Noah Emil Glisik1 Zrcalni nevronski sistem in njegova vloga pri klinični prezentaciji motnje avtističnega spektra: pregled temeljnih in sodobnih ugotovitev The Mirror Neuron System and its Role in the Clinical Presentation of Autism Spectrum Disorder: A Review of Foundational and Contemporary Findings IZvLEČEK KLJUČNE BESEDE: zrcalni nevroni, motnja avtističnega spektra, funkcionalno magnetnoresonančno slikanje, elektroencefalografija Zrcalni nevroni so nevroni, ki sprožijo akcijski potencial tako med opravljanjem dejanja kot med opazovanjem enakega ali podobnega dejanja. Prvotno so bili odkriti v opicah Macaca nemestrina, kasneje pa so jih določili tudi v človeških možganih, in sicer na infe- riorni frontalni vijugi, dorzalni premotorični skorji, inferiornih parietalnih režnjičih in v malih možganih. Glede na lokacijo se sklepa, da je njihova funkcija povezana z razvo- jem jezika, učenjem in posnemanjem čustev ter gibov. Ker simptomatika motnje avtističnega spektra vključuje motnje v razvoju jezika, razumevanju čustev in ponavljanju motoričnih gibov, se raziskovanje nevroloških značilnosti avtizma ukvarja tudi s povezavo med njeno simptomatiko in aktivnostjo zrcalnega nevronskega sistema. Sodobne raziskave vključujejo poleg opazovanja vedenja tudi funkcionalno magnetnoresonančno slikanje in elektro- encefalografijo ter so odkrile pozitivno povezavo med spremenjeno aktivnostjo zrcalnih nevronov in simptomi avtizma. Namen tega preglednega članka je zaobjeti tako temeljne kot novejše ugotovitve o zrcalnih nevronih pri avtizmu in opredeliti možnosti za nadaljnje raziskave. aBSTRaCT KEY WORDS: mirror neurons, autism spectrum disorder, functional magnetic resonance imaging, electroencephalography Mirror neurons are neurons that trigger an action potential both while performing an action and while observing the same or similar action. Originally discovered in Macaca nemestrina monkeys, they were later also located in the human brain, specifically in the inferior frontal gyrus, dorsal premotor cortex, inferior parietal lobules, and in the cerebellum. 1 Noah Emil Glisik, štud. med., Medicinska fakulteta, Univerza v Mariboru, Taborska ulica 8, 2000 Maribor; noah.glisik@student.um.si 393Med Razgl. 2024; 63 (4): 393–402 • doi: 10.61300/mr6304hhh • Pregledni članek mr24_4_Mr10_2.qxd 17.12.2024 10:55 Page 393 je zanimanje za ugotavljanje morebitnih vzrokov veliko (6). Po odkritju zrcalnih nevro- nov leta 1992 so se strokovnjaki na področ- ju razvojne nevroznanosti usmerili v razi- skovanje zrcalnih nevronov, v enega izmed pomembnih endogenih dejavnikov pri raz- voju znakov avtizma (7). vpliv avtizma na empatijo Empatija je opredeljena kot razumevanje in posredno doživljanje občutkov in čustev drugih ljudi, ne da bi bili ti občutki ekspli- citno prikazani. Gre za kognitivni in čustve- ni proces nezavednega posnemanja občut- kov drugih posameznikov oz. za eno izmed oblik nezavednega posnemanja (8). Do zad- njega desetletja so se strokovnjaki strinja- li, da je razumevanje čustev drugih pri motnji avtističnega spektra znatno ovira- no oz. da so ljudje z avtizmom bistveno manj uspešni tako pri sporazumevanju na podlagi implicitnih sredstev za sporazu- mevanje, npr. razumevanja obrazne mimi- ke in telesne drže sogovorca, kot pri uporabi eksplicitnih oblik sporazumevanja, npr. besednega razumevanja (9). Razvoj razu- mevanja empatije je spremenil tudi razu- mevanje empatije pri osebah z avtizmom. Empatijo namreč delimo na kognitivno (sposobnost prepoznavanja duševnega sta- nja drugih ljudi) in čustveno (sposobnost doživljanja čustev drugih) (10). Shalev in sodelavci so opisali pojav neravnotežja med kognitivno in čustveno empatijo ter jo 394 Noah Emil Glisik Zrcalni nevronski sistem in