Noah Emil Glisik1
Zrcalni nevronski sistem in njegova vloga
pri klinični prezentaciji motnje avtističnega
spektra: pregled temeljnih in sodobnih
ugotovitev
The Mirror Neuron System and its Role in the Clinical Presentation
of Autism Spectrum Disorder: A Review of Foundational and
Contemporary Findings
IZvLEČEK
KLJUČNE BESEDE: zrcalni nevroni, motnja avtističnega spektra, funkcionalno magnetnoresonančno
slikanje, elektroencefalografija
Zrcalni nevroni so nevroni, ki sprožijo akcijski potencial tako med opravljanjem dejanja
kot med opazovanjem enakega ali podobnega dejanja. Prvotno so bili odkriti v opicah
Macaca nemestrina, kasneje pa so jih določili tudi v človeških možganih, in sicer na infe-
riorni frontalni vijugi, dorzalni premotorični skorji, inferiornih parietalnih režnjičih in
v malih možganih. Glede na lokacijo se sklepa, da je njihova funkcija povezana z razvo-
jem jezika, učenjem in posnemanjem čustev ter gibov. Ker simptomatika motnje avtističnega
spektra vključuje motnje v razvoju jezika, razumevanju čustev in ponavljanju motoričnih
gibov, se raziskovanje nevroloških značilnosti avtizma ukvarja tudi s povezavo med njeno
simptomatiko in aktivnostjo zrcalnega nevronskega sistema. Sodobne raziskave vključujejo
poleg opazovanja vedenja tudi funkcionalno magnetnoresonančno slikanje in elektro-
encefalografijo ter so odkrile pozitivno povezavo med spremenjeno aktivnostjo zrcalnih
nevronov in simptomi avtizma. Namen tega preglednega članka je zaobjeti tako temeljne
kot novejše ugotovitve o zrcalnih nevronih pri avtizmu in opredeliti možnosti za nadaljnje
raziskave.
aBSTRaCT
KEY WORDS: mirror neurons, autism spectrum disorder, functional magnetic resonance imaging,
electroencephalography
Mirror neurons are neurons that trigger an action potential both while performing an
action and while observing the same or similar action. Originally discovered in Macaca
nemestrina monkeys, they were later also located in the human brain, specifically in the
inferior frontal gyrus, dorsal premotor cortex, inferior parietal lobules, and in the cerebellum.
1 Noah Emil Glisik, štud. med., Medicinska fakulteta, Univerza v Mariboru, Taborska ulica 8, 2000 Maribor;
noah.glisik@student.um.si
393Med Razgl. 2024; 63 (4): 393–402 • doi: 10.61300/mr6304hhh • Pregledni članek
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 393
je zanimanje za ugotavljanje morebitnih
vzrokov veliko (6). Po odkritju zrcalnih nevro-
nov leta 1992 so se strokovnjaki na področ-
ju razvojne nevroznanosti usmerili v razi-
skovanje zrcalnih nevronov, v enega izmed
pomembnih endogenih dejavnikov pri raz-
voju znakov avtizma (7).
vpliv avtizma na empatijo
Empatija je opredeljena kot razumevanje in
posredno doživljanje občutkov in čustev
drugih ljudi, ne da bi bili ti občutki ekspli-
citno prikazani. Gre za kognitivni in čustve-
ni proces nezavednega posnemanja občut-
kov drugih posameznikov oz. za eno izmed
oblik nezavednega posnemanja (8). Do zad-
njega desetletja so se strokovnjaki strinja-
li, da je razumevanje čustev drugih pri
motnji avtističnega spektra znatno ovira-
no oz. da so ljudje z avtizmom bistveno
manj uspešni tako pri sporazumevanju na
podlagi implicitnih sredstev za sporazu-
mevanje, npr. razumevanja obrazne mimi-
ke in telesne drže sogovorca, kot pri uporabi
eksplicitnih oblik sporazumevanja, npr.
besednega razumevanja (9). Razvoj razu-
mevanja empatije je spremenil tudi razu-
mevanje empatije pri osebah z avtizmom.
