmu za povišanje pokojnin, ki bo pozneje urejeno z zakonom. Z odlokom od 23. XI. je ZIS odločil predujem vsem užival- Drobne z brežiške police ■ Dijaški internat trgovske šole v Brežicah bo verjetno do konca leta gotov. V prostorih trgovske šole so zdaj tri učilnice preurejene v spalnice za dekleta, pouk pa je seveda zato zelo na tesnem. Dozidava in preureditev internat-skega poslopja bo šolsko poslopje tako razbremenila, da bo nato pouk samo dopoldne. Potrebna sredstva so prsipevali: Republiška trg. zbornica, OLO Novo mesto in po svojih močeh tudi občina Brežice. Zmogljivost preurejenega internata bo za 100 odst. večja kot prej, v stavbi pa bo tudi lepa dvorana, j katero bo lahko mladina uporab-' ljala za razne prireditve in' koristno razvedrilo. ■ Klubski prostori so v Brežicah vedno bolj potrebni, zlasti Svoboda jih vedno določneje zahteva. Družbene organizacije nimajo prostorov, kjer bi se sestajale, sestanki z dolgimi dnevnimi redi ne zadoščajo več, saj se vsakdo raje posveti temu, kar ga veseli in seveda tudi zanima. V klubskih prostorih bi se ljudje zbirali in na sproščen način razpravljali. To bi pripomoglo k zbliževanju družbenih organizacij, saj se njihovo delo močno prepleta, za državljane pa bi sproščen razgovor pomenil hkrati razvedrilo. Na razpolago bi jim bila knjižnica (iz neprimernih prostorov, kjer je zdaj, bi jo preselili v klub), za razvedrilo in pouk bi sltrbel televizor, radijski prejemnik in morda tudi magnetofon. Primerne prostore so že našli, le obrtnik, ki je v njih se še ni odločil ... ■ Zdravstveni dom Brežice je s pomočjo Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Novo mesto opremil nov laboratorij in kupil tudi rentgenski aparat za slikanje zob. Bolniki so morali doslej na razne laboratorijske preiskave in slikanje hoditi v bolnišnico. Novi laboratorij bo prihranil bolnikom mnogo korakov in časa, pa tudi kakovost zdravstvenih uslug v domu se bo povečala. ■ Nova ambulantno poliklinična stavba, ki jo gradi bolnišnica v Brežicah, hitro raste in bo še letos pod streho. Letos je bolnišnica porabila za gradnjo 41 milijonov last- nih sredstev. Po predračunu bi gradnja veljala 91 milijonov, investicijska vsota pa se je zaradi rastočih cen gradbenih storitev povečala že na 100 milijonov. Sredstva za nadaljevanje gradnje v prihodnjem letu še niso zagotovljena. ■ Za vzgojo zdravstvenih delavcev v občini Brežice močno skr-bijo. Zdravstveni dom v Brežicah štipendira enega zdravnika, dva zobotehnika, eno bolničarko in eno zobno asistentko, občina tri medicinske 6estre, enega sanitarnega tehnika in enega zobotehnika, bolnišnica pa dva zdravnika in eno medicinsko sestro, vsega torej 12 zdravstvenih delavcev. ■ Otroški dispanzer bo gradil Zdravstveni dom v Brežicah. Dosedanji prostori doma so pretesni. Ambulanta za otroke ima le dva prostora, kjer se stiskajo vsi otroci, ki pridejo na pregled, nalezljive bolezni pa razsajajo najraje med otroki. Dosedanje težave bodo odpravljene, ko bo zgrajen paviljon otroškega dispanzerja. — V kletnih prostorih bodo uredili garaže. Dispanzer bodo gradili s pomočjo Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, kolektiv doma pa se je odpovedal presežku plač v zadnjih dveh letih v dobro gradnje, zdravnico za otroške bolezni že imajo. cem osebnih pokojnin, družinskih pokojnin in invalidskih pokojnin., Okrajni zavod za socialno zavarovanje bo naštetim upravičencem izplačal 10-odstotni predujem zneskov osebnih pokojnin, družinskih pokojnin in invalidskih pokojnin, ki so jih prejeli v času od 1. julija do 31. decembra 1960. Upokojenci, upokojeni po 1. juliju letošnjega leta, bodo dobili predujem le za čas, v katerem so prejemali pokojnino. Zaposleni osebni in družinski upokojenci bodo dobili 10-odstotni predujem le od tistega dela pokojnine, ki ga prejemajo. Upravičenci, ki so v času od 1. julija do 31. decembra 1960 izgubili pravico do pokojnine (vdove, ki so se vnovič poročile, vdove, ki so jim otroci odrasli, pa še niso izpolnile 45 let starosti in podobno), bodo dobili predujem le za obdobje, ko so pokojnino še prejemali. Ker bo največ dvomov pri upravičencih, raznih invalidskih prejemkov, bomo podrobneje razložili, kakšne so njihove pravice. Med invalidske prejemke štejemo invalidske pokojnine, dodatek za pomoč in postrežbo, invalidnine za telesne poškodbe, oskrbnine za tiste, ki imajo pravico do rehabilitacije, začasno nedome-stilo za invalide, ki so sposobni za delo, pa še niso zaposleni, in razna nadomestila za razliko v zaslužku. 10-odstotni predujem pripada le za znesek invalidske pokojnine, za ostale prejemke, ki smo jih našteli malo prej, pa uživalci nimajo pravice do 10-odstotnega predu j ema. Na koncu še nekaj besed o začasnem nadomestilu. Nekateri invalidi, ki imajo pravico do zaposlitve, pa začasno še niso zaposleni (v našem okraju jih je blizu 100), dobivajo začasno nadomestilo. Ko prejmejo odločbo o priznanju začasnega nadomestila, so se dolžni v osmih dneh prijaviti na posredovalnici za delo svoje občine, ker v nasprotnem primeru trajno izgube pravico do začasnega nadomestila. Posre- dovalnici za delo se morajo nato prijaviti vsak mesec, posredovalnica pa mora do 10. v mesecu poslati Zavodu za socialno zavarovanje potrdila o njihovi prijavi. Zavod lahko zato izplačuje nadomestilo upravičencem šele po 10. vsakega meseca, čeprav je na ta račun precej nepotrebnih pritožb in pisem. 2,865.000 dinarjev škode V oktobru se je v našem okraju primerilo 37 prometnih nezgod (v septembru jih je bilo 16). 28 nezgod je bilo podnevi, 9 pa v nočnem času. Še vedno je ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih največ prometnih nesreč. Največ je nesreč na cestah II. in III. reda, torej na podeželskih, povzroče pa jih nedeljski avtomobilisti. Pri teh 37 prometnih nesrečah je bilo teže poškodovanih 13 ljudi, laže poškodovanih pa 20. Največ nesreč so zakrivili vozniki motornih vozil. Deset so jih povzročili vozniki osebnih avtomobilov, 7 vozniki motornih koles, 4 vozniki tovornih avtomobilov, dve mopedisti, eno nesrečo pa traktorist. V štirih primerih so bili krivi pešci, v treh pa kolesarji. Nekaj nesreč so povzročili tudi zunanji vzroki (nr. primer divjad na cesti). Žene so očividno boljše voznice motornih vozil, saj so povzročile le 2 nesreči. Po 11 prometnih nesreč je bilo v občinah Novo mesto in Videm-Krško, 7 v občini Brežice, ostale pa v drugih občinah. Letošnje leto je posvečeno prometni varnosti. Akciji za kolesarje in avtomobiliste sta že za nami. Mnogo besed je bilo napisanih o tem, kako naj se obnašajo ljudje na cestah, da bi bilo manj nesreč. Kljub vsemu še vedno ugotavljamo, da je najpogostnejši vzrok nesreč kršenje prometnih predpisov. Dva milijona 865 tisoč dinarjev škode je bilo zaradi prometnih nesreč v oktobru le na vozilih. Vzroki za nesreče? V devetih primerih prehitra vožnja, v sedmih primerih malomarnost voznika, v treh vinjenost, v dveh nepravilno prehitevanje, v dveh nepravilno zarsenCenje luči pri srečanju ponoči in tako dalje. Oktobra lani je bilo na naših cestah 51 prometnih nesreč, torej 14 več kot letos, res pa je, da bi jih bilo lahko letos še manj. Manj pa jih bo šele takrat, ko bo vsak voznik vedel, da je na cesti odgovoren za svojo lastno varnost in za varnost drugih. Šele zdaj po knjižico? Skupina delegatov in gostov na okrajni konferenci ZKS 67 tisoč prebivalcev s podeželja je z novim zakonom dobilo pravico do zdravstvenega zavarovanja. Od tega je le še blizu 3 tisoč tak'h, ki zdravstvenih knjižic še niso prevzeli. Med njimi je največ prebivalcev iz okolice Dolž& pod Gorjanci, z brežiškega področji in iz naselij Lopata, Sela m Visejc v Suhi krajini, ki so nasedli raznim govoricam. Škodili so le sebi, saj so svoje obveznosti do sklada — 1200 dinarjev glavarine na osebo in 2-odstotni prispevek od dohodnine — poravnali prav tako kot vsi ostali. Ker knjižic v določenem roku niso prevzeli pri popisni komisiji, bodo morali ponje, kadar jih bodo'potrebovali, v Novo mesto na okrajni zavod . . . Mnogi kmetovalci so neupravičeno godrnjali, ko so plačevali glavarino, češ jaz imam majhno posestvo, pa moram zato ker nas je v hiši 7, plačati 8.600 dinarjev, moj sosed pa ima 15 h/, zemlje in je plačal samo 3.600 dinarjev, ker so samo trije. Trditev je upravičena le navidezno, saj je kmetovalec s 15 ha zemlje plačal mnogo več za zdravstveno zavarovanje v obliki 2-odstotnega prispevka od dohodnine. Takšnih godrnjačev ni mnogo, večina kmetov pa že pridno posega po zdravstvenih uslugah, katere jim nudi zavarovbnje. Prekupčevanje z lesom Zaradi pomanjkljive kontrole se prekupčevanje z lesom vse bolj množi. Prekupčevalci kupujejo od kmetov hlodovino in jo nato predelano v žagan les z velikim zaslužkom prodajajo. Promet z lesom je zaenkrat še nekontroliran zato lahko taka črna trgovina cvete. V pripravi so novi predpisi, ki bodo občinskim inšpekcijskim organom, dali dovolj pristojnosti, da bodo trgovino te vrste učinkovito preganjali. NAROČITE SI DOLENJSKI UST! Komunisti pobudniki napredka (Nadaljevanje) Čeprav so vodstva organizacij med obema konferencama precej razpravljala o sprejemanju kmetov v Zvezo komunistov, plenum OK ZKS Novo^ mesto pa je prav tako zelo določeno razpravljalo glede tega vprašanja, se stanje kljub ustreznim zaključkom ni spremenilo. Število osnovnih organizacij se je v vaseh povečalo od leta 1958 do leta 1960 od 119 na 129, število članstva ZK pa je v tem času padlo od 321 na 2B7 (od 9,2 odstotka na 6,6 odstotka vsega članstva v okraju). V istem času pa se je povečalo število osnovnih organizacij ZK v podjetjih od 34 na 58. Primerjava pove, da se je relativno povečalo število organizacij ZK na vasi za 8 odstotkov, v podjetjih pa za 70 odstotkov, kar spet razločno kaže, da je sprejemanje kmetov v vrste celo slabše kot v prejšnjih letih. V okraju imamo 1.218 naselij, pa komaj 129 osnovnih organizacij na vasi; zato stanje ni zadovoljivo. Res so vmes tudi objektivne težave, med k a tori m* navaja poročilo OK ZKS pred-1ele: Tovarliioa Milka Sila iz Gradca je sodelovala v razpravi o deležu žena pri graditvi naše družbe močan odliv mlade, napredne delovne sile iz vasi v industrijo; stalno izseljevanje iz vasi. Zato bo treba poskrbeti, da najdejo pot v vrste ZK predvsem vedno številnejši kmetijski delavci, ki delajo na družbenih in zadružnih posestvih in ekonomijah. Ko govori o vzgojnih ukrepih, ugotavlja poročilo OK ZKS med drugim, da tudi tu niso bili doseženi zadovoljivi uspehi. Premalo skrbno proučujejo organizacijske napake in pasivnost posameznih članov, prepogostokrat pa izrekajo najhujše kazni in izključitve, pri čemer so v ospredju zlasti delavci, merila za člane-uslužbence pa so največkrat milejša. Tu opozarja poročilo, da je potrebno predvsem na-črtneje idejno vzgojno delo med mladimi delavci-komuni-sti, medtem ko mora biti v kaznovalni politiki pravilno stopnjevanje, če so taki ukrepi v posameznih primerih pač potrebni. Iz vrst izključenih članov je bilo med obema konferencama sprejetih fc v ZK spet 54 članov, od tega 27 delavcev. Ugotovitev, da je treba glede sprejemanja in "kaznovanja komun istov-uslužbencev spremeniti kriterij, je takale: od uslužbencev morajo organizacije ZKS poleg vsega drugega zahtevati mnogo širšo družbeno politično aktivnost. Hkrati pa mora biti sprejemanje de- lavcev v vrste ZK hitrejše in močnejše. Pri sprejemanju novih članov Zvezi komunistov nikoli ne gre za kampanjsko delo, saj je kadrovska partija. Sprejem pa mora biti posebno za mladega človeka enkratno doživetje; osnovna organizacija naj pomaga mlademu komunistu s praktičnim sodelovanjem starejših člnaov, da bo doumel bistvo organizacije in njenega poslanstva ter dela med množicami. »Čim se posamezniki prenehajo zavedati, da živijo sredi delovnih ljudi, ki spremljajo njihovo delo, skoraj vedno zgubijo posluh za resnične probleme in težnje delovnih ljudi. Zavest, da je delo vsakega vodilnega človeka pod kontrolo delovnih ljudi, je najboljši odstranjevalec napak ...