njegova vloga pri klinični prezentaciji motnje … Based on their location, it is inferred that their function is associated with the develop- ment of language, learning, imitation of emotions, and movements. Since the symptoms of autism spectrum disorder include language development disorders, difficulty under- standing emotions, and repetitive motor movements, research on the neurological char- acteristics of autism also deals with the correlation between its symptoms and the activity of the mirror neuron system. Modern research includes functional magnetic resonance imaging and electroencephalography in addition to behavioral observation, and has dis- covered a positive correlation between altered mirror neuron activity and symptoms of autism. The aim of this review is to encompass both fundamental and contemporary find- ings on mirror neurons in autism and to identify possibilities for further research. UvOD Motnja avtističnega spektra je v peti izdaji Diagnostičnega in statističnega priročnika za duševne motnje (The Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders, Fifth edition, DSM-5) opisana kot nevro- loška razvojna motnja, za katero so značilni ovirana sporazumevanje in sklenitev med- osebnih odnosov, omejena in specifična področja zanimanja ter ponavljajoče se in tudi obsesivno vedenje, ki lahko ovira funk- cioniranje v izobraževalnih ustanovah, pri delu in v medosebnem sporazumevanju (1). Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organization, WHO) ocenjuje, da je povprečna svetovna prevalenca motnje avti- stičnega spektra 1 %. V ZDA prevalenca znaša 2,8 % pri otrocih in 2,2 % pri odraslih (2, 3). Simptomatika in njen vpliv na posa- mezna življenjska področja se od posamez- nika do posameznika bistveno razlikujeta, zaradi česar je motnja opisana s prispodo- bo spektra (4). Veliko raznolikost v simpto- matiki opazimo pri razvoju govora, zaradi česar poleg motnje avtističnega spektra obstaja tudi diagnoza Aspergerjevega sin- droma; pod to diagnozo sodijo posamezni- ki, ki kljub drugim simptomom avtistične- ga spektra kažejo neoviran razvoj govora, tj. izgovarjavo besed do drugega leta starosti in razumljive besedne zveze do tretjega leta starosti (5). Ker imajo ljudje z avtizmom, posebej tisti z bolj izraženo simptomatiko, bistvene težave pri vključevanju v družbo, mr24_4_Mr10_2.qxd 17.12.2024 10:55 Page 394 tudi dokazali z raziskavo 1.905 avtističnih in 3.009 nevrotipičnih sodelujočih. Preverili so za avtizem značilne lastnosti ter doživ- ljanje empatije z vprašalniki in ugotovi- li, da je bilo neravnotežje med oblikama empatije linearno povezano z izraženostjo simptomov avtizma. Sodelujoči s prevla- dujočo kognitivno empatijo nad čustveno so kazali t. i. simptome avtizma na družab- nem področju (nezavedanje čustev drugih, nerazumevanje prikritih sporočil, težave pri vzpostavitvi novih znanstev), sodelu- joči s prevladujočo čustveno empatijo pa so kazali simptome avtizma na ostalih po- dročjih (ponavljajoče se vedenje in rutine, manj razvite motorične spretnosti, učne težave) (11). vpliv avtizma na motorične spretnosti Oviran razvoj motoričnih spretnosti sicer ne spada pod glavna merila za postavitev diagnoze avtizma, a je pri večini primerov prisoten. Liu in sodelavci so z uporabo testa motoričnega razvoja (angl. test of gross motor development 2, TGMD-2) ugo- tovili, da je kar 80 % avtističnih otrok, sodelujočih v raziskavi, imelo oviran moto- rični razvoj (12). Eden izmed pokazateljev motoričnega razvoja in tudi druga oblika posnemanja, ki je pri motnji avtističnega spektra ovirana, je posnemanje motoričnih dejanj; z uporabo obrazne elektromiografije (EMG) je bilo pokazano, da avtistični posa- mezniki ne posnemajo obraznih izrazov nezavedno (spontano) kot nevrotipični pre- iskovanci, hkrati pa ljudje z avtizmom, četudi lahko zavedno posnemajo dejanja, težje razjasnijo možne motive za posame- zna dejanja, torej težje odgovorijo na vpra- šanje, zakaj je opazovan subjekt opravil neko motorično dejanje (13). ZRCaLNI NEvRONI Evolucijski izvor – teorija asociacij Zrcalne nevrone so prvič opisali Rizzolatti in sodelavci leta 1992, in sicer pri opicah (Macaca nemestrina); opazili so aktivnost določenih nevronov ne le takrat, ko je opica opravila neko dejanje, npr. prijemanje pred- meta, temveč tudi med pasivnim opazova- njem druge opice pri opravljanju istega dejanja (7). Zrcalne nevrone so opredelili kot nevrone, ki sprožijo akcijski potencial (tj. spremembo membranskega potenciala na nevronu, ki se prenese na nadaljnje nevro- ne) med opravljanjem dejanja in tudi med opazovanjem enakega dejanja, ter opisali tri specifične tipe (7, 14): • strogo skladni zrcalni nevroni sprožijo signal med opravljanjem dejanja in opa- zovanjem identičnega dejanja, • splošno skladni zrcalni nevroni sprožijo signal med opravljanjem dejanja in opa- zovanjem podobnega dejanja in • logično povezani zrcalni nevroni sproži- jo signal med opravljanjem dejanja in opa- zovanjem različnih, a vendar logično oz. tematsko povezanih dejanj. Glavna teorija o izvoru zrcalnih nevronov temelji na razvoju jezika, saj naj bi razvoj zrcalnih nevronov omogočil vzpostavljanje asociacij med dejanjem in motivom za to dejanje oz. za usklajevanje sporočila s tako sporočevalčevega kot prejemnikovega zor- nega kota (15). Na celični ravni se nastanek zrcalnih nevronov razlaga z vzpostavljanjem asociacij med senzoričnimi in motoričnimi nevroni v superiornem temporalnem žlebu ter parietalni skorji. Ta proces se odvija pri asociativnem učenju, kadar se večkrat pove- zano sprožijo tako senzorični kot motorični nevroni, ki kodirajo podobna dejanja. To povezano sprožanje senzoričnega in moto- ričnega nevrona utrdi povezavo med njima; posledično lahko akcijski potencial potuje s senzoričnega na motorični nevron (7). Lokalizacija zrcalnih nevronov V prej omenjenih opažanjih zrcalnih nev- ronov pri opicah Macaca nemestrina so Rizzolatti in sodelavci tudi uspešno dolo- čili področja opičjih možganov, v katerih so 395Med Razgl. 2024; 63 (4): mr24_4_Mr10_2.qxd 17.12.2024 10:55 Page 395 se nahajali, in sicer na prefrontalni skorji (področje F5) in v anteriornem intraparie- talnem žlebu (16). Caggiano in sodelavci so prav tako uspeli določiti mesto nahajanja zrcalnih nevronov pri opicah, in sicer na ventralni premotorični skorji, prikazani z modro obarvanim področjem F5 na sliki 1. Pri človeku je aktivnost zrcalnih nevro- nov širše porazdeljena (slika 1). Zrcalni nevroni se nahajajo na inferiorni frontalni vijugi (homologna področju F5 v opičjih možganih) in na primarni motorični skor- ji, anteriornem intraparietalnem žlebu, somatosenzorični skorji in inferiornem parietalnim režnjiču. Aktivnost anterior- nega intraparietalnega žleba se posebej okrepi pri vedenju, povezanem s predhod- no določenim ciljem, na področju BA2 pa lahko z elektroencefalografijo (EEG) zazna- 396 Noah Emil Glisik Zrcalni nevronski sistem in njegova vloga pri klinični prezentaciji motnje … mo frekvence µ, ki so značilne za motori- čne dejavnosti (17). Funkcija zrcalnih nevronov Odkrivanje funkcije zrcalnih nevronov teme- lji na spoznavanju posameznih delov skor- je, na katerih se ti nevroni nahajajo. Mednje spadajo inferiorna frontalna vijuga, parie- talna skorja in premotorična skorja (17). Inferiorna frontalna vijuga je del Broco- vega področja; med njene funkcije spadajo razumevanje pomena besed in stavkov, tol- mačenje razlogov za dejanja in povezo- vanje gest z besednimi pomeni. Poškodba