Empatijo namreč delimo na kognitivno
(sposobnost prepoznavanja duševnega sta-
nja drugih ljudi) in čustveno (sposobnost
doživljanja čustev drugih) (10). Shalev in
sodelavci so opisali pojav neravnotežja
med kognitivno in čustveno empatijo ter jo
394 Noah Emil Glisik Zrcalni nevronski sistem in njegova vloga pri klinični prezentaciji motnje …
Based on their location, it is inferred that their function is associated with the develop-
ment of language, learning, imitation of emotions, and movements. Since the symptoms
of autism spectrum disorder include language development disorders, difficulty under-
standing emotions, and repetitive motor movements, research on the neurological char-
acteristics of autism also deals with the correlation between its symptoms and the activity
of the mirror neuron system. Modern research includes functional magnetic resonance
imaging and electroencephalography in addition to behavioral observation, and has dis-
covered a positive correlation between altered mirror neuron activity and symptoms of
autism. The aim of this review is to encompass both fundamental and contemporary find-
ings on mirror neurons in autism and to identify possibilities for further research.
UvOD
Motnja avtističnega spektra je v peti izdaji
Diagnostičnega in statističnega priročnika
za duševne motnje (The Diagnostic and
Statistical Manual of Mental Disorders,
Fifth edition, DSM-5) opisana kot nevro-
loška razvojna motnja, za katero so značilni
ovirana sporazumevanje in sklenitev med-
osebnih odnosov, omejena in specifična
področja zanimanja ter ponavljajoče se in
tudi obsesivno vedenje, ki lahko ovira funk-
cioniranje v izobraževalnih ustanovah, pri
delu in v medosebnem sporazumevanju (1).
Svetovna zdravstvena organizacija (World
Health Organization, WHO) ocenjuje, da je
povprečna svetovna prevalenca motnje avti-
stičnega spektra 1 %. V ZDA prevalenca
znaša 2,8 % pri otrocih in 2,2 % pri odraslih
(2, 3). Simptomatika in njen vpliv na posa-
mezna življenjska področja se od posamez-
nika do posameznika bistveno razlikujeta,
zaradi česar je motnja opisana s prispodo-
bo spektra (4). Veliko raznolikost v simpto-
matiki opazimo pri razvoju govora, zaradi
česar poleg motnje avtističnega spektra
obstaja tudi diagnoza Aspergerjevega sin-
droma; pod to diagnozo sodijo posamezni-
ki, ki kljub drugim simptomom avtistične-
ga spektra kažejo neoviran razvoj govora, tj.
izgovarjavo besed do drugega leta starosti
in razumljive besedne zveze do tretjega
leta starosti (5). Ker imajo ljudje z avtizmom,
posebej tisti z bolj izraženo simptomatiko,
bistvene težave pri vključevanju v družbo,
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 394
tudi dokazali z raziskavo 1.905 avtističnih
in 3.009 nevrotipičnih sodelujočih. Preverili
so za avtizem značilne lastnosti ter doživ-
ljanje empatije z vprašalniki in ugotovi-
li, da je bilo neravnotežje med oblikama
empatije linearno povezano z izraženostjo
simptomov avtizma. Sodelujoči s prevla-
dujočo kognitivno empatijo nad čustveno
so kazali t. i. simptome avtizma na družab-
nem področju (nezavedanje čustev drugih,
nerazumevanje prikritih sporočil, težave
pri vzpostavitvi novih znanstev), sodelu-
joči s prevladujočo čustveno empatijo pa
so kazali simptome avtizma na ostalih po-
dročjih (ponavljajoče se vedenje in rutine,
manj razvite motorične spretnosti, učne
težave) (11).
vpliv avtizma na motorične
spretnosti
Oviran razvoj motoričnih spretnosti sicer
ne spada pod glavna merila za postavitev
diagnoze avtizma, a je pri večini primerov
prisoten. Liu in sodelavci so z uporabo
testa motoričnega razvoja (angl. test of
gross motor development 2, TGMD-2) ugo-
tovili, da je kar 80 % avtističnih otrok,
sodelujočih v raziskavi, imelo oviran moto-
rični razvoj (12). Eden izmed pokazateljev
motoričnega razvoja in tudi druga oblika
posnemanja, ki je pri motnji avtističnega
spektra ovirana, je posnemanje motoričnih
dejanj; z uporabo obrazne elektromiografije
(EMG) je bilo pokazano, da avtistični posa-
mezniki ne posnemajo obraznih izrazov
nezavedno (spontano) kot nevrotipični pre-
iskovanci, hkrati pa ljudje z avtizmom,
četudi lahko zavedno posnemajo dejanja,
težje razjasnijo možne motive za posame-
zna dejanja, torej težje odgovorijo na vpra-
šanje, zakaj je opazovan subjekt opravil neko
motorično dejanje (13).