« (Sekretar Franc Pirko-vič na okrajni konferenci ZKS) O DELU OSNOVNIH ORGANIZACIJ Ko poročilo ugotavlja velik napredek v izboljšanju metod dela v osnovnih organizacijah ZK v okraju, omenja posebno to, da je bil lani dosežen velik napredek v nagrajevanju po učinku in v strokovnem izobraževanju članov delovnih kolektivov, kar je zasluga večje aktivnosti komunistov v gospodarskih organizacijah. Slabosti v delu so v proizvodnih partijskih organizacijah manjše kot v terenskih oz. v vaških organizacijah. Uspešno so organizacije ZK v podjetjih odstranjevale razne negativno pojave (kot so n. pr. birokratski odnosi, nezakonito odpuščanje delavcev, uporabljanje družbenih sredstev, privilegije in pod.); s tem so neposredno krepile kolektivno odgovornost, razvijale samoupravljanje ter spodbude članov delovnih kolektivov v prizadevanjih za čim večje gospodarske uspehe. Osnovne organizacije -so dosegle tudi tesnejše sodelovanje s komunami. Komunisti so na različne načine precej pri-oomogli k vsklajevanju materialnih in družbeno političnih interesov komun kot gospodarskih organizacij. Med šibke plati dela osnovnih organ;7ani'i sodi nedvomno oredvsem to. da ponekod iz kopico problemov ne znajo vedno izluščiti Hrtih, ki imajo 'Komunisti si prizadevajo na vseh najodgovornejših mestih, da bi dosegali v tovarni papirja in celuloze še večjo proizvodnjo, še višjo storilnost in tako še bolj koristili skupnosti...« je dejal na konferenci delegat papirničarjev z Vidma, tovariš Na"- Zagore političen pomen in ki terjajo prav zato tudi presojo politične organizacije. Včasih sega delo organizacij ZK na področje delavskih svetov; podobno je operativnemu reševanju problemov, ne pa političnem'.-delu. ki bi članom ZK omogo čilo, da se s silo prepričanja bore za pravilna stališča na sejah, posvetih in konferencah različnih organov. Bolj kot doslej se bodo morale prav te organizacije v bodoče zavzemati tudi za vprašanje notranjih odnosov v podjetjih. Sestanki naj bodo krajši, toda kvalitetnejši, v celotno delo ZK pa mora priti več ekspe-ditivnosti, več priložnosti. Dejstvo, da precejšnje število članov pasivno spremlja delo v organizaciji, kaže na znano ugotovitev, da je zavest delavskega samoupravljanja v mnogih članih še vedno neutrjena. Posebno pomoč je treba nuditi tudi mladim osnovnim organizacijam v podjetjih, ki šele nastajajo, oz. preraščajo iz dosedanjega obrtniškega v industrijski način proizvodnje. Posebej opozarja poročilo OK ZKS na problem dela osnovnih organizacij in vloge. Zanemarjeno je tudi področje turizma in gostinstva, ki sta za naše kraje velikega pomena, a jih partijska vodstva zanemarjajo. Pri vsem tem se hkrati s problemi spet postavlja tudi rešitev za številna nerešena, a zelo pereča vprašanja: poiskati in speljati je treba najprimernejše oblike idejnega in vzsronieffa dela. da bodo komunisti, posebno še vsi mladi član! razumeli pomen ooIH'^neea AfU svoj«' organizacije in fc* Mr->': uresničevanjem nainn jev. Agrotehnični ukrep občinskega odbora o obveznem gnojenju travnikov je prinesel prve sadove. Kmetje so bili namreč s tem zadovoljni ia na splošno je bil pridelek k> me nad povprečjem. To je Ml vzrok, da se je pričel /ečai. prirastek živine. Začeli so smotrno pitati teleta in klavno živino. Leta 1957 je zadruga od kmečkih proizvajalcev kupila 10.000 kg mesa, 1959 20.000 kg, letos do novembra pa 20.604 kilogramov. Predvidevajo, da bo do konca leta odkupila še 5000 kg. Tu so všteti tudi be-korti, katerih rejo vedno bolj širijo. Zadruga odkupuje tudi vino in sadje. Lani je odkupila 300.000 kg sadja in 25 vagonov vina. Zaradi pomladanske slane, toče in drugih naravnih nezgod so bili letos pridelki precej manjši, zato so dO zdaj odkupili le 122.000 leg jabolk ln hrušk in samo li vagonov vina. Nakupljeni pridelki so šli letos dobro v promet in po ugodnih cenah. Zadruga Je s temi sredstvi kupile veliko gospodarsko poslopje in nekaj zemljišča. Gospodarsko poslom ie bodo preuredili v skladišče. Pozimi bodo začeli obnavljati breskov nasad s površino 5 ha. Zemljišče bo zadruga vzela v zakup, neka i tega pa bo kupila od privatnikov. Sami privatniki večkrat ponujajo zemljo. Zadruga si je nabavila motorno škropilnico za škropljenje vinogradov i?- sadovnjakov. Do spomladi bodo nabavili še ročno motorno kosilnico. Pripravljajo tudi načrte, po katerih bodo obnovili večje površine sadovnjakov V tem območju. Ker so vinogradi in sadovnjaki tukaj glavni vir dohodkov, je nujno, d; poskrbe za obnovo teh. ker drevesa in trte že močno oe-šajo. M. A. Nedokončano, toda bogato (Nadaljevanje In konec poročila o VI. srečanju slovenskih ekonomistov v Novem mesto) Urbanizem je čisto gospodarska dejavnost ln ne le področje izživljanja urbanistov ali želj«, da bi bilo mesto lepo in sodobno urejeno. Nagli razvoj industrije zahteva v mestih sistematično reševanje vrst« problemov. Kanalizacija, razporeditev posameznih centrov v mestu (trgovski predel. lrvJustrljoki predei>, n.n»»om» 7_a rekreacijo (gledališča, kino, razni klubi) ta podobno Je tesno povezano z ekonomiko gospodarskega razvoja in potrošnje sredstev v ureditvene namene. Clm bolj smotrno rešujemo vsa ta vprašanja, manj sredstev bomo za vse našteto porabili in naža mesta bomo uredili tako, da bodo prebivalcu nudila to, kar mu morajo nuditi. Avtomatizacija jev proizvodnji zadnja leta tudi pri nas stopila močno v ospredje, čeprav moramo žal priznati, da zaenkrat le še v razpravah Zakaj so največ o njej razpravljali prav ekonomisti T Avtomatizacija se mora podrediti zakonom ekonomike zato. ker široko odpira tržišče, razvija potrošnjo, povečuje kvaliteto izdelkov, omogoča časovno enakomerno proizvodnjo, omogoča zelo natančno planiranje In odpravlja razne subjektivne momente, ki so v dosedanji proizvodnji sorazmerno močni. Mnogi se boje, da pomeni avtomatizacija upadanje števila zaposlenih ali celo brezposelnih. Takšno mišljenje Je zmotno, saj avtomatizacija Izredno razvija vzporedn« dejavnosti v proizvodnji in priteguje vanjo valiko več delovne sile kot dosedanja proizvodnja. Razumljivo Je. da avtomatizacija pomeni zmanjševanje fizičnega dela človeka kot proizvajalca in več* delež njegovega duševnega udej-stvovanja v proizvodnji. Vzporedno z avtomatizacijo zelo narašča produktivnost, hkrati pa se zmanjšujejo stroški proizvodnje. Naj naštejemo samo dva primera, eden izmed njiju je celo lz našega okraja: Tovarna celuloze v Vldmu-Krtkem bo z uvedbo avtomatične regulacijske tn merilne tehnike, ki Jo bo veljala 49 milijonov dinarjev, prihranila v proizvodnji vsako leto 148 milijonov. Drugi primer Je železarna v Sisku: z nabavo avtomatskih kontrolnih in merilnih naprav bodo samo pri Industrijski vodi prihranili vsako leto 58 milijonov dinarjev, naprave pa bodo stal« le 39 milijonov. Za avtomatizacijo pa se moramo odločiti tudi zaradi čisto političnih vzrokov. Visoko razviti proizvodni odnosi so pogoj visoko razvitih družbenih odnosov. Ce ne bomo razvijali proizvodnih odnosov, s« bo naš socializem razvija! 1« kot politični koncept. M. Jakopec PRED LETOŠNJIM 22. DECEMBROM — DNEVOM JLA Ta borba nam ni prinesla nič novega. Bolj nas je zanimala vzpostavitev zveze s štabom XIV. divizije, ki je bil na položajih na oni strani Save. Nestrpno smo čakaii. Naš radiotelegrafist je iskal zvezo. Okoli desete ure dopoldan naim je srečen pritekel povedat, da je zveza čez Savo vzpostavljena. 2e smo imeli pripravljeno brzojavko, b katero smo nameravali sporočiti tovarišem, da je na naši strani vse v redu. Ko amo oddali telegram, smo dobili odgovor ,da jih lahko pričakujemo na Savi sede naslednji dan zvečer ter da nam bodo ie istega dne poslali načrt za prehod. Ves dan smo poslušali grmenje topov in mi-nornetalcev nekje severno od Zagorja. Od obveščevalcev smo dobivali sporočil3. da sovražnik dobiva okrepitev v postojankah Dole, Sentjurij pod Kumom, Preska in Podšnik. Iz štaba VII. korpusa so nam sporočili, da je okrepitev prišla tudi v Trebnje jn da po glavni cesti Ljubljana—Novo mesto patruljirajo močnejši oklepni oddelki. Vse te vesti so nam dale precej razmišljati. Nemški poraz danes zjutraj, oJn^epitev v bližnjih postojankah in patru-ljiranje na glavni cesti, borba preko Save — vse to ni pomenilo nič dobrega. Zavedali smo se, da se tudi za nas pripravljajo črni oblaki. Kaj naj storimo? Naloge nismo izvršili, XIV. divizija danes ne bo prišla čez Savo, aovražnik pa se zbira okoli nas. Ostati na položajih bi bilo nevarno, vrniti pa se ni-amo mogli, ker nismo izvršili naloge. Odločili smo se, da ostanemo na položajih okoli Klenovika, da bi izvršili glavno nalogo. Povečali smo patruljno in obveščevalno službo, da bi lahko stalno dobivali potrebne podatke o sovražniku. Radiote-lcgparisti so imeli polne roke dela. Naša radijska postaja -Escerke« je stalno brnela in poročila so prihajala in odhajala skozi eter enkrat preko Save do XIV. divizije, drugič na Dolenjsko do štaba VII. korpusa. Vsa poročila so bila polna zanimivih podatkov o sovražniku. OdloČili amo se, da ostanemo, kjer smo, in da iz-nškiK> nalogo, za katero smo bili poslani. Tudi kurirji so se vrnili. Odnesli so pismeno povelje, naj odred zasede položaje na bivši nemško-itnlijanski meji, na sektorju Vodice—Javorski pil. Nova gora, in na ta način omogoči naš prehod nazaj od Save proti Suhi krajini. Zmračilo se je in naši manjši oddelki so se spustili po strmih blatnih poteh v dolino Save: Opazovali smo sovražnika. Vso noč smo bili na nogah in si ogledovali, kako hodijo sovražne patrulje ob progi po levi strani Save. Opazovali smo most čez reko. Morali smo natančneje zvedeti, kakšna je zaščita mostu. Vsa noč je minila v tišini. Bila je zelo lepa. Partizani smo se je vselej veselili, pa čeprav smo bili skoraj vse noči na pohodih, borbah ali pa na drugih akcijah. Stiskalo nam je srca. Se en dan ostati na teh položajih I To nas je res skrbelo. Sosedov, ki bi nam lahko prišli na pomoč, ni bilo blizu. Ne bo lahko vzdržati na desnem bregu Save, smo razmišljali. Zapustiti ga ne smemo, ker bi ga sovražnik takoj zasedel in tako onemogočil prehod iz Štajerske čez Savo. Dan je bil dolg. Preživeli smo «a z napetimi živci. Toda minil je srečno in v miru. V štabu so se kopičili podatki o nenehni okrepitvi sovražnikovih postojank. Zavedali smo se, da nas čaka še težka in naporna pot, preden se bomo spet združili z našimi enotami. Veselili smo se, ker smo pričakovali, da se bomo združiHi s XIV. divizijo, in bili smo prepričani, da bomo združeni lahko obračunali z vsakim sovražnikom, ki bi nas napadel. Tistega dolgega in mučnega dne smo poslušali bobnenje težkega orožja na planinah severno od Save. Dobili smo poročilo, da se bo XIV. divizija prebila do zagonskega mostu, mi pa da moram- raz- čistiti teren na desnem bregu Save. Ta novica nas je zelo razveselila. Sonce je zašlo za goro, v dolino Save se je spuščala megla in naše enote so se pričele pomikati po strmih stezah ob poteh proti Savi. V dolini so bataljoni zasedli položaje. Borci so ležali v največji tišini in poslušali govor n nških vojakov v bunkerjih in govorico patrol. ki so se .sprehajale na levi strani reke. Borci so šteli vlake, ki so vozili z navadno počas- nostjo čez Savo, enkrat sem, drugič tja. Del štaba brigade z radijskim oddajnikom je bil v gostilni pri Drnovšku. Zelo so se nam čudili, da smo tako predrzni, ko sovražnik prihaja ponoči sem skoro vsako PiSe podpolkovni! VID JERIC uro. Nismo bili zaskrbljeni, saj smo imeli okoli bataljone na položajih. Seveda Drnovškovi niso vedeli, da je za nami vojska. Radiotelegrafist se je trudil vzpostaviti zvezo Čez Savo in z našimi enotami v zaledju, toda zaman. Zveze ~*ek0 reke nismo mogli dobiti vso noč. z zaledjem pa smo se hitro povezali in sporoč' . da smo pri mostu v Zagorju in da nimr to zveze z našimi preko roke. Skrbelo nas je. Ura Je šla čez polnoč, borbe ni bilo več slišati, naših pa ni bilo čez reko. Kaj bo. č> jih tudi nocoj še ne bo? S tovariši" smo v štabu kovali vse mogoče načrte, kaj bc.no storili, ko se bo zdanilo, če jih še ne bo. Okoli četrte ure pa se je hitro razširila novica, da je zveza preko reke vzpostavljena. Kmalu zatem mi je radiotelegrafist ves potrt prinesel telegram tn mi ~ekel: -Tovariš komandant, «1qha novic«.