Brocovega področja povzroča t. i. Brocovo afazijo, ki vključuje zatikanje govora in slov- nično nepovezanost med stavki (18). Zaradi povečane aktivnosti zrcalnih nevronov na Brocovem področju med posnemanjem arkuatni žleb inferiorni parietalni režnjič anteriorni intraparietalni žleb primarna motorična skorja inferiorna frontalna vijuga principalni žleb centralni žleb BA2 (vir frekvenc)µ F5 Macaca nemestrina Homo sapiens sapiens Slika 1. Lateralni pogled možganov Macacae nemestrine in človeških možganov z označenimi področji odkritih zrcalnih nevronov (7, 17). mr24_4_Mr10_2.qxd 17.12.2024 10:55 Page 396 dejanja z vnaprej določenim ciljem lahko sklepamo na znaten pomen zrcalnih nevro- nov pri vzpostavljanju povezav med dejanjem in ciljem oz. med ravnanjem človeka in možnimi motivi za takšno ravnanje (16). Parietalna skorja je nujna za predelo- vanje senzoričnih informacij iz čutil, tol- mačenje besednih pomenov in usklajevanje pozornosti. Inferiorna parietalna skorja je še posebej pomembna pri tolmačenju čustev in senzoričnih informacij, motnje v njenem delovanju pa se izražajo v posnemalni apraksiji, tj. motenem posnemanju moto- ričnih dejanj (18). Iz tega sledi sklep, da so zrcalni nevroni na tem področju tako kot na Brocovem področju pomembni pri tolma- čenju dejanj in ponavljanju opaženega vedenja (16). Premotorična skorja skrbi za nadzor in načrtovanje motoričnih gibov ter orienti- ranje v prostoru. Okvara na tem področju povzroča t. i. ideomotorično apraksijo, za katero je značilno moteno usklajeno giba- nje (še posebej so prizadeti gibi, ki zahte- vajo ekstenzijo in fleksijo več sklepov hkrati) in motnje v ponavljanju motoričnih gibov (primer na sliki 2) (18). Ta lokacija še dodatno podpira sklep o pomenu zrcalnih nevronov pri vzpostavljanju asociacij med vnosom senzorične informacije in motori- čno aktivnostjo (16). Metode raziskovanja Metod za proučevanje zrcalnih nevronov je več, za vse pa velja, da so posredne. Z upo- rabo samo ene raziskovalne metode se namreč ne more s popolno verjetnostjo sklepati na prisotnost zrcalnih nevronov, lahko pa se s kombinacijo metod sklepa na njihovo vlogo v nevroloških procesih (17). Prve raziskave na človeku s tega področ- ja so temeljile na proučevanju samodejne- ga posnemanja, tj. procesa, pri katerem opazovanje dejanja sproži samodejno ponav- ljanje topografsko podobnega dejanja. Opazovanje motoričnih gibov ne le prispeva k ponavljanju podobnih gibov, temveč tudi preprečuje opravljanje gibov, ki opaženemu gibu nasprotujejo, npr. odpiranje in zapi- ranje pesti (7). 397Med Razgl. 2024; 63 (4): vzorčni gib: met kovanca posnemanje: ideomotorična apraksija Slika 2. Primer motenega posnemanja giba meta kovanca pri ideomotorični apraksiji kot posledica okvare možganov na področju premotorične skorje (19). mr24_4_Mr10_2.qxd 17.12.2024 10:55 Page 397 Druga metoda za proučevanje zrcalnih nevronov vključuje funkcionalno magnetno- resonančno slikanje (angl. functional magnetic resonance imaging, fMRI) možga- nov, s katero lahko opazujemo stopnjo aktivnosti posameznih delov skorje v razli- čnih pogojih. S to metodo je bilo ugotov- ljeno, da so področja skorje, prikazana na sliki 1, aktivna tako med opazovanjem kot pri opravljanju določenih dejanj in da se aktivnost teh delov še poveča, kadar se deja- nje opravlja v kontekstu posnemanja (17). Najbolj zapletena metoda proučevanja zrcalnih nevronov je EEG, ki je metoda bele- ženja možganske aktivnosti z meritvijo električnih signalov, ki jih možgani pro- izvajajo. S to metodo se lahko zazna t. i. frekvenco µ, ki se nahaja med 8 in 13 Hz in je tesno povezana z motoriko (20). Izhaja iz premotorične skorje in se znatno zmanjša ob pripravi na opravljanje motoričnih gibov, kar nakazuje, da premotorična skorja upravlja motorične signale. Zmanjšanje frekvence µ tudi med opazovanjem moto- ričnih gibov, ki jih opravlja druga oseba, je eden izmed pokazateljev delovanja zrcal- nega mehanizma (21). SPREMEMBE ZRCaLNIH NEvRONOv PRI avTIZMU Zaradi vloge zrcalnih nevronov pri razvo- ju jezika, posnemanja, empatije in drugih medosebnih spretnosti so postali pomem- ben predmet raziskav na področju nevro- loških značilnosti motnje avtističnega spektra. Raziskovalce je še posebej zani- malo, ali bi se moten razvoj medosebnih spretnosti lahko pripisal morfologiji zrcal- nega nevronskega sistema (21). Chan in Han sta v metaanalizi fMRI proučevali razlike v aktivaciji zrcalnega nevronskega sistema med preiskovanci z motnjo avtističnega spektra in nevro- tipičnimi posamezniki. Analizirali sta podat- ke iz 20 raziskav, ki so skupaj predstavljale 284 posameznikov z motnjo avtističnega spektra in 290 nevrotipičnih (kontrolnih) preiskovancev. Preiskovanci so opazovali določeno dejanje, pri katerem so nekatera dejanja vsebovala socialno-čustveno kom- ponento (npr. nasmeh), druga pa so bila brez čustvene komponente (npr. prijem kozarca). Med opazovanjem so preiskovančeve mož- gane slikali s fMRI in ustvarili povprečje slike iz 20 raziskav (slika 3) (22). Kombinirana slika z opazovanja dejanj brez socialno-čustvene komponente je poka- zala hiperaktivacijo levega inferiornega parietalnega režnjiča in premotorične skor- je pri avtizmu v primerjavi z nevrotipično kontrolo ter hipoaktivacijo srednje okcipi- talne vijuge in leve postcentralne vijuge pri avtizmu v primerjavi s kontrolo (22). Ker je hiperaktivacija povezana s pove- čanim duševnim naporom med koncen- tracijo, sta Chan in Han sklepali, da bi se hiperaktivirane predele pri avtizmu lahko pojasnilo z večjo težavnostjo opazovanja dejavnosti, če dejavnosti ne vsebujejo čustve- ne komponente (18, 22). Kombinirana slika z opazovanja dejanj s socialno-čustveno komponento je pokazala hiperaktivacijo desne inferiorne frontalne vijuge pri avtizmu v primerjavi z nevro- tipično kontrolo. Ker je bila v tem delu za- beležena koncentrirana prisotnost zrcalnih nevronov, sta avtorici sklepali na oteženo predelovanje socialno-čustvenih dejavnikov, kar je značilno za motnjo avtističnega spek- tra (1, 17). Tudi Knaus in sodelavci so raziskovali aktivacijo zrcalnega nevronskega sistema s fMRI, in sicer s primerjavo 23 preisko- vancev z avtizmom in 20 nevrotipičnih preiskovancev, starih 11–17 let. Preiskovanci so morali pozorno opazovati predvajanje dejanja z znanim ciljem (npr. prelivanje vode iz ene posode v drugo) med fMRI. Rezultati so pokazali večinsko skladnost možganske aktivacije med avtistično skupino in kontrolo, razen na ventralni premotorični skorji, kjer je bila aktivnost avtističnih preiskovancev nižja (23). Raziskovalci so v naslednjem koraku razdelili avtistične 398 Noah Emil Glisik Zrcalni nevronski sistem in njegova vloga pri klinični prezentaciji motnje … mr24_4_Mr10_2.qxd 17.12.2024 10:55 Page 398 preiskovance na tiste s prizadetimi in tiste z ohranjenimi jezikovnimi spretnostmi. Ugotovili so, da so otroci s prizadetimi jezi- kovnimi spretnostmi kazali manj aktivno- sti na rostralnem inferiornem parietalnem režnjiču (23). Razlike, izpostavljene v tej raziskavi, so bile majhne, a statistično zna- čilne; avtorji so posebej poudarili, da je zara- di heterogenosti motnje avtističnega spektra treba proučevati nevrološke parametre glede na posameznike ali kognitivno-vedenjske podskupine in ne le glede na splošne razli- ke v populaciji (23, 24). Simptomatika avtizma bi se lahko odra- žala v spremembah EEG. Aktualna tema raziskav je povezava med avtizmom in spremembami v frekvenci µ, znani tudi kot senzomotorični ritem µ (20). To so sinhro- nizirani vzorci električne aktivnosti pira- midnih celic senzorimotorične skorje možga- nov, ki nadzoruje prostovoljno gibanje, in se pokažejo kot nihanje valov α (8–13 Hz). V stanju mirovanja je frekvenca µ izrazi- tejša, med izvajanjem motoričnih dejanj in haptičnim zaznavanjem pa zavrta. Prav tako je zavrta med načrtovanjem, predstav- ljanjem in opazovanjem motoričnega deja- nja (25). Iz tega je mogoče sklepati, da zmanjševanje frekvence µ med opazova- njem motoričnih gibov nakazuje na aktiv- nost zrcalnega nevronskega sistema (17). Ikeda in sodelavci so se najprej poglo- bili v tematiko z manjšo raziskavo, v kate- ri so skupini 23 nevrotipičnih študentov pokazali videoposnetek različnih motori- čnih dejanj in jim hkrati merili EEG. Štu- dente so razdelili v tri skupine: prva skupina je posnetek opazovala s ciljem razumeti namen motoričnega dejanja, druga skupi- na z namenom ponoviti dejanje, tretja sku- pina pa je posnetek opazovala brez posebnih navodil. Rezultati so pokazali, da je bila 399Med Razgl. 2024; 63 (4): socialno–čustvena komponenta hiperaktivacija glede na kontrolo hipoaktivacija glede na kontrolo brez socialno–čustvene komponente Slika 3. Možganska aktivnost avtističnih preiskovancev pri opazovanju dejanja s socialno-čustveno komponento in brez nje (22). mr24_4_Mr10_2.qxd 17.12.2024 10:55 Page 399 frekvenca µ najbolj zavrta pri skupini, ki je posnetek opazovala s ciljem razumeti namen motoričnega dejanja (26). De Vega in sodelavci so proučevali enako tematiko z uporabo EEG in analizo frekvence µ, a je bila raziskava osredoto- čena na preiskovance z avtizmom, saj so v njej sodelovali posamezniki z močneje in šibkeje izraženo motnjo avtističnega spektra. Raziskovalci so preiskovancem pokazali posnetke motoričnih gibov in upravljanja s prijemljivimi predmeti in jim hkrati merili spreminjanje frekvenc µ (27). Ugotovili so, da je bila pri preiskovancih z močneje izraženo motnjo avtističnega spektra frekvenca µ manj zavtra v primer- javi s preiskovanci s šibkeje izraženo mot- njo. Ta raziskava sicer ni vključevala pri- merjave z nevrotipičnimi (kontrolnimi) posamezniki, a je vendar nakazala na povezavo med jakostjo simptomatike mot- nje avtističnega spektra in aktivacijo zrcal- nega nevronskega sistema (27). Te najdbe pa niso homogene, kar je raz- vidno iz raziskave, ki so jo izvedli Sotoodeh in sodelavci na skupini 32 otrok (16 nevro- tipičnih in 16 avtističnih), starih 8–17 let. Otrokom so pokazali ponavljajoče se pos- netke motoričnih gibov (hoja, prosti met, kolo) po naključnem vrstnem redu in jim hkrati merili EEG ter premike oči. Nato so jim ponovno pokazali naključno serijo gibov, pri čemer so morali otroci s pritiskom na računalniško tipko čim hitreje določiti, za kateri gib gre (28). Rezultati drugega poskusa so sicer pokazali, da so avtistični otroci počasneje in manj natančno določi- li vrsto gibanja, rezultati prvega poskusa pa niso pokazali statistično značilnih razlik v zavrtju frekvenc µ med avtističnimi in nevrotipičnimi otroki. So pa vzpostavili povezavo med aktivno pozornostjo (pogled, usmerjen točno v predmet opazovanja, ne v ozadje ali okolico) in zavrtjem frekvenc µ. Avtorji so poudarili, da bi bilo v prihodnje treba posebej nadzorovati pozornost pre- iskovancev med meritvijo frekvenc µ, da se razlike v pozornosti ne bi napačno pri- pisale patologiji zrcalnega nevronskega sistema (28). ZaKLJUČEK Zrcalne nevrone, prvotno opisane pri opi- cah, lahko z različnimi raziskovalnimi meto- dami opazujemo pri človeku in na podlagi lokacij na skorji sklepamo o njihovem pome- nu na področju razvoja jezika, opazovanja in učenja motoričnih gibov iz okolice (17). Zaradi teh funkcij se je kmalu po njihovem odkritju začelo raziskovati povezavo med morfologijo zrcalnega nevronskega sistema in motnjo avtističnega spektra. Podrobno nevrološko delovanje pri avtizmu je še večinoma neznano, a sodobne raziskave so z naprednimi analitskimi metodami poka- zale, da obstaja povezava med delovanjem zrcalnih nevronov in simptomatiko avtizma (22, 27). Možne usmeritve za nadaljnje razisko- vanje vključujejo fMRI- in EEG-preiskave s čim večjimi vzorci (tako iz avtistične kot iz nevrotipične populacije) ter nadaljnje izpostavljanje povezave med najdbami pre- iskovalnih metod in simptomatiko pre- iskovancev. Za nadaljnje raziskovanje je priporočljivo, da se čim bolj upoštevajo tudi drugi interni dejavniki, ki lahko vplivajo na aktivnost nevronov (pozornost, čustva, obli- ka senzorične stimulacije), saj je drugače težko sklepati, ali lahko najdbe povežemo z delovanjem zrcalnega nevronskega siste- ma ali z drugim neupoštevanim vplivom. Pri tem je treba upoštevati ključno dejstvo, da simptomatika avtizma ni le linearna dimenzija od manj izrazitega k bolj izrazi- temu, temveč zapleten preplet izražanja na čustveni, socialni, motorični in kognitivni ravni, z močno stopnjo raznolikosti med posamezniki z diagnozo motnje avtisti- čnega spektra (29). Ker je zrcalni nevronski sistem novejše področje nevroloških razi- skav, ni mogoče z absolutno verjetnostjo opredeliti vseh možnih funkcij in povezav z avtizmom, a bo z vsako prihodnjo razi- 400 Noah Emil Glisik Zrcalni nevronski sistem in njegova vloga pri klinični prezentaciji motnje … mr24_4_Mr10_2.qxd 17.12.2024 10:55 Page 400 skavo in pridobljenimi informacijami pove- zava med nevrološkimi procesi in avtizmom postala bolj jasna (17). IZJava O NavZKRIŽJU INTERESOv Avtor ne navaja navzkrižnih interesov. 401Med Razgl. 2024; 63 (4): LITERaTURa 1. American Psychiatric Association. Autism Spectrum Disorder. In: Diagnostic and statistical manual of mental disorders: DSM-5™. 5th ed. Washington, DC: American Psychiatric Publishing, Inc.; 2013. p. 51–5. 2. WHO: Autism [internet]. Geneva: World Health Organization; c2024 [citirano 2024 Mar 26]. Dosegljivo na: https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/autism-spectrum-disorders 3. CDC: Data and statistics on ASD [internet]. Atlanta: Centers for Disease Control and Prevention; 2023 [citirano 2024 Mar 26]. Dosegljivo na: https://www.cdc.gov/ncbddd/autism/data.html 4. Genovese A, Butler MG. Clinical assessment, genetics, and treatment approaches in autism spectrum disorder (ASD). Int J Mol Sci. 2020; 21 (13): 4726. doi: 10.3390/ijms21134726 5. Perkins T, Stokes M, McGillivray J, et al. Mirror neuron dysfunction in autism spectrum disorders. J Clin Neurosci. 2010; 17 (10): 1239–43. doi: 10.1016/j.jocn.2010.01.026 6. Sato M, Nakai N, Fujima S, et al. Social circuits and their dysfunction in autism spectrum disorder. Mol Psychiatry. 2023; 28 (8): 3194–206. doi: 10.1038/s41380-023-02201-0 7. Cook R, Bird G, Catmur C, et al. Mirror neurons: From origin to function. Behav Brain Sci. 2014; 37 (2): 177–92. doi: 10.1017/S0140525X13000903 8. Stevens F, Taber K. The neuroscience of empathy and compassion in pro-social behavior. Neuropsychologia. 2021; 159: 107925. doi: 10.1016/j.neuropsychologia.2021.107925 9. Vivanti G, Rogers SJ. Autism and the mirror neuron system: Insights from learning and teaching. Philos Trans R Soc Lond B Biol Sci. 2014; 369 (1644): 20130184. doi: 10.1098/rstb.2013.0184 10. Bons D, van den Broek E, Scheepers F, et al. Motor, emotional, and cognitive empathy in children and adolescents with autism spectrum disorder and conduct disorder. J Abnorm Child Psychol. 