ZRCaLNI NEvRONI
Evolucijski izvor – teorija asociacij
Zrcalne nevrone so prvič opisali Rizzolatti
in sodelavci leta 1992, in sicer pri opicah
(Macaca nemestrina); opazili so aktivnost
določenih nevronov ne le takrat, ko je opica
opravila neko dejanje, npr. prijemanje pred-
meta, temveč tudi med pasivnim opazova-
njem druge opice pri opravljanju istega
dejanja (7). Zrcalne nevrone so opredelili kot
nevrone, ki sprožijo akcijski potencial (tj.
spremembo membranskega potenciala na
nevronu, ki se prenese na nadaljnje nevro-
ne) med opravljanjem dejanja in tudi med
opazovanjem enakega dejanja, ter opisali tri
specifične tipe (7, 14):
• strogo skladni zrcalni nevroni sprožijo
signal med opravljanjem dejanja in opa-
zovanjem identičnega dejanja,
• splošno skladni zrcalni nevroni sprožijo
signal med opravljanjem dejanja in opa-
zovanjem podobnega dejanja in
• logično povezani zrcalni nevroni sproži-
jo signal med opravljanjem dejanja in opa-
zovanjem različnih, a vendar logično oz.
tematsko povezanih dejanj.
Glavna teorija o izvoru zrcalnih nevronov
temelji na razvoju jezika, saj naj bi razvoj
zrcalnih nevronov omogočil vzpostavljanje
asociacij med dejanjem in motivom za to
dejanje oz. za usklajevanje sporočila s tako
sporočevalčevega kot prejemnikovega zor-
nega kota (15). Na celični ravni se nastanek
zrcalnih nevronov razlaga z vzpostavljanjem
asociacij med senzoričnimi in motoričnimi
nevroni v superiornem temporalnem žlebu
ter parietalni skorji. Ta proces se odvija pri
asociativnem učenju, kadar se večkrat pove-
zano sprožijo tako senzorični kot motorični
nevroni, ki kodirajo podobna dejanja. To
povezano sprožanje senzoričnega in moto-
ričnega nevrona utrdi povezavo med njima;
posledično lahko akcijski potencial potuje
s senzoričnega na motorični nevron (7).
Lokalizacija zrcalnih nevronov
V prej omenjenih opažanjih zrcalnih nev-
ronov pri opicah Macaca nemestrina so
Rizzolatti in sodelavci tudi uspešno dolo-
čili področja opičjih možganov, v katerih so
395Med Razgl. 2024; 63 (4):
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 395
se nahajali, in sicer na prefrontalni skorji
(področje F5) in v anteriornem intraparie-
talnem žlebu (16). Caggiano in sodelavci so
prav tako uspeli določiti mesto nahajanja
zrcalnih nevronov pri opicah, in sicer na
ventralni premotorični skorji, prikazani
z modro obarvanim področjem F5 na sliki 1.
Pri človeku je aktivnost zrcalnih nevro-
nov širše porazdeljena (slika 1). Zrcalni
nevroni se nahajajo na inferiorni frontalni
vijugi (homologna področju F5 v opičjih
možganih) in na primarni motorični skor-
ji, anteriornem intraparietalnem žlebu,
somatosenzorični skorji in inferiornem
parietalnim režnjiču. Aktivnost anterior-
nega intraparietalnega žleba se posebej
okrepi pri vedenju, povezanem s predhod-
no določenim ciljem, na področju BA2 pa
lahko z elektroencefalografijo (EEG) zazna-
396 Noah Emil Glisik Zrcalni nevronski sistem in njegova vloga pri klinični prezentaciji motnje …
mo frekvence µ, ki so značilne za motori-
čne dejavnosti (17).
Funkcija zrcalnih nevronov
Odkrivanje funkcije zrcalnih nevronov teme-
lji na spoznavanju posameznih delov skor-
je, na katerih se ti nevroni nahajajo. Mednje
spadajo inferiorna frontalna vijuga, parie-
talna skorja in premotorična skorja (17).
Inferiorna frontalna vijuga je del Broco-
vega področja; med njene funkcije spadajo
razumevanje pomena besed in stavkov, tol-
mačenje razlogov za dejanja in povezo-
vanje gest z besednimi pomeni. Poškodba
Brocovega področja povzroča t. i. Brocovo
afazijo, ki vključuje zatikanje govora in slov-
nično nepovezanost med stavki (18). Zaradi
povečane aktivnosti zrcalnih nevronov na
Brocovem področju med posnemanjem
arkuatni
žleb
inferiorni
parietalni
režnjič
anteriorni
intraparietalni
žleb
primarna
motorična
skorja
inferiorna
frontalna
vijuga
principalni
žleb
centralni žleb
BA2
(vir frekvenc)µ
F5
Macaca nemestrina
Homo sapiens sapiens
Slika 1. Lateralni pogled možganov Macacae nemestrine in človeških možganov z označenimi področji
odkritih zrcalnih nevronov (7, 17).