* Nieeovo besede so me nenavadno presenetile ln brž sem ga pobaral, kaj je. Na vprašanja ni odgovarjal, verjetno zato ne, ker me je poznal, da zelo rad slabe vesti obsojam kot paničarstvo. Molče mi je predal telegram. Naglo sem mu ga iztrr ' iz rok in dodal: -Ali ne znaš brati in govoriti?* Štirinajsta nam je javila: -Imamo težke borbe s sovražnikom. Stop. Potisnjeni smo od Save. Stop, Čez Savo ne moremo. -Ko smo prebrali, nam je bilo jasno, da - rudi za nas situacija precej slabša, kajti Krka Je bila daleč in do nje se moramo sami prebijati z ranjenci vred. Pričelo se je daniti in morali smo zapustiti dolino Save ter se pomikati na položaje do Klenovika. Težka in naporna so bila strma pota lz doline v grebene. Enote so se brez glasu pomikaik nazaj in na obrazu borcev se je videlo nezadovoljstvo, ker nismo ir—šili naloge. Do zore pa bi morali biti na grebenih, drugače nas bi sovražnik lahko prehitel. Vse se Je dobro izteklo in zasedli smo iste položaje kot prejšnje jutro. Kurirji Dolenjskega odreda so prišli s sporočilom, da za mejo zaenkrat še n1 sprememb. Okoh desete dopoldne je prišel v štab straž tn povedal, da bi dva tovariša, ki sta prišla čez Savo, rada prišla do nas. Takoj zatem je vstopil tovariš »Jesen«, doma iz Litije (za njegov pravi priimek ne v< m), in še neki tovariš z njim (imena se nc spominjam). Srečanje s tema tovarišema nas Je zelo razveselilo. Od njiju smo zvedelj vse nodrobnosti. Povedala sta, 'ako Je z našimi na oni strani Save in tudi to, da Je Štirinajsta primorana umakniti se od reke oroti severu. Zdaj nam je bile jasno, da je čakanje na ooložalih *a nas lahko • izhaja tudi iz Tehniške šole v Vidmu-Kršksm in mislim, da tega ne more nihče Izpodbijati. Prav gotovo se vsi zavedamo, da se dodeljena sredstva strokovnim šolam zelo obrestujejo,« je zaključil inž. Leon Leonardis. Drago Kaste lic no. vlogo sluge Flaminija je igral Jože Kavčič. Sodelovali so še Karla Kun-tarič, Tone Stebe in Jožica Colarič. odrski mojster je bil Ludvik Jenškovec, medtem ko so poskrbeli za zelo učinkovito razsvetljavo France Baznik, Karel Jordan in France Zupan. Na premieri, v soboto 10. decembra, se je razen domačinov zbralo v dvorani tudi lepo število gostov iz kulturnih in prosvetnih vrst iz Vidma-Krškega, iz Brežic, iz Trebnjega in Novega mesta. Prisoten je bil tudi prevajalec te poeme o strasteh in ljubezni, pesnik Alojz Gradnik. Z igrO. ki je terjala izredno veliko truda požrtvovalnih igralcev, bodo Kostanje vi čani gostovali tudi po okraju in v Trstu. S. TRIJE MLADI 25. novembra zvečer so t» novomeški študijski knjižnici odprli razstavo treh mladih likovnih oblikovalcev. Svoja dela so razstavili akademski slikar ZMAGO JERA J, MARIJAN KUKEC in VIKTOR Vitkor Po vse: STARA DELAVNICA PLATNA V ŠKOFJI LOKI POVSE. sTako je stćpilo pred javnost troje nadarjenih slikarjev, katerih dela so nastala največ na Dolenjskem. Razstavo je pripravil Kettejev klub. Na otvoritvi so poudarili, da ima Dolenjska pestro kulturno tradicijo, zlasti v U' teraturi in slikarstvu. To mo. ramo gojiti še naprej. Zato je bil ustanovljen Kettejev klub in zdužil mlade, ki poskušajo prebiti led v svet literature in likovne umetnosti. Prvi uspeh kluba je prav ta razstava. Z. Jeraj, M. Kukec in V. Povše so v glavnem razstavili dela, ki so nastala v zadnjih letih, predvsem pa olja, akvarele, suho iglo itd. Slike so čustveno zelo razgibane, čeprav so slikarji stilno med seboj po- vsem različni. Z. Jeraj, ki je med drugimi deli razttavil »Kompozicijo v olju*, za kate. ro je bil lani v Beogradu nagrajen, je izrazit predstavnik abstraktne umetnosti, . za M. Kukca bi lahko rekli, da je realistični dekorater, medtem ko je V. Povše najbližji realizmu. Način izražanja, čustvena poglobljenost in svojevrstna tehnika slikanja dovolj jasno povedo, da mladi slikarji niso več začetniki in tudi ne novinci, čeprav je bila to njihova prva samostojna razstava. Gostje in obiskovalci, ki so si po otvoritvi razstavo ogledali, so pohvalili prizadevnost mladih slikarjev in tudi Kettejevega kluba. Ivan Zoran Program dela Sveta Svobod in prosvetnih društev Sledeč sklepom V. kongresa SZDL, da »postaja potreba po kulturni preobrazbi eden glavnih pogojev za nadaljnji uspešen razvoj socialistične družbe«, za kar je potrebno »razen krepitve materialne osnove kulturne dejavnosti tudi prizadevanja vseh zavestnih sil, da'bomo organizacijske, idejne in druge probleme kulturnega razvoja pravočasno spoznali in reševali«, je okrajni Svet Svobod in prosvetnih društev na svoji seji 22. oktobra 1960 sprejel osnutek programa, ki ga je na osnovi razprav na skupščini izpopolnil, tako da predlaga za leto 1961 naslednji PROGRAM okrajnega SSPD okraja Novo mesto Okrajni svet 1. Okrajni svet bo v znamenju proslavitve 20. obletnice ljudske vstaje v nagi domovini spremljal, analiziral in usmerjal kulturno-prosvetno delo v celoti ob nadali-njem sodelovanja z ZK. s SZI>I., s.ndiikati, z LMS, oblastnimi organi in z vsemi zainteresiranimi organizacijami. 2. Skrbel bo za utrjevanje občinskih svetov kot nosilcev kultu rno-prosvetnega življenja v komuni, skliceval večkrat letno posvetovanja predsednikov in tajnikov občinskih svetov, po svojih členih obiskoval občinske svete ln Jim nudil vsestransko pomoč, skrbel bo za vzgojo vodilnega kadra in se bo v ta namen čim več članov okrajnega sveta, občinskih svetov ln društvenih vodstev udeležilo seminarjev v Kopru. 3. Okraj rm svet bo poživeil delo sosvetov, pritegnil k sodelovanlu strokovnjake in preko sosvetov nudil pomoč občinskim svetom, v ta namen bo poživil delo: a) sosveta za dramsko dejavnost, b) sosveta za glasbeno dejavnost, . c) sosveta za klubsko ln zabavno dejavnost, d) sosveta za estetsko izobraževani e in kulturno vzgojo. Razen tega bosta pri zadnjem sosvetu osnovan1: a) komisida za tisk. b) komisija za film, prt predsedstvu na c) komisija za gradnje in adaptacije. 4. okrajni sosvet za izobraževanje naj v najkrajšem času izdela programe predavani m seminarjev za estetsko Izobraževanje m kulturno vzgojo. Pri tem nai se poveže s Prosvetnim servisom v Ljubljani, ki je že pričel izdajati material za razne panoge estetskega izobraževanja. 5. r>a požm zanimanje za petje m pritegne čim več mlađ'ne v pvobode in prosvetna društva, bo okrajni svet v jubilejnem letu 1P61 organiztral okracni pevski festival v Trebnjem. 6 Prav tako bo v tem letu organiziral v okrajnem merilu revijo gledaliških skupin v Krškem. 7. Izdelal bo perspektivni petletni načrt kulturno - prosvetne dejavnosti v ekraju in ugotovil potrebe tn motnosti te dejavnosti qlede na gospodarsko in družbe-no-politično strukturo kraja. 0bč:orni.rske in mladinske igralske družine. Okrajni svet bo v ta namen organiziral tečaj za režiserje začetnike, ki naj bi skrben za uprizarjanje iger s pionirji in mladinci. 2. Okrajni svet bo še nadalje skrbel za idejno vsebino dramske dejavnosti, da bodo na nase odr« prihajale kvalitetne igre, vsebinsko primerne današnjemu času, zlasti za jubilejno leto vstaje jugoslovanskih narodov. V ta na-men bo Izpopolnil okrajno izposojevalnico dramskih tekstov, hkrati pa naj se osnujejo tudi občinski dramski servisi. 3. Prav tako Je treba poiskati novo obliko proslav, ki ponekod prahatajo že v stereotiipnost. Priporoča se, da se vsa društva na-roče na priročnik za nase praznične dni. ki ga bo v kratkem izdalo Društvo bibliotekarjev Slovenije in kjer bodo zbrani podatki o gradivu za proslave 4. Okrajni sosvet za dramsko dejavnost bo v tej sezoni sklical repertoarno posvetovanj« režiserjev, kjer bo dal smernice za izbiro repertoarja, ob koncu sezone pa napravil anaflizo repertoarja m kritično ocenil delo reiS* serjev. 5. Okrajni sosvet za dramsko dejavnost bo skušal organizirati, da bodo domači režiserji obiska«! nekaj predstav poklicnih ansamblov in se pogovorili z ustvarjalci predstave, ki jo bodo gledali. V vsaki občini naj se dobro utrdi vsaj eno amatersko gledališče — najbolje v središču obari o — ki naj pri razširjanju svo^e dejavnosti dobi primerno podporo. To gledališče naj potem s kvai*tetnlmi deli giostuje po okoliških odrih in tako neprisiUeno vzgaja dramske dnlžme. vnaša v l/udii novo miselnost, hkrati pa dviga nivo podeželskih prireditev. 7. Vsak drugi mesec bo posvetovanje režiserjev ob dobri dramski predstavi Kraj bo dolocU okrajni dramski sosvet. 8. V lapuarju 1961 bo štiridnevni režiserski tecai v Črnomlju, združen 7 mackerskjm tečajem.' 9. Pri okrajnem in občinskem dramskem sosvetu naj nekdo odgovarja za mladinsko gledališče. (Konec prihodnjič) ŠPORT * TELESNA KULTURA * SPORT * TELESNA KULTURA * ŠPORT * TELESNA KULTURA Skrb za vzgojo vadteljev V našem okraju se v društvih Partizana Se vedno čuti pciianj-kanje vodnikov m vaditeljev za posamezne športne panoge. Da bi se položaj vsai malo izboljšal, je tehnični odbor Okrajne zveze Partizana Novo mesto sklenil redno — vsako soboto in nedeljo prirejati v Novem mestu seminarje za vaditelje in vodnike: 8eminarje bodo prirejali predvsem v zimskih mesecih, poleti pa je predviden vad.teljski tečaj na taborjenju. Prvi seminar v letošnjem letu le bil namenjen bodočim vaditeljem rokometa. Preteklo soboto ln nedeljo 1e 13 udeležencev seminarja jz Cerkelj, Sevnice, Mokronoga, Otočca. Črnomlja, Žužemberka in Novega mesta poslušalo trenerja črnomaljskega Partizana Vlada Copa, ki je seminar vodil. Tečajniki so obdelali osnove iz. rokometa. kako uvajamo v skrivnosti te športne igre začetnike, nato pa so "nekaj ur posvetili tudi rokometni tehniki: streljanju na gol. vodenju žoge, zonski obrambi in napadu. Ob zaključku so obdelali še rokometna pravila. Seminar je popolnoma uspel, škoda pa je, da se tega seminarja ni udeležilo še več tečajnikov iz ostalih društev, kjer je prav tako zanimanje za to športno panogo. Nerazumljivo je, da na tečaj niso poslala svojih predstavnikov društva iz Straže. Mirne. Krškega, Senovega itd., saj so pogoji za udeležbo zelo ugodni. — Vse stroške plača okrajna zveza in tudi z dopusti ni težav, ker so seminarji le v soboto popoldne in nedeljo. V načrtu so še seminarji za atletiko (17. in 18. decembra), za orodno telovadbo, odbojko, namizni tenis in ritmiko. Končano je republiško tekmovanje Ljudske milice za leto 1960 V dneh 9. in 10. tega meseca so zultatl športne dejavnosti v vi- uslužbenci Ljudske m&ice LRS izvedli zadnje letno tekmovanje v telesnovzgojni dejavnosti. V Portorožu so se preizkusili najboljši iz vseh okrajev v obvladanju jiu-jitsa. Tudi miličniki na- stah naših miličnikov pa kažejo, da Je bil v zadnjih dveh letih dosežen v tem pogledu lep napredek. Poživila se je športna dejavnost uslužbencev Ljudske milice. Naši miličniki se zaveda. šega okraja so nastopiU s svojo jo, da je pri izvrševanju službe ekipo ter v tej panogi dosegli 4. mesto. O prejšnjih tekmovanjih smo v našem listu že pisali, re- Črnomaljski taborniki: krepko naprei! V nedeljo. 11. novembra, se je zbralo več kot polovica tabornikov — Čete belih brez v občinski sejni dvorani, da kritično pregleda svoje enoletno delo. Starešina prof Počkajeva je pozdravila goste lz Semiča in Vinice. S posebnim veseljem so taborniki pozdravili namestnika načelnika Izvršnega odbora ZTS iz Ljubljane Andreja Pelka in tajnika okrajnega starešinstva iz Novega mesta Branka Luklča. Zal drugih gostov ni bilo, kar ;e tabornike pvecej razočaralo. Kljub 25 vabilom raznim organizacijam in organom so se odzvali le omenjeni in dva s oisme-nlmi čestitkami. Društvo "prijateljev mladine, Zveza borcev Planinsko društvo. RK, SZDL ter zastopniki JLA in končno tudi zastopniki ObLO se vabilu niso odzval*. Kaže. da se ne zanimajo za delo mladine ln otrok. Naše delo nI le v obljubah, temveč v izvrševanju nalog, ka si jih zadamo vsako leto na občnem zboru in jiifli potem tudi izvršimo. Namestnik načelnika Stane 2u-nlč je zelo kritično podal letno poročilo organizacije. Seveda so tudi pomanjkljivosti, saj se iz napafk učimo. Organizacija šteje 120 članov, od tega 40 mlajših od H let. Četa je razdeljena na 11 vodov in i klub. Vsi imajo redne tedenske sestanke. V zadnjih treh mesecih so jih našteli že 123. •Pred tremi leti je bilo skupne enoletno število sestankov 50. sedaj pa se je že v četrtletju povečalo za več kot 100 odst. Tovarišica starešina je Javno pohvalila nekatere člane tn vode ter tekmovalke na mnogoboju v Lescah pri Bledu, ki so letos avgusta zasedle prvo mesto v Sloveniji. Ti rezultati so bild dose-—- Tablete proti hrupu Proti hrupu, temu velikemu zlu naše dobe, smo imeli doslej le nepopolna sredstva kot so posebni šleml za zvočno Izolacijo ali voščene zamaške, s katerimi si zatisnemo ušesa. Toda v nekem moskovskem laboratoriju so odkrili zdaj snov »tropacln«, ki jo lahko jemljemo v obliki tablet. ženi z vztrajnim celoletnim delom. Tovariša Pelko in Luklč sta spregovorila nekaj besed in dala smernice za nadaljnje delo. Pritegnili smo tudi mladino iz Semiča in Vinice, kjer bomo uspeli osnovati vsaj dva ali tri vode in tako razširiti organizacijo po Bell krajini. Sprejeli smo obsežen delovni načrt; sodelovali bomo pri vseh akcijah ObLO za počastitev dvajsete obletnice vstaje in pri akcijah okrajnega starešinstva v počastitev desetletnice obstoja taborniške organizacije v Sloveniji. Zahvalili smo se SZDL za pri-speA^ek 10.000 din tn Zavodu za socialno zavarovanje iz Črnomlja za znesek 20.000 din. S to vsoto smo delno krili stroške za štirinajstdnevno taborjenje poleti. Tudi ravnateljstvu gimnazije in osnovne šole smo se zahvalil t za pomoč, saj sta nam dovolili shraniti inventar ln tudi sestanke imamo v učilnicah, odkar so nam brez poprejšnjega sporočila vzeli taborniško sobo ter brez naše vednosti postavili inventar v garažo. Pred nami Je spet leto, polno načrtov tn dela. Upamo, da bodo rezultati zadovoljivi. Posebno pa bi želeli, da bi nam posvečali malo več pozornosti ter upoštevali naše delo in ga pravilno vrednotila! p. lf. miličnika poleg strokovnega znanja potrebna tudi spretnost in vzdržljivost, kar pa si lahko izpopolnjujejo le s fizkulturnim udej stvovan jem. Tako so uslužbenci Ljudske milice okraja Novo mesto dosra in šahistov ki nameravajo igrati na letošnjem prvenstvu mesta. Vsi šahisti, ki se nameravajo udeležiti letošnjega mestnega prvenstva, naj se sestanka zagotovo udeležijo. SD Novo mesto Zakaj zastoj v šahovski dejavnosti ? Pozdravite svojce v tujini S DOLENJSKIM LISTOMt Naročite jim (a - hvaležni V«m bodo za pozornost! 1 V zadnjih mesecih m je povsod po okraj« v Šahovskem življenju čutilo mrtvilo, U Je posledica premajhne prizadevnosti samih organizacij in tudi okrajne šahovske zveze. Da b| se to stanje odpravilo in spet razgibala Šahovska dejavnost, je okrajna Šahovska zveza akllcate posvet šahovskih organizatorjev, katerega se le razen predstavnikov večine društev, klubov ln sekcij udeležil tudi sekretar republiške zveze Ernest Kapus. Zanimivo je bito poslušati poročila predstavnikov posameznih enot, ki so navajali vzroke sedanjega mrtvila. Ti so skoraj povsod isti: na razpolago nimajo niti primernih prostorov niti najnujnejših sredstev za udeležbo na (DsaaroiaonD in 24. novembra sta se pri vrtnarju na Grmu oglasili dve gojenki internata padlih borcev iz Bršlina. Naročili sta 3 šopke nageljnov. »Šopki naj bodo res lepi, saj jih bomo poklonile zaslužnim borcem in invalidom. V soboto, 26. novembra, ob 9. uri dopoldne naj bodo pripravljeni!* sta dodali dekleti in odšli. Zgodba se nadaljuje v soboto, 26. novembra, ob 9. uri dopoldne. »Po šopke, ki smo jih naročile v četrtek, w sva prišli,* sta povedali Kfl7P dijakinji vrtnarici. »Ja, AftUtaU mislila sem, da jih ne boste vzeli, niso ie pripravljeni,*' je povedala ženska. »Saj smo jih na-Cn£7P ročile dva dni prej prav »VlftO zato, da bi bili pravočas- no pripravljeni! - — »Počakajte, da se namalicamo, pa jih bomo naredili,- je bil odgovor. Vrtnarji pa so malicali kar debelo uro. Dijakinji sta stali na mrazu pred hišo. V srci sta se zajedala dvom in strah, misel da ne bosta prišli pravočasno, je kljuvala vedno bolj. Potrkali sta na vrata in vprašali: »Kaj je s šopkoma?- — »Niso še, komaj smo M namalicali!- Dekletoma so se udrle solze. »Pohitite, zamudili bova,- sta prosili med jokom. »Počakajta, boste že!- je bil nov, ravnodušen odgovor. Dekleti sta ie naprej stali na mrazu, vrtnarji pa so počasi znašali rože in ravnodušno spletali iopke. V sejni dvorani OLO se je ob 11. uri pričela slavnostna seja okrajnega plenuma Zveze vojaških vojnih invalidov. Po 20 minutah je bila zaključena. Predsednik OO ZVVI Gustav Jazbiniek je zaprosil prisotne, naj počakajo, ker so najavljeni otroci padlih borcev, ki bodo poklonili šopke in invalide pozdravili. Ob 12. uri 15 minut so šopke izroAUe tri dijakinje administrativne iole, ker so gojenke rnWrnata ZB iz Bršljina, ki so na rože čakale pred okrajem, že prej obupane odile. V Internatu ZB v Bršljinu stanujejo dekleta, ki niso nikdar videla svojih očetov. Vedo le to, da so bili partizani in da so se borili ter padli, njihova lica pa poznajo nekatere le z obledelih fotografij. Vsakdo, ki je bil partizan, pomeni zanje košček očeta. Zato je odločitev, da bodo pozdravile invalide na slavnostni seji, pomenila za ves internat svojstveno doživetje. Priprave so v mladih srcih zbudile neutešeno hrepenenje. — »Nageljni morajo biti veliki in rdeči!- so kramljale. »Najboljše med nami jih bodo izročile!- so sklenile. Sestavljale so pozdravne besede. Nageljni, lepi rdeči nageljni so se po zaslugi vrtnarja, ki mu niso všeč rdeči trakovi na vencih, izpremenili v solze in trpko razočaranje. MTLOS JAKOPEC tekmovanjih. Saha sicer niso po-zabtt Igrati, vendar o kakem napredku ne moremo govoritii, dokler ne bo vsaj najosnovnejših pogojev za redno delo šahovskih enot. Ce ne bo več razumevanja (žaft ga ponekod niti niso Iskali!), bomo vedno stali na mestu in tudi enote bodo marsikje ostale le na papirju. Na posvetu so nadalje ugotoviti, da bi šahisti lahko dobili svojo sekcijo tudi v tistih krajih, kjer doslej še niso organizirani, le najti bo treba ljudi, ki bodo nove sekcije postavili na noge. Možnosti, da se dosedanje število šahovskih enot v okraju podvoji so. saj so za ustanovitev šahovskih sekcij ugodni pogoji na Mirni, v Mokronogu, Šentjanžu, Brestanici Krškem, Senovem, Metliki, Semiču. Kostanjevici Mtmi peči m Velnfld Loki. Seveda pa bo treba poživiti tudi dedo šahovskih enot v Stražrt, Črnomlju in Brežicah, kjer se čuti frecejš-nje mrtvilo. Sprejeli so tudi program dela. šahovskih prireditev in tekmovanj v prihodnjem obdobju. Sklenil so. da bo že 18. decembra v Trebnjem ali v Novem mestu okrajno brzopotezno prvenstvo za ekipe in posameznike, najboljši pa se bodo teden dni pozneje udeležili v Mariboru republiške, ga brzopoteznega prvenstva. Do konca januarja morajo vse enote izvesti svoja prvenstva, najboljši posamezniki s teh tekmovanj pa se bodo udeležili okrajnega kvalifikacijskega turnirja, ki bo v februarju. Način izvedbe tega turnirja Se rti določen, izveden pa bo ali po skraj Sevalnem »Švicarskem sistem u c ali pa v več skupinah. Naj bolj šf šahisti s kvalifikacijskega turntrja in s prvenstva Novega mesta se bodo pomerili na okrajnem prvenstvu posameznikov, ki bo aprila ali maja. Ekipno okrajno prvenstvo na 8 deskah bo marca in aprMa, v istem času pa bo izvedeno tudi okrajno sindikalno prvenstvo, k: je zadnja leta odpadlo. Večja skrb se mora ▼ bodoče posvetiti pionirskemu, mladinskemu in ženskemu šahu. Vse enote morajo nuditi pomoč Šolam pri organiziranju šahovskih krožkov za pionirje in pri izvedbi občinskih pionirskih prvenstev. Okrajno pionirsko ekipno prvenstvo bo kot običajno v začetku maja. Proučiti je treba tudi možnosti organiwaoije okrajnega pionirskega prvenstva posameznikov. Tudi mladinskemu šahu je treba posvetiti več pozornosti. Vse šahovske enote bi morale imeti svoje mladinske ekipe, ki bi nastopale na okrajnih brzopoteznih tekmovanjih m na posebnih okrajnih mladinskih ekipnih prvenstvih, ki Jih bo v počastitev dneva mladosti prirejal Okrajni komite LMS. Na vseh šolah naj se do polletnih počrtnic izvedejo mladinska prvenstva posamezni, kov, ker bo v drugi polovici Januarja v Novem mestu okrajno mladinsko prvenstvo posameznikov. Ker tudi med žensko mladino ra6te zanimanje za Sah (dokaz so okrajna pionirska prven stva). bo p.nhodnje leto organizirano tudi okrajno žensko Šahovsko prvenstvo. Toliko na kratko o delu in programu tekmovanj. Načrti so dobri in tudi izvedljivi, vendar le v primeru, če bodo tudi okrajni šahovski zvezi zagotovljena potrebna finančna sredstva. Brez teh so vsi načrti odveč. Jugoslovanski film »VOJNA« je v Puli dosegel vrsto nagrad. V glavnih vlogah nastopata Tonči Vrdoljak in Poljakinja Eva Krzvszevvska. N e zamudite tega filma, ki bo kmalu na sporedu v kinu Doma JLA v Novem mestu Film: več presenečeni! Vrste ljubiteljev sedme umetnosti — filma, se tudi v Novem mestu vedno bolj širijo. V mestu sta dva kinematografa, ki predvajata filme preko celega tedna. Spored imata v glavnem dober, celo boljši kot v marsikaterem drugem kraju, vendar je jasno, da vedno ne morejo biti na sporedu filmske umetnine, ker so taka dela redka. Med dobre filme se kajpak vrinejo tudi slabši, največkrat komercialni, ker so naša uvozna podjetja večkrat prisiljena s pogodbami, da poleg dobrih filmov uvozijo tudi take, ki nimajo večje umetniške vrednosti. Marsikoga bo zanimalo, kakšen filmski spored se obeta Novomeščanom v decembru in v prihodnjih mesecih. Tokrat smo se obrnili na upravo kina Doma JLA, kjer smo dobili podatke o filmskem sporedu v prihodnjih mesecih. Ze ob bežnem pregledu sporeda smo lahko ugotovili, da bomo v bližnji prihodnosti imeli priložnost videti v kinu Doma JLA vrsto zelo dobrih filmov. Na hitro jih naštejmo nekaj najprivlačnej-Ših: CARMEN JONES, DREVO ŽIVLJENJA, DOBER DAN, ŽALOST, NESREČNIKI I. in II. DEL, MLADI LEVI, DNEVNIK ANE FRANK, ZLATA TROBENTA, SLADKO ŽIVLJENJE, BALADA O VOJAKU itd. Vse to so filmi, ki so osvojili filmsko občinstvo širom po svetu in bodo prav gotovo imeli tudi pri nas popoln uspeh. Da ne bo zmešnjave, bomo navedli filme tako kot bodo prihajali na spored v kinu Doma JLA. Sredi decembra pride domači cinemaseop film -VOJNA*, ki je precej razburkal vrste naših kritikov. Mišljenja so za in proti, film pa si Je vredno ogledati ravno zato, da si vsak sam ustvari lastno mnenje o nJem. •»Vojni«' bo sledil ameriški film -VlClTA« — vestem v cinemaseopu in v barvah. Vesterni imajo precej privržencev in ker ta sodi med boljše, si ga bo vredno ogledati. Za njim pride Italiiansko-francoska koprodukcija v barvah "EVROPA PONOČI«, ki seznanja z delom nočnega življenja velikih evropskih mest. To Je pravi spektakel, ki nas neposredno seznani z nosilci najbolj senzacionalnih točk evropskih kabaretov in revij - s Car-men Sevillo, Domenicom Modugnom, z vokalnim kvintetom »The Platers« Itd. Konec decembra pride še znani francoski film -GRENKA ZMAGA«, s Kurtom Jurgensom v glav- ni vlogi. Vojni film iz Libijske puščave v Afriki sodi med najboljša dela tega žanra. Za novoletne praznike je kino Doma JLA pripravil presnečenje za vse ljubitelje filma. Končno bomo tudi v Novem mestu lahko videli popularni glazbeni film »CARMEN JONES«. Ta film je imel povsod, kjer so ga predvajali, izreden uspeh in je tedne polnil kinodvorane. V filmu je dogajanje znane opere -Carmen« preneseno v Ameriko, med črnce in tudi znane Bizetove arije in melodije so tu modernizirane. Da je film dosegel tak uspeh je zasluga tudi odličnih nosilcev glavnih vlog — črnega Harrija Belafonteja in Dorothv Dandridge, ki sta pevsko in igralsko na izredni višini. Film bo na sporedu kar štiri dni, tako da si ga bodo lahko res vsi ogledalL V januarju pridejo na spored še -NEVARNE SOPROGE« - italijanski film s Silvijo Koščino v glavni vlogi, dalje -TI, STRUP« - francoski film s st-strama Marino Vlady in Odile Versois v glavnih vlogah ter še znani film -DREVO ŽIVLJENJA«, v katerem igrata Elizabeth Tavlor in Montgomerv Clift. Za konec januarja bomo videli še popularni francoski film -DOBER DAN, ŽALOST«, narejen po popularnem romanu mlade francoske pisateljice Francois Sagan, nato pa še oba dela že večkrat posnetega romana -Nesrečniki«. V februarju bomo gledali -VIKINGE«, -TILL EUI.ENSPIEGLLA«, potem »MLADE LEVE« (po ro-TOMA SAWYERJA, ZLATO TROBENTO (biografija manu Irvina Shawa), -DRAGO ANO«, AVANTURE trobentača Luisa Armstronga), NEODPOSLANO PISMO (sovjetski film z Tatjano Samojlovo v glavni vlogi) in SKRITO TRDNJAVO. V marcu in aprilu pridejo med drugimi filmi na spored še MEDALJA ZA HRABROST, BRATJE KARAMAZOVI, SLADKO ŽIVLJENJE (italijanski film, ki je med -visoko« družbo dvignil mnogo prahu), PETROGRAJSKE NOCl, DNEVNIK ANE FRANK, BALADA O VOJAKU (sovjetski film, ki Je dobil vrsto nagrad na festivalih) itd. V kinu Doma JLA bomo videli nekaj zelo dobrih filmov, ki si jih bo vredno ogledati. fm- Kdo bi bil kriv? Vračal sem se po cesti iz Žužemberka. Bila je temna noč šahisti bodo tekmovali Trebnje bo v nedeljo prizorišče letošnjega okrajnega brzopoteznega prvenstva za petčlanske ekupe in posameznike. Trebanjski šahisti so ga letos že večkrat pripravljali. ■\endar je vedno kaj prišlo vmes, tako da Je bilo to tekmovanje preloženo. Sedaj se Jim je končno izpolnila želja, da priredijo tekmovanje najboljših Sahistov v okraju. Kot kaže, bo prvenstvo v brzo-potezn»*»i šahu1, kjer ni časa za dolgo premišljevanje Ogradi bodo na pH sekund za potezo), med naji^čjimri v zadnjih letih, saj se pričakuje okoli deset ekip s preko 50 igralci. V ekipnem tekmovanju bo prvenstvo branila prva ekipa Šahovskega društva v No-•\em mostu, med posamezniki pa mojstrski kandidat Skerlj. — Za najboljSe Je prireditelj — SK Trebnje — pripravil lepe nagrade. in gosta megla je prekrivala dolino Krke, po kateri teče cesta. Tik za Dvorom so na cestišču ležali razmetani snežni koli. Cestarji jih vsako jesen zabijejo ob robovih, da voznik, ki orje sneg, ne bi zgrešil roba ceste. Objcstneži so kole populili in jih nametali na cesto. V siju močnih avtomobilskih luči sem opazil zapreko in previdno zapeljal čeznjo. Avtomobilu takšni koli, nametani čez cesto, morda res ne morejo posebno škoditi. Toda kaj bi bilo, če bi pri- peljal po cesti kolesar ali pa motorist? V jesenskih dneh je cesta spolzka, zdrsnil bi, mi bi pa prebrali vest, da se je ta aH oni ponesrečil, morda celo izgubil življenje, ker ni bil dovolj previden. In kdo bi bil kriv? Objestneži, ki so razmetali kole in stregli po življenju ljudem, ki jim je cesta nujno potrebna. Takšnim in podobnim objestnostim je treba narediti konec, saj niso samo škodljive, ampak so hkrati žalostna slika zaostalosti in nehumanosti nekaterih. Sd. Razočarali smo otroka... Malega Janezka so doma vzgojili v poštenega otroka. Prepričali so ga, da je najlepše biti pošten, ker le poštene ljudi vsak spoštuje, jih ima rad in ker poštenost pri nas tudi primerno nagradimo. Sredi lanskega leta je hodil mali Janezek v III. razred osemletke in takrat se mu je tudi prvič nudila priložnost, da pokaže svojo poštenost. Našel je . skoraj nouo 15-rubinsko uro. Dobro vzgojen jo je takoj zanesel na postajo LM, kjer je dobil potrdilo o prevzemu, hkrati pa so mu povedali, da bo prejel tudi najdenino (15 odstotkov od vrednosti ure), ko se bo zglasil lastnik. Janezek je odšel domov. Zavedal se je, da je napravil dobro delo, za katero bo tudi nagrajen. Miniln je nekaj mesecev, a Janezka ni nihče poklical, naj pride po nagrado. Otrokova mama je Šla na postajo LM vprašat, če se je oglasil lastnik. Povedali so, da ne ... V razmaku nekaj mesecev se je mati Se dvakrat zglasila na Ljudski milici. Drugič so ji povedali, da so oddali uro na občinski ljudski odbor. Mama je Ha tja. Zvedela je, d« bode na občinskem ljudskem odboru sestavili posebno komisijo, ki bo najdene predmete ocenila in jih nato dala na licitacijo. Vsi najditelji, ki so zahtevali najdenino, bodo po licitaciji obveščeni, naj pridejo po 15 •/• od zneska, za katerega je bil predmet prodan. Minilo je spet precej mesecev, a z občine ni bilo nobenega glasu. Po letu in pol torej šolar, ki je hodil zdaj $e v 5. razred, še vedno ni dobil zaslužene nagrade. Razumljivo je, da je bil razočaran. Razočarali smo otroka ob vstopu v življenje z našo birokracijo, nesposobnostjo in malomarnostjo . . . Ker z nagrado po letu in pol ni bilo nič, sta ce Janezek in mama obrnila na uredništvo našega časoipsa in z njegovim posredovanjem končno le prejela nagrado za poštenost '1.500 din). ... in kaj je novinar mimo grede o tej zadevi ugotovil? Na občini nimajo pravilno urejenih seznamov najdenih predmetov, saj prvi dan sploh niso mogli ugotoviti, za katero ttro gre. Končno so le noSli neki zapisnik za licitacijo (od aprila letos), po katerem so bile ure ocenjene v vrednosti od 250 do 1500 din(!). Tudi ostali predmeti so bili nizko ocenjeni, kupili pa so jih kar brez javne dražb 'in licitacije nekateri — občinski uslužbenci . . . x Se nekaj podatkov o najde-nih predmetih. Izkaznice in podobno, se pravi predmete, kjer se da ugotoviti lastnik, pošiljajo z občine na pristojne postaje LM, kjer jih vrnejo lastniku. JVa neko občino je bilo prinesenih v enem letu 80 najdenih predmetov. Od teh je našlo lastnika le 11, 69 pa jih še čaka lastnika kljub temu, da visi seznam najdenih predmetov na občinski deski leto dni. Na občinsko desko pa žal nihče ne pogleda — še tisti ne, ki imajo opravke na občini . .. Kaj vse ljudje izgubljajo? Vse! Od ženske garderobe do otroških stvari, dežnikov čenljev, ključen (teh je največ) pa do kap avtomobilskega kolesa vn denarja. JOŽE PRIMC Bila je temna novembrska noč. Življenje v Vidmu-Krškcm se navadno ponoči umiri. Toda neko noč s« ni hotelo umiriti. Gostišče pri tovarni, last hotela »Sremič«, je bilo napolnjeno z gosti, ki so si prizadevali, da se ne bi življenje umirilo ob utripajočem plamenčku mali-ganskega viharja. Morda bi tako nadaljevali vse do jutranjega svita. In nekdo je odgrnil zastor sredi vrtinca noči, zastor, na katerem se je odvijal dogodek v III. dejanjih. I. dejanje: Trušč, smeh, vpitje, žvenketanje kozarcev. Ura je ravnokar odbila polnoči. Miličniku ni uspelo priti v lokal, bil je zaklenjen, vsako trkanje pa je bilo zaman. Razpoloženje v lokalu sc stopnjuje. Ne moti jih niti gost dim. ki je napolnil zadnji kotiček. Vino teče... Devetdeset minut kasneje se miličniku posreči spoznati nočne goste In jih opozoriti, naj prenehajo s pijančevanjem. Opozorila pa niso upoštevali in so se bolj dali duška svojemu raz- V vrtincu noči... polozenju, ki pa je trajalo samo še 20 minut. Organi javne varnosti so bili prisiljeni ljudi ločiti od alkohola. SIcer pa se je nekaterim zelo mirilII« in so se hitro oddaljili v temo. II. dejanje: Svež zrak je učinkovito zdravilo za streznjenje, toda včasih vse premalo učinkovito. Nahajali so se v neposredni bližini svojega matičnega podjetja, ki je bilo popolnoma razsvetljeno, toda ga niso spoznali! Zatrjevali so celo, da se nahajajo nekje v Novem mestu, in prepričani so bili. da niso v IJubljani niti ▼ Zagreba... III. dejanje. , Sodnik za prekrške bo izrekel zadnjo beseda. Ta beseda se bo glasnim ponočnjakom nedvomno globoko vtisnila v spomin in jih hkrati opozarjala, da se s prekomernim popivanjem ne ustvarja blaginja v družini in da to tudi nt nfkomur v čast. Tega pa hi se morali zavedat! tndl tisti, ki točijo po določeni uri alkoholne pijače! Kd. Ob Savi navzgor in navzdol... y JEM TEDNU VAS ZANIMA — Majhna riba lahko Uvi v majhni vodi, velika riba pa potrebuje veliko vodo. je povedal na sestanku zadružnikov v Pise-cah starejši možak in manjši kmet, ki ima celo nižjo kmetijsko šolo. V nadaljnji razpravi o združevanju kmetijskih zadrug v brežiški občini je zastopal stališče, naj bo Kmetkjska zadruga Pi-šece še naprej samostojna. čeS: — Pišečani smo majhni. Naša kmetijska zadruga nima izgube In zato je brez smisla, da W se združevali Ne potrebujemo velike zadruge, -otem bomo le na slabšem. Možaku je pritegnilo 6e nekaj posameznikov. V skupnosti je moč oziroma \ ■logi je moč — sta dva pregovora, ki bi se ju mož tudi lahko po-Blužil Če ne bi iskal v bogati zalogi lepih slovenskih pregovorov prav tistega, tei bi ga lahko porabil za zagovarjanje svojih nazadnjaških misli (čeprav se ima sam za zelo naprednega). Tudi njegov pregovor ni dober, ker majhna riba lahko ln celo laže žavi v veliki vodi kot v majhni. Pa Še dejstva o majhnih ln velikih ribah oziroma kmetijskih zadrugah in njihovem združevanju: ■ Najmanjši ribi oziroma najrevnejši kmetijski zadrugi v brežiški občini sta kmetijski zadrugi Pišece in Jesenice, ki sta kljub vsemu poslovanju aktivni. Vendar prav področje Pisec kar fcri-61 po obnovi ln Investicijah v kmetijstvu, saj so tu najslabše ekonomske razmere v občini. — Kako bo tu vodila sodobno kmetijsko politiko, kako bo tu Investirala oziroma obnavljala zadruga, ki ustvarja komaj toliko, da nima izgube in sploh nima denarja za take investicije ali za nakup lastnih osnovnih sredstev: — Ce primerjamo osnovna sredstva Kmetijske zadruge Pišece s Kmetijsko zadrugo Brežice, ugotovimo, da jih bna prva stokrat manj ■ Vsakemu je Jasno, da industrije ni brez strojev, da sodobne industrije ni brez sodobnih strojev in da tudi modernega kmetijstva ni brez sodobnih strojev, od uvajanja strojev (ln sodobne agrotehnike) je odvisna raven kmetijskega prebivalstva, kakor je od modernih strojev od. vos en donos Industrijske proizvodnje ln raven industrijskih delavcev, cilj združevanja manjših kmetdjskrih zadrug v eno veliko je. da se združijo ustvarjena finančna sredstva (skladi). Do zdaj so majhne zadruge ustvarjale majhne sklade in z njimi niso mogle kupiti več let ničesar (se pravi, da so ležali skladi lota ln ieta neizkoriščeni) ali le kak manjši stroj, na primer škropilnico. Pav tako s temi razdrobljenimi sredstvi ni bilo mogoče obnavljati večjih kmetijskih površin, kar je namen našega kmctlj- ■ Združitev kmetijske zadruge so podprli zadružniki v Jesenicah na Dolenjskem, posebno pa v Donovi, kjer je ekonomsko zelo močna zadruga. — Po predlogu predsedstva občinskega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva naj bi bila v občini ena ali dve zadrugi. Zadružniki in 0 malih in velikih »ribah« v brežiški občini stva. z združenimi zadrugami, ki bodo združevale pravzaprav le sklade _ vse drugo pa bo ostalo kot doslej (odkup, reprodukcija, material, zadružni svet ttd.i — bo mogoče hitreje obnavljati ln nakupovati ter bolje jrospodariti. ■ sodobno kmetijstvo zahteva razen ostalega večje rovrsine ln sodobna proizvajalna sredstva. To je tudj osnova brežiškega petletnega perspektivnega plana v kmetijstvu. Kmetijske organizacije ga bođo lahko izpolnile le. če se bodo kmetijske zadruge združile, ker posamezne ne bi ustvarile dovolj skladov, pa tudi izkoristiti jih ne bi mogle, kot predvideva plan. (Ne bi mogle sodelovati na natečnjih za posojila, ker ne bi zmogle lastne udeležbe itd.) . ■ Razen v Plšecah Je bilo tudi v Cerkljah čutiti podobne težnje »majhnih rib« oziroma samostojnosti. V Cerkljah (njihova kmetijska zadruga je ©rtbllžno tako močna kot dobovska) so se zadružniki bali za sklade, ki so jih ustvarili. Boje se. da bodo Brežicam porabili delo njihovih žuljev le zase. Seveda Je tak strah neupravičen. — Zadružni skladi omogočajo hitrejše investiranje.. Zgodilo pa se bo lahko, da bodo Cerkljanci dobim kdaj lz sklada več sredstev, kot jih bodo vanj prispevali. ■ Naši kmetle so res nezaup-lljivt, ker so Jim sto in' sto let njihovi gospodarji m politiki govorili, da Jim bo bolje _ toda vedno »o oetaU na Istem, ker so jih vsi nalagali. Zato kmetje nikoli nobenemu niso verjeli In še danes ne verjamejo Vendar se je predvsem v zadnjih letih toliko spremenilo, toliko je bilo storjenega za napredek kmetiistva (nova semena, umetna gnojila, stroji itd.), da bi se že lahko otresli bojazni, da jim bo nekdo njihove »sklade vzel«. zadružni sveti o tem Se živo raz. pravljajo in sklepajo. Na njihovi podlagi bo o združitvi dokončno razpravljal ln sklepal občinski ljudski odbor na prihodnji seji. ki bo proti koncu tega meseca. J. P. DEDEK MRAZ PRIHAJA... V sevnišk' obč ... so prip.a-ve za novoletno jej U v polnem teku. S prispevki podjetij bo zbranih verjetno okoli 700.000 dinarjev za obdaritev otrok po vsej občini. V krajih, kjer so bila zadnji čas ustanovljena društva prijateljev mladine, bodo verjetno ta prevzela organizacijo novoletnega rajanja otrok (kot že vrsto let v Sevnici). Drugod pa bodo to dolžnost opravile šole S šolskimi odbori. V Sevnici bo tudi več prireditev, posebno malčki v obeh vrtcih se že dalj časa pridno vadijo za nastope in rajanje. KAJ JE NOVEGA NA BIZEUSKEM KRAJEVNE KONFERENCE SZDL — DELOVNI SESTANKI ČLANOV Zadnjo nedeljo so bile v sevniški občini tri zadnje krajevne konference SZDL. Člani na Ledini, v Zabukovju in Lončarjevem dolu so se kot zadnji pogovorili o dosedanjem in bodočem delu. Področje občinskega odbora SZDL Sevnica ima sedaj 31 krajevnih organizacij. Razprave in sklepi krajevnih konferenc, sekcije in podružnice so dale tako obsežen delovni načrt, da bo potrebno veliko veliko dela, preden bo o teh zadevah lahko razpravljala občinska konferenca. Ta bo verjetno konec januarja ali v začetku februarja prihodnjega leta. Do takrat pa bo potrebno predelati vse predloge in 6klepe članstva, da bi se lah- SEJA ObLO V SEVNICI V ponedeljek sta zasedala v Sevnici oba zbora ljudskega odbora. Obsežen dnevni red je imel vrsto pomembnih točk, med drugim vprašanje sredstev investicijskega sklada in združevanje sredstev v gospodarstvu, vprašanja s področja BolstVa in drugo. ko začrtalo enotno delo v naslednjih letih. Temu primerno se bo morala spremeniti tudi sestava bodočega občinskega odbora, saj je Članstvo postavilo vrsto nalog, ki bodo zahtevale v marsičem novih prijemov in oblik dela. Dan republike praznujejo na Bizeljskem vsako leto zelo slovesno, letos pa so se člani Prosvetnega društva in mladinske organizacije še posebno potrudili. Za proslavo so pripravljali že od srede oktobra dalje dramatizacijo pesnitve JAMA. ki \o je po resničnem dogodku napisal Ivan -Goran Kovači č. Pesnitev je prevedel Severin Sali iz Novega mesta, ki je delo tudi prikrojil, skrajšal in pripravil za oder; nekatere odlomke je prevajalec zavoljo lažjega predvajanja prestavil tudi kar z vezano besedo. Na odru smo videli delo v svojstveni obliki: skupina recitator jev, bralec, pionirski in moški zbor so sodelovali v predvajanju JAME. pri čemer so uporabljali tudi svetlobne učinke z lučjo. Glavni recitator je bil Stanko Pungarčič; ljudje so solznih oči odhajali iz dvorane, saj so videli usodo oslepljenega, na pol ubitega človeka — žrtev podivjanih ustaških zločincev. Vsak je še huje obsodil fašizem. Največ zaslug za lepo uspelo proslavo sta imela tov. Ivana Pečnik, ki je pripravila recitator ja, in Miha Haler, ki je pripravil oba pevska zbora. Mladinska organizacija na Bizeljskem je dobila 2. nagrado na okraij. tekmovanju mladih zadružnikov: električni gramofon in sokovnik. Čestitamo mladim tekmovalcem in pričakujemo, da bodo tudi 0 RDEČEM KRIŽU V LOKI V začetku decembra Je blfl v Loki pri Sevnici občni zbor RK. O delu in uspehu je poročal predsednik Hočevar. RK je imel precej uspehov. Organizirali so tečaj, ki ga je obiskovalo 28 mladink. Dekleta so si v Sevnici ogledala zdravstveni dom ln ženski dispanzer, v Novem mestu pa tovarno zdravil, s, Jošno bolnico TBC oddelek in Dolenjski muzej. Sprejel Jih Je tudi predsednik OOKJK ing. Zobec in jim dal nekaj napotkov za nadaljnje delo. Tečajnice so sodelovale pri krvodajalnt akciji, za katero so pridobile kar 34 ljudi. V protlitu-berkuloznem tednu so se najbolj izkazala dekleta z Brega; Ivanka Mlakar je sama nabrala 1850 dinarjev. Na Celovniku tri hiše se niso imele pitne vode. Tuda tu j« posredoval RK in zbral 5000 din. 60 000 dinarjev pa so dobili iz občinskih sredstev. Tečaj so zaključili v aprilu 1060 s kulturno prireditvijo. Dob ček so razdelili! revnejšim ljudem. Novomeška kronika ■ v torek zvečer in v sredo dopoldne so začele padati prve letošnje snežinke v mestu. Otroci so Jiih komaj čakali. Tu in tam že najbolj vneti preizkušajo sani, čeprav snežna odeja se ml prekrila tal. ■ V počastitev dneva JLA bo ti. decembra v Domu Jugoslovanske ljudske armade svečana akademija z bogatim in pestrim Sporedom. ■ Novomeščani se vesele narave in so že v začetku meseca mislili na sirtvestrovanje. V vseh večjih gostinskih lokalih v mestu so prostori za Novo leto že rezervirani. ■ Živilski trg Je bi) v ponedeljek, 12. decembra, kar dobro založen. Zasedene so bile vse stojnice. Prodiaiali so Jajca pd 26 dinarjev, kislo zelje in repo pO M dinarjev kilogram radič po 25 dnnajev merico solato po SO denarjev kilogram, Jabolka po 80 dinarjev, smetano v skodelicah po 80 dinarjev, sirčke po 10 dinarjev kos, koruzo po 40 dinarjev klogram. krompir po 18 dinarjev, šiptaačo po 200 dinarjev kilogram, mleko po 32 dnarjev liter. Kot Običajno so bile tudi tokrat naprodai pletenine in otroška konfekcija. ■ Gibanje prebivalstva- rodila Je Dan:ca Košur iz Kandijške 5. — Poroci so se: Roman Tomšič, av-tomehan*k v. Kurirske 8 in Ana Mikee, uslužbenka iz Crmošnjic: Anton Bašelr. uslužbenec lz Trdi nove 2-1 in Marija Miiller, uslužbenka iz Trdinove 24. _ Ponesrečil se je Vladimir starič, ključavničar iz Ljubljanske ulice ki ga Je konj pritisnili ob zid V razpravi so nekateri člani poudarili, da bi morali v Celovniku. Žirovnici in Radežu, ki so oddaljeni od Loke, namestiti omarice za prvo pomoč. Petletni plan predvideva ambulanto v Loki Leta 1961 pričakujejo zvečanje članstva RK, priredtili pa bodo še več tečajev za mladino in žene. Na koncu Je bilo zanimivo predavanje o zdravi prehrarl. Hrana je ponekod preveč enolična. Zdrava hrana bi morala imeti čim\eč raznovrstnih hranilnih snovi. S. Sk. Iz Poljanske doline pišejo 26. novembra so imeli sestanke člani SZDL iz vasi Zagozdac. Stari trg, Sodevci in Radenci. Udeležilo še jih je lepo število članov. Pogovorili so se o kulturno prosvetnih in gospodarskih problemih krajev pa tudi o zunanje političnem položaju. Izvolili so še delegate za krajevno konferenco, ki je bila naslednji dan in na kateri so obravnavali prav tako probleme gospodarstva pa tudi ostale. Razen tega so izvolili nov 11 članski odbor krajevne organizacije SZDL. 27. novembra je imela občni zbor krajevna organizacija ZROP, ki obstaja že eno lelo in je" imela v tem času tri predavanja. Na njem so se pogovorili o bodočem delu in izvolili nov odbor. Lepo so imeli organizirani proslavi dneva republike v Starem trgu in Radencih. Programa sta pripravili domači šoli. Udeležba je bila velika. —er vnaprej tako delavni in vsestransko prizadevni! AKADEMIJA PARTIZANA V SEVNICI Uspehe dela zadnjega leta bodo v soboto zvečer prikazali Člani sevniškega TVD Partizana na celovečerni akademiji. Obsežen nroeram. v katerem bodo nastopale vse vrste od cicibanov pa tja do članskih vrst. bodo verjetno kot vsa leta do seda i z veseljem sprem-liali številni nrijptplji društva. Delavno in marljivo društvo žanje leto za letom velijo priznanja, le žal. da domaćini o trudu in uspehu vse premalo vedo. POŽAR V KRŠKEM 8. decembra je nekaj čez 13. uro prebivalce Vidni?-Krškega presenetila sirena. Tz podstrešnega stanovanja v stavbi nad pošto se je vil gost dim. Požar je nastal, ker je stranka odlagala pepel na podstrešju poleg lesenih pragov, S hitrim posredovanjem prebivalcev in gasilskega društva so požar takoj posa^-'li. Ko bi ta požar nastal ponočv bi se stanovalci prav gotovo zadušili, nastala pa bi tudi znatna šk-d To ie zopet opozorilo, da ne odlagaj-mo gorečih odpadkov na podstrešja! D. K. KAJ PA MALKOVEC? Na Malkovcu so. si isto nalogo zadali člani'«ŽDL in mladina. Prirejajo v iste namene prostor nad zadružno kletjo,' ker mislijo, da bo taka oblika pritegnila tudi marsikoga od drugod, saj je Malkovec že prej slovel kot turistično in izletniško zanimiv krai. Zal zadnje čase ni preveč možnosti, da bi se ljudje kje zbirali. U&0GE CESTE! Ko beremo dnevno v časopisju o velikih vodah po Sloveniji, pa Sava v Zasavju za-čuda ostaja kar lepo v strugi. Več škode pa povzroča stslno deževje cestam in potom, ki so marsikje že prav taka kot njive. Sevničani se s precej strahu podajo na pot od trga do postaje. Tu' bi človek resnično rabil dva <^rn;ka: erte-ea Droti d*žju''in dmgpga rvro-ti brizganji' blata ■/■'zpod koles najrazličnejših vozil. Kanižmrfca napreduje Kanižarica, središče belokranjskih rudarjev, dobiva novo lice. Pred leti je bila Kanižarica znano prebivališče ciganov, začetek skrivnostnih gozdov ob cesti prorj Vinici ali Staremu trgu pa kot. majhen in zanemarjen premogokop rjavega premoga. Za rudarje ni bilo poskrbljeno niti najosnovnejše. Zdaj je povsem drugače. V lepem smrekovem gozdiču imajo 6 stanovanjskih blokov, v katerih je dobilo udoben dom več deset rudarskih' družin. Za zabavo jim služita športno igrišče s kegljiščem, za kulturno izživljanje pa skrbi rudniška Svoboda. S Črnomljem so povezani -z lepo asfaltno cesto, ob kateri je moderna ulična • razsvetljava. J. K. IZ TREN TERENOV — EDEN Prejšnji teden so se v Sindikalni dvorani v Novem me-•tu zbrali delegati dosedanjih treh terenskih organizacij SZDL v osrednjem področju mesta — L, II. in III. terena — ln ustanovili namesto treh terenskih organizacij skupno Krajevno organizacijo Socialistične zveze — center. V imenu Iniciativnega odlbora je poročal o nalogah in delu SZDL tov. Danilo Kovačič. V razpravi po poročilu so dali delegati mar-aiikak tehten nasvet za bodoče delo. zlasti pa sta posegla v razpravo Rudi Hrovatin in predsednik občinskega odbora SZDL Tone Počrvina. Delegata so Izrekli pohvalo iniciativnemu odboru za dobro izpeljano delo tin uličnim poverjenikom vseh treh dosedanjih terenov, kajti prav ulični poverjeniki imajo veliko zaslug za razgibano in uspešno delo organizacij SZDL. Nato so delegati na tajnih volitvah izvolili 30-članski odlw nove krajevne organizacije SZDL center, po končanem zborovanju pa so novi odborniki izbrali izmed sebe 9-čla.iski sekretariat. Predsednik krajevne organizacije center je Jože Ovitkovič, podpredsednik Jurij Picek. tajnica Tilka Sa.šok in blagajnik Rudi Jerančlč. Da se bo delo uspešno razvijalo, bo odbor ustanovil razne sekcije, v (krepko pomoč pa b;>do odboru tudi tričlanska podružnični odbori na področju dosedanjih terenov. Četrtek, 13. decembra: Ljubica Petek, 16. decembra: Albin Sobota, 17. decembra: Lazar Nedelja, 18. decembra, Rastoje Ponedeljek, 19. decembra: Darij Torek, 20 decembra: Svetozar Sreda, 21. decembra: Tomaž Črnomelj: 16. in 18. dec: franc. barv. film »Kockar*; 20. in 21. decembra: amer. tlim -Dvanajst jeznih mož*. Kostanjevica: 18. dec: ital. barv. film -Kraljestvo sonca*. Metlika: 17. ln 18. dec: »Ponos in strast*; 21. dec: »Vražji krog*. Mokronog: 15. dec: ltal.-franc. film -Neostvarjene sanje«: 17. in 18. dec: ital. barv. film -Madame Butterflv*. Novo mesto - -Krka*: od 16. do 19. dec: sovj. barv. film »Dekle brez naslova*; od 20. do 22 dec: anel. barv. film -Ker veter ne zna brati*. Novo mesto - Dom JLA: od IS. do 18. dec: jugoslov. filih -Vojna«; od 19. do 21. dec: amer. barv. film -Vičita«. Semič: 18, dec: amer. barv. tlim »Velika Korida«. Senovo: 17. ln 18. dec: amer. barv. film »Nismo angeli«; 21. in 22. dec: jugoslovanski film »Vrata ostanejo odprta«. Sevnica: 17. in 18. dec: franc. film »Svet tišine«. Trebnje: 17. in 18. dec: amer. barv. film »Doživljaji kapetana Vajta*. Predstava v soboto ob 19. v nedeljo ob 16 in 18.30. Žužemberk: 18. dec: mehiški film »Ne preklicem svoje preteklosti«. Hišo in dva ha zemlje pri Trebnjem zamenjam za h/so v Novem mestu ali bližnji okolici. SkuSek. Rožni vrh 10, Trebnje. m* PREKLIC Tone Rozman ie Vavte vasi 24. posta Straža obveščam, da nisem plačnik računov svoje Žene Ivane Rozman lz vavte vasi 24. kakor tudi ne nobenih dolgov, dokler ne resi zadevo Okrožno sodišče v Novem mestu >)04flr ■■ - Preklicujem izgubljeno zdrav-stveno izkaznico štev. 299422 kme. trifjskega zavarovanja na ime Julija Brulc rojena 1. aprila 1926. Smolenja vas 8. pošta Novo mesto. Kristina Ravbar iz vavte vasi 17, pošta Straža, preklicujem vse, kar sem govorila zoper Franca Puotja iz Dren j a, pošta Straža. Ob izgubi dragega moža In očeta se iskreno zahvaljujemo zdravnikom novomeške bolni*«-ce. zlasti dr. Prtmožičevi. kakor mdi strežnemu osebju, ki so stori!-: vse. da bi mu olajšali bolečine. Nadalje se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje. vsenu ki so ga spremili na zadnji poti, zlasti njegovim štirim prijateljem, s katerimi je delal v tujini, kakor tudi vsem prijateljem, znancem in sorodnikom Družina Movrin zagozdac, Novo mesto, Črnomelj. Stari trg ob Kolpi, 7. de-eembra 1960. Most v Rogov log |e loprt! Komunalna uprava občinskega ljudskega odbora Novo mesto obvešča vs* prebivalstvo, da Je leseni most čez Krko v Ragov log zaprt zaradi slabe konstrukcij«, in da ne odgovarja za morebitno nesrečo. Prodam kompletno spalnico in rabljen polivinil za tla. Naslov v upravi lista (1614-60). Prodam vzldljiv štedilnik. Po-iizve se v upravi lista (1616*80). Prodam posestvo z njivami ln gozdom v Vinjl vasi pri Podgra-du. Poizve se na Kandajski 8 v Novem mestu. Prodam kompletno kuhinjsko pohištvo v dobrem stanju. Naslov v upravi lista (1619-60). poceni prodam dve posteljni mreži z žiimnicama, popolnoma celo. Naslov v upravi lista. Iščem gospodinjsko pomočnico-k trem osebam. lahko tudi osem-urna zaposlitev. Plača po dogovoru. Naslov v upravi lista — (1618-60). Izgubil sem zdravstveno izkaznico štev. 597471 in 1o preklicujem. Karel OmerzeJ Gotna vas 1 Smihel. Prodam dobro ohranjen radioaparat. Ugoden nakup Naslov v upravi 1'eta. Prodamo manjšo količino potiskanega časopisnega papirja. — Uprava Dolenjskega lista, Novo mesto. Glavni trg S NOVO MESTO V času od 5. do-12. decembra je bilo rojenih 22 dečkov ln 20 deklic. Poročila sta se: Jože Putisch, strojevodja s Tolstega vrha, in Ana Sobar, delavka iz Dol. Toplic. Umrli so: Jurij Plršič, invalid lz Novih sel, star 74 let.; Ivana Zunk, gospodinja iz Kočevja, stara 5" let: Marija Hudorovec, delavka iz Ver-č c, stara 86 let Ana Surla, kme-tovalka lz Gor. Lakovnic, stara 80 let; Terezija Kastelic, kmetoval-ka z Rakovnika, stara 80 let; Franc Turk, užitkar s Sela, star 70 let: Marija Hočevar, kmetovalka iz Re-gerče vasi, stara 79 let. VIDEM-KRSKO Novembra sta bila rojena dva dedka. Poročili so se: Vinoenc Dvornik, zidarski pomočnik, ln Marija Brodnik, bolniška strežnica, oba is Ljubljane; Miroslav Skočaj, gradbeni tehnik iz Brežic, in Antonija Culk, kmetijski tehnik iz Starega grada; Ivan Benje. trgovski pomočnik, ln Kristina Radej, uslužbenka, oba iz Vldem-Krškega; Maks Richlv, upravnik tiskarne, in Frančiška Petelin, uslužbenka, oba lz Vide m--Krškega; Rudolf Spende, tovarniški delavec lz Raven, ln Pavlina Bane, posestnica lz Zdol; Jože Krošelj, delavec tz Oklukove gore. in Vilma Kink, delavka iz Kremena; Avguštin Pfajfar, delavec iz Vldem-Krškega, ln Alojzija Drugovič. delavka iz Spod. Llbne; I%ran Kučič, šofer lz Spod. Dul, ln Marija Ivanfek, kuharska pomočnica iz Vldem-Krškega. Umrli so: Valentin Strugar, upokojenec iz Videm-Krfkega, star 83 let; Jože Dolmovič, posestnik z Brezobske gore, star 59 let; Marija Pleterski, gospodinja iz Zdol, stara 67 let. SEVNICA Novembra so bili rojeni i dečki in 2 deklici. Poročili so se; Jože Ameršek, delavec Iz Presne "Loke, in Alojzija Medvešek, poljedelka iz Zur-■kevdelai-vVllibaki Gorjanc, pleskar iz Gozd-Martuljka, in Zlata Hren, delavka lz Sevnice; Jože Mesojedec, delavec iz Žirovnice, in Ka-rolina Košar, gospodinjska pomočnica iz Zurkovdola; Jože Globavs, lesni manipulant iz Sevnice, in Kristina Pirkovič, šivilja s Sela; Stanislav Kranj c, čevljarski pomočnik iz Šmarja, in Terezija Zupan, delavka iz Sevnice: Frančišek Steklasa, rudar iz Krmelja, in Marija Ljubeljšek, delavka iz Skrov-nika; Leopold Clzel, mizar, ln Marija Abram, poljedelka, oba lz Kladja; Silvester Jazblnšek, usluž- benec iz Ljubljane, in Marija Kenk, uslužbenka iz Notranjih goric; Jože Sturbej, poljedelec iz Stranj, in Štefanija Stritar, poljedelka lz Pbkleka. Umrli so: Helena Cverie, gospodinja iz Orehovega, stara 58 let: Frančiška Košar, socialna podpi-ranka iz Sevnice, stara 70 let; Franc Uhan, upokojenec iz Sevnice, star 90 let; Jožef Sintler, preužitkar lz Sevnice, star 81 let; Ivana Povšič, užltkarica iz Tršči-ne, stara 75 let; Miha Span, užitkar s Podvrha, star 78 let. Pretekli teden so v novomeška porodnišnici rodile: Cita Kožar z Gor. Težke vode — deklico; Amalija Sukovič lz Mirne peči — deklico; Helena Bec Iz Gabrijel -deklico; Ana Bartolj lz Hrušice — dečka, Marija Hrovatič lz Koroške vasi - dečka; Jožefa Anžlin iz Mačkovca - dečka; Pepca Tršinar z Gor. Prekope - dečka, Marija Nagode z Loke - dečka; Terezija Kastelic z Dol. Težke vode - deklico; Stanka Soba iz Stare cerkve - deklico; Pavla Starič Iz Dobr-nlča - dečka: Cvetka Vovk iz Dol. Toplic _ dečka, Justi Drmai i* Dol. Prekope - deklico; Ivanka Dimlc iz Dolenje vasi - dečka; Anica Potokar iz Račjega sela -deklico; Ljudmila GorMn s Poto-vrha — dečka, Jožefa Makse lz Ce-šče vasi - deklico; Jožica Seiko iz Zvabovega - deklico; Marija Močivnlk lz Šentjerneja — deklico; Amalija Spec iz Stavce vasi — deklico,- Ana Lukšlč s Podgrada — deklico; Darinka Korče lz Gaber-ja - dečka; Marija Kump z Uršnih sel - dečka; Marija Muhič iz Malega Kala - dečka. kronikaOnesrcc Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Matija Lavrič, tesar iz Srednje vasi. Je padel s kolesa ln si poškodoval desno nogo: Janezu Goršetu, rudarju iz Drago-vanje vasi, Je padla deska na nogo. Marija Adlešlč, Žena kmeta iz Adlešlčev, Je padla z voza in si poškodovala desno nogo. Marija Sašek, žena kmeta iz Gabrja, Je padla s podstrešja in si poškodovala glavo. Jerneja Bana, mlinarja iz Mirne, je povozil voz, Marica Dovjak, kuharska vajenka iz Otočca, je padla z mopedom in si poškodovala nogo. Iz Tržišča nam pišejo Ze novembra letos so v Tržišču ustanovili Društvo prijateljev mladine, ki je za dan republike pripravilo slovesnej-ši sprejem poinirjev v mladinsko organizacijo ter sprejem cicibanov med pionirje. Na proslavi, ki je bila namenjena mladini, je sodeloval mladinski kvintet »Tiki« iz Krmelja in še nekaj skupin in posameznikov, zatem pa je bila zakuska. Predstavniki množičnih organizacij so mladincem in pionirjem toplo čestitali. Ob veselih zvokih mladinskega kvinteta se je mladina nato zavrtela. Zdaj delajo že načrte za bodoče delo. Njihova prva na- Zbor volivcev v Podbočju 4. decembra je bil v Podbočju v osnovni šoli zbor volivcev, ki se ga je udeležilo veliko število ljudi. Razpravljali so o popravilih poti in po daljši in burni raepravi sprejeli predlog krajevnega odbora o razdelitvi sredstev, namenjenih popravilom Pred tem je bil že sklican ibor volivcev, ni pa mogel -klepati. ker je bila udeležba premajhna. Zdaj so ljudje končno uvideli, da je njim samim v korist, da pomagajo reševati krajevne probleme in potrebe, ter so se drugega sestanka oolnoštevilno udeležili. loga bo: organizirati pohod Dedka Mraza za novo leto. x Za dan republike so železniški delavci iz Tržiča in Mokronoga z nekaterimi predstavniki množičnih organizacij obiskali bivšega železniškega delavca, ki je zdaj v pokoju — Franca Milavca. Ob tej priložnosti je tovariš Milavec povedal marsikateri dogodek iz svojega dolgoletnega službovanja pri železnici. Ob zvokih partizanske in slovenske na- rodne, pesmi so predstavniki organizacij in železničarjev zaželeli tovarišu , Milavcu se mnogo zdravih let. V Tržišču pripravlja krajevna organizacija SZDL prostor za klubske prostore. Ti naj bi bili v stavbi krajevnega urada. Razpravljajo pa tudi o televizorju, za katerega ie zbirajo prispevke. Tako bi se tudi Tržišče priključilo kluboma V Sevnici in Šentjanžu. ) Leon Močan SPORED RADIO LJUBLJANA O prednosti umetnih gnojil smo že velikokrat pisali; takšnole peso je pridelala tov. Minka Glogovšek kz Zgornjsga Obreza pri ArtiČah (Foto: Martin Zupančič) OBVESTILO Zletni odbor VII. zleta bratstva in enotnosti Novo mesto poziva vse upnike, da do 25. decembra 1860 predlože svoje terjatve, ker zaradi likvidacij« poznejših terjatev ne bo mogel upoštevati. Zletni odbor VII. zleta bratstva in enotnosti Novo mesto SOBOTA, 17. decembra 5,00-6.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored), vmes ob 5.25-5.45 Nekaj domačih — 8.30 Reklame -B.05 Glasba ob delu - 8.30 Igra violinist Igor Ozim - 8.55 Radijska šoja za nižjo stopnjo: Herman Skofič, Dobri obloženi kruhek -9. 25 Ob Sredozemskem morju (zabavna glasba) - 10.15 Med barokom in impresonizmom r H-00 Po svetu ja-zza, i. jugoslovanski festival jaz-za, X. oddaja - H-30 Pionirski tednik - 11.50 Otroci izbirajo pesmice - 12.00 Slovenske narodne za glas ln klavir - 12.15 Kmetijski nasveti - 12.25 Zabaven opoldanski spored - 13.15 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Veseli plan-šarji v gosteh - 13.50 Priljubljene arije iz francoskih operv - 14.20 Šport in športniki - 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.15- Obvestila, reklame in zabavna glasba - 15.40 S knjižnega trga - 16.00 Ali vam ugaja? - 16.40 Poje mešani zbor France Prešeren lz Kranja - 17.00 Lokalni dnevnik - 17.15 Po kinu se dobimo - 17.45 L. M. Skerjanc: Prva simfonija v A-duru - 18.00 Jezikovni pogovori - 18.15 Od Beograda do Moskve (zabavna glasba) - 18.45 Okno v svet - 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba - 19.30 Radijski dnevnik - 20.00 Domači napevi za sobotni večer - 20.30 R. in A. Be-cker: Dovolite, ime mi je Cox -21.00 Melodije za prijeten konec tedna - 22.15 Oddaja za naše izseljence - 23.05 Zaplešite z nami! -24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. • NEDELJA, 18. decembra 6.00-6.30 Nedeljski jutranji pozdrav, vmes ob 6.05-6.10 Poročila, vremenska napoved in dnevni koledar - 6.30 Vedri napevi - 7.00 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda — 7.15 Reklame - 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva - 7.35 Igra kmečka godba - 8.00 Mladinska radijska igra - 8.30 Slavni mojstri pišejo za otroke - 8.45 Z zabavno glasbo v novi teden - 9.45 Štiri antične arije - 10.00 Se pomnit«, tovariši . .. Lojze Jakopič: Trme nod Kumom - 16.30 Iz vokalne beležnice Danila Bučarja — 10.45 Spoznavajmo svet In domovino I -11.45 Zabavni orkester Helmut Za-chanas - 12.00 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo, I. - 1S.N Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda - 13.15 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Za našo vaa - 13.45 Koncert pri vas doma z orkestrom Raphaele — 14.15 Na«i poslušalci čestitaio in pozdravljajo, II. - 15. Napoved časa, poročila in vremenska napoved — 15.15 Reklame - 15.30 Zvočna panorama - 16.00 Humoreska tega tedna: Georgij Papašvili »Za srečo v zakonu« - 16.20 Veliki valčki - 16.40 K;>.r rad) poslušate - l?.0o Peli so lih mati moja ... - 17.30 Radijska igra: Jonatan Svvift -Vslgamogoč-no pero: - 18.17 Suita na tem« angleških narodnih pesmi - 18.29 Martin Gold s svojim orkestrom -18.40 Polke in valčki domačih vi-Z^riev - 19.00 Obvestila, reklame ln zabavna glasba - 19.30 Radijski dnevnik - 20.05 izberite melodijo tedna s - 20.50 Orgle v ritmu «* 21.00 Obisk pri akademiku Luci-janu Mar ji Skcrjancu (ob sklada-' teljevi šestdesetletnici) — 22.00 N« poved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za na-slednii dan - ??15 Ples ob radijskem ipre'emnlku - 23.00 Poročila - 23.os Noi%ni komorni koncert - 24.00 Zgdnii poročila ln za-i.-1iijf*Ak fKMn-e % V ATOMSKI RAKETI NA LUNO PRIREJENO PO F AN TASIICNI ZGODBI R, O FOHLER.lA Standard narašča 25. — Sončna stran je bila blizu. Zares Je brž postalo svetlo. Toplota je zajela vse raketne prostore, toda notranje hladilne naprave so jo brž zadržale, V dnevni svetlobi se je zvrstila pred periskopi dobro znana Lunina površina. Morja in vulkanska žrela. Kapitan VVilbert je dejal: »Na cilju smo! Za obkrožitev smo potrebovali natanko dve uri in petintrideset minut, saj letimo že 1,5 km/se k. brzine.« Spet se je dvignil v bleščeči dnevni svetlobi in žarku sonca zunanji toplomer na več kot +100 stopinj Celzija, kajti na tej strani Lune ni bilo tiste plasti zraka, ki bi ostra nasprotja omilila ali pa jih izenačila. Velika vročina je posadko zelo prestrašila. 26. — Za pristanek je bila namreč sončna stran Lune kaj malo primerna, prav tako pa tudi tema Lunine zadnje strani. Zato je kapitan sklenil pristati v coni »pepelnato sive svetlobe«, kjer je bilo sicer občutno mrzlo, vendar tudi dovolj svetlo, da bi lahko dovolj natanko opazovali Lunino površino. Potem ko so spet odleteli mimo kakor noč črne Lunine zadnje strani, so se začeli pripravljati za pristanek. »Pozor, pristanek!*« je ukazal kapitan po telefonu. »Vse pripravljeno!<-se je glasil odgovor posadke. Radarski tehnik je sporočil oddaljenost od Lunine površine: »10.000 metrov ... 9.900 metrov...« Tako je letela AR 3 nad črno stranjo Lune in padala vedno niže... 27. — »Brezkončno širno morje, kapitan!« je za-kliknil pilot. — »Kakor deska!« ga je dopolnil radarski tehnik. »372 metrov, 371... 370 .. .« Čeprav ni bilo kaj posebnega videti, so vsi nazeto strmeli v belo osvetljeno ravno ploskev. Delo na raketi je počivalo. Samo posadka v pilotovi kabini pri žarometu in motorju je bila pripravljena »na vse«. V kabini profesorja Fa-biniusa je bil IHming kakor prilepljen ob periskopu in sporočal zaposlenemu učenjaku, kaj je videl. »Kako bomo pristali? Bomo morda treščili ob Luno,, se bo raketa razbila, bomo imeli mrtve?« je razmišljal Illming. In medtem... Dežnik v rokah vojne mornarice: kaj nenavadna slika, sa] Je sicer to orodje britanskim mornarjem posebej prepovedano! Toda mornar John Pople-well na gornji sliki Je moral dežnik nositi na poseben ukaz: dodeljen je bil namreč v osebno spremstvo in pomoč soprogi britanskega predsednika vlade Mac Millana, ko je ta pred nekaj dnevi s premierom obiskala vojno luko Portsmo- Mo&afc na sWki pravkar trga ■» dvoje ček za 80 milijonov dinarjev (v angleških funtih), gleda pa ga pri tem opravilu ttv-tetna Nemka, U ta DiepoUi, Id Je prišla k znancem v Anglijo, da U k naučila jezika. Pri tem je kupila srečko iportne stave in zadela premijo. Ko Je šla ponjo, pa je ugotovila, da po nekem angleškem zakonu v tej stavi ne morejo sodelovati osebe, mlaj-le od 21 let. Tako Je dobitek ostal športni stavi, deklici pa grenak okus v ustih in solze. Kje drugje kot v Ameriki se Je pripet Ha zgodbica, katere glavna junakinja je filmska zvezdica na gornji sliki Jo Morrow iz Hollywooda. Tožila Je namreč svojega producenta sotttšcu, da jo je hotel - Izstradati. Ta Jo je namreč postavil na cesto, ker je prekoračila rvojo telesno težo, ki Jo Je imela ob času, ko je bila angažirana. Seveda se producent hrani, da je bilo to s posebno klavzulo v delonvi pogodbi posebej predvideno, ker Igralkino nastopanje v filmu ne dopušča menjanje telesne linije. Vse kaze, da bo zaradi prevelike jesčnosri zvezdica pogorela pred sodiščem, kar bo zagotovo pripomoglo, da bo spet do nove službe. Je pa seveda shujšala. Ce Ji bo to pomagalo H»rasan rs kal po predalu, se je z levico prijel za brado in začel eukati bradavico. Kurt nI dvomil, da je to Schwarz. Toda kako naj obtoži uslužbenca Biroja kot razbojnika? To bi osramotilo Biro, njega, Kurta, bi odslovili pa bi spet ostal brez dela. In to prav zdaj, ko v stanovanju, že v tako dovolj revnem, nima sploh ničesar. To bi bilo res nespametno, zato uslužbenca Biroja raje ni omenil. »Rop je treba prijaviti policiji« mu je sočutno rekel Flick. »Morda res. Zaprosil bom komandanta ...« »Mislite, da bo to pomagalo?« je odgovoril Flick in naglo šel iz sobe. Kmalu se je vrnil. Cez eno uro so oba telefonično poklicali iz policije. »Gospod VViener lahko dvigne svoje stvari.« Kurt se je razveselil in vprašal: "•Ali ste vse našli?« »Tega ne vemo. Pridite sami preverit. »Kaj pa razbojniki?« je preplašeno vprašal Kurt. »Ste jih zaprli?« »Ušli so v Vzhodno cono.« »Najlepše se vam zahvalim!« Kurt je previdno položil slušalko na vilice. »Gospod pomočnik, dovolite mi, da grem pogledat. Zelo sem nestrpen. Rad bi zvedel, ali so našlj vse stvari.« »Pojdite, pojdite! Cemu vprašate?« ga je pomirjal Flick. »Dobro, da je vzhodna meja zastražena, sicer bi svojih stvari nikdar več ne videli. Kajti dobili so jih prav na meji.« »Da, res je dobro,« je potrdil Kurt. Stopil je že k vratom, ko je telefon spet pozvonil. Flick je dvignil slušalko. »Da, razumem!« Odložil je slušalko in se veselo obrnil h Kurtu. »Prijatelj, srečo imaš. Tvoje stvari so že prinesli v pisarno. Pojdi panje. Razen tega ti daje komandant nekaj tisoč mark za prvo pomoč. Vidiš, kako se je vse uredilo...« Zmedeno se je nasmehnil. Kurt je pa odšel v pisarno h komandantu. Svoje stvari je dobil skoraj vse. Bile so v dveh balah, ki so bile zapakirane že v Kur-tovi sobi. Manjkala Je samo ura, katero si je vzel zamaskirani vodja. Kurt se je spomnil tudi beležnice ruskega ranjenca — tudi njo so mu razbojniki vzeli. Bilo mu je žal. V ujetniškem taborišču ga je bila spominjala mesteca na Donjecu, kjer mu je padel brat in kjer je on vkljub ukazu, da je treba ustreliti vsako civilno osebo, ki jo zalotijo na bojišču, pustil ranjenega Rusa pri življenju. Kadar je Kurt prebiral beležnico, se je vnovič spominjal svojega brata in včasih se mu Je zazdelo, da to ni tuja beležnica, temveč be-ležnica njegovega brata, ki se je zmeraj zanimal za prav take stvari. Od beležnice se Kurt ni ločil, šele v zadnjem času. boječ se, da je ne uniči, jo je puščal doma v predalu. In tako so mu jo vzeli. »Vrgli jo bodo proč*, si je mislil, »kaj bi z njo...« Potem je potiho rekel ženi: ^01401453713991^735^^^763701^947^40^4497^^92057241^711^25^^^395497512^516^4^39439357671^034579^673500073^001731773153236579419252926166457054^3749^8341^911991517359 155541 ^732495^19495943194379105959^94049581919195958^942