2013; 41 (3): 425–43. doi: 10.1007/s10802-012-9689-5 11. Shalev I, Warrier V, Greenberg DM, et al. Reexamining empathy in autism: Empathic disequilibrium as a novel predictor of autism diagnosis and autistic traits. Autism Res. 2022; 15 (10): 1917–28. doi: 10.1002/aur.2794 12. Liu T, Hamilton ML, Davis L, et al. Gross motor performance by children with autism spectrum disorder and typically developing children on TGMD-2. J Child Adolesc Behav. 2014; 2 (1): 123. doi: 10.4172/2375-4494.1000123 13. Khalil R, Tindle R, Boraud T, et al. Social decision making in autism: On the impact of mirror neurons, motor control, and imitative behaviors. CNS Neurosci Ther. 2018; 24 (8): 669–76. doi: 10.1111/cns.13001 14. Eshed-Eisenbach Y, Brophy PJ, Peles E. Nodes of Ranvier in health and disease. J Peripher Nerv Syst. 2023; 28 (Suppl 3): S3–11. doi: 10.1111/jns.12568 15. Acharya S, Shukla S. Mirror neurons: Enigma of the metaphysical modular brain. J Nat Sci Biol Med. 2012; 3 (2): 118–24. doi: 10.4103/0976-9668.101878 16. Williams JHG. Self-other relations in social development and autism: Multiple roles for mirror neurons and other brain bases. Autism Res. 2008; 1 (2): 73–90. doi: 10.1002/aur.15 17. Hamilton AF. Reflecting on the mirror neuron system in autism: A systematic review of current theories. Dev Cog Neurosci. 2013; 3: 91–105. doi: 10.1016/j.dcn.2012.09.008 18. Moreno RA, Holodny AI. Functional brain anatomy. Neuroimaging Clin N Am. 2021; 31 (1): 33–51. doi: 10.1016/j.nic.2020.09.008 19. Haaland KY, Harrington DL, Knight RT. Neural representations of skilled movement. Brain. 2000; 123 (11): 2306–13. doi: 10.1093/brain/123.11.2306 20. Strang CC, Harris A, Moody EJ, et al. Peak frequency of the sensorimotor mu rhythm varies with autism-spec- trum traits. Front Neurosci. 2022; 16: 950539. doi: 10.3389/fnins.2022.950539 mr24_4_Mr10_2.qxd 17.12.2024 10:55 Page 401 21. Andreou M, Skrimpa V. Theory of mind deficits and neurophysiological operations in autism spectrum disorders: A review. Brain Sci. 2020; 10 (6): 393. doi: 10.3390/brainsci10060393 22. Chan MMY, Han YMY. Differential mirror neuron system (MNS) activation during action observation with and without social-emotional components in autism: A meta-analysis of neuroimaging studies. Mol Autism. 2020; 11 (1): 72. doi: 10.1186/s13229-020-00374-x 23. Knaus TA, Burns CO, Kamps J, et al. Action viewing and language in adolescents with autism spectrum disorder. Exp Brain Res. 2023; 241 (2): 559–70. doi: 10.1007/s00221-022-06540-2 24. Lombardo MV, Lai MC, Baron-Cohen S. Big data approaches to decomposing heterogeneity across the autism spectrum. Mol Psychiatry. 2019; 24 (10): 1435–50. doi: 10.1038/s41380-018-0321-0 25. Ikeda Y, Nishimura Y, Shin N, et al. A study of EEG mu neurofeedback during action observation. Exp Brain Res. 2020; 238 (5): 1277–84. doi: 10.1007/s00221-020-05808-9 26. Ikeda Y, Nishimura Y, Higuchi S. Effects of the differences in mental states on the mirror system activities when observing hand actions. J Physiol Anthropol. 2019; 38 (1): 1. doi: 10.1186/s40101-018-0192-8 27. de Vega M, Padrón I, Moreno IZ, et al. Both the mirror and the affordance systems might be impaired in adults with high autistic traits. Evidence from EEG mu and beta rhythms. Autism Res. 2019; 12 (7): 1032–42. doi: 10.1002/aur.2121 28. Sotoodeh MS, Taheri-Torbati H, Hadjikhani N, et al. Preserved action recognition in children with autism spectrum disorders: Evidence from an EEG and eye-tracking study. Psychophysiology. 2020; 58 (3): e13740. doi: 10.1111/psyp.13740 29. Singhi P, Malhi P. Early diagnosis of autism spectrum disorder: What the pediatricians should know. Indian J Pediatr. 2023; 90 (4): 364–8. doi: 10.1007/s12098-022-04363-1 Prispelo 22. 4. 2024 402 Noah Emil Glisik Zrcalni nevronski sistem in njegova vloga pri klinični prezentaciji motnje … mr24_4_Mr10_2.qxd 17.12.2024 10:55 Page 402