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 396
dejanja z vnaprej določenim ciljem lahko
sklepamo na znaten pomen zrcalnih nevro-
nov pri vzpostavljanju povezav med dejanjem
in ciljem oz. med ravnanjem človeka in
možnimi motivi za takšno ravnanje (16).
Parietalna skorja je nujna za predelo-
vanje senzoričnih informacij iz čutil, tol-
mačenje besednih pomenov in usklajevanje
pozornosti. Inferiorna parietalna skorja je
še posebej pomembna pri tolmačenju čustev
in senzoričnih informacij, motnje v njenem
delovanju pa se izražajo v posnemalni
apraksiji, tj. motenem posnemanju moto-
ričnih dejanj (18). Iz tega sledi sklep, da so
zrcalni nevroni na tem področju tako kot na
Brocovem področju pomembni pri tolma-
čenju dejanj in ponavljanju opaženega
vedenja (16).
Premotorična skorja skrbi za nadzor in
načrtovanje motoričnih gibov ter orienti-
ranje v prostoru. Okvara na tem področju
povzroča t. i. ideomotorično apraksijo, za
katero je značilno moteno usklajeno giba-
nje (še posebej so prizadeti gibi, ki zahte-
vajo ekstenzijo in fleksijo več sklepov
hkrati) in motnje v ponavljanju motoričnih
gibov (primer na sliki 2) (18). Ta lokacija še
dodatno podpira sklep o pomenu zrcalnih
nevronov pri vzpostavljanju asociacij med
vnosom senzorične informacije in motori-
čno aktivnostjo (16).
Metode raziskovanja
Metod za proučevanje zrcalnih nevronov
je več, za vse pa velja, da so posredne. Z upo-
rabo samo ene raziskovalne metode se
namreč ne more s popolno verjetnostjo
sklepati na prisotnost zrcalnih nevronov,
lahko pa se s kombinacijo metod sklepa na
njihovo vlogo v nevroloških procesih (17).
Prve raziskave na človeku s tega področ-
ja so temeljile na proučevanju samodejne-
ga posnemanja, tj. procesa, pri katerem
opazovanje dejanja sproži samodejno ponav-
ljanje topografsko podobnega dejanja.
Opazovanje motoričnih gibov ne le prispeva
k ponavljanju podobnih gibov, temveč tudi
preprečuje opravljanje gibov, ki opaženemu
gibu nasprotujejo, npr. odpiranje in zapi-
ranje pesti (7).
397Med Razgl. 2024; 63 (4):
vzorčni gib: met kovanca
posnemanje: ideomotorična apraksija
Slika 2. Primer motenega posnemanja giba meta kovanca pri ideomotorični apraksiji kot posledica okvare
možganov na področju premotorične skorje (19).
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 397
Druga metoda za proučevanje zrcalnih
nevronov vključuje funkcionalno magnetno-
resonančno slikanje (angl. functional
magnetic resonance imaging, fMRI) možga-
nov, s katero lahko opazujemo stopnjo
aktivnosti posameznih delov skorje v razli-
čnih pogojih. S to metodo je bilo ugotov-
ljeno, da so področja skorje, prikazana na
sliki 1, aktivna tako med opazovanjem kot
pri opravljanju določenih dejanj in da se
aktivnost teh delov še poveča, kadar se deja-
nje opravlja v kontekstu posnemanja (17).
Najbolj zapletena metoda proučevanja
zrcalnih nevronov je EEG, ki je metoda bele-
ženja možganske aktivnosti z meritvijo
električnih signalov, ki jih možgani pro-
izvajajo. S to metodo se lahko zazna t. i.
frekvenco µ, ki se nahaja med 8 in 13 Hz in
je tesno povezana z motoriko (20). Izhaja iz
premotorične skorje in se znatno zmanjša
ob pripravi na opravljanje motoričnih gibov,
kar nakazuje, da premotorična skorja
upravlja motorične signale. Zmanjšanje
frekvence µ tudi med opazovanjem moto-
ričnih gibov, ki jih opravlja druga oseba, je
eden izmed pokazateljev delovanja zrcal-
nega mehanizma (21).
SPREMEMBE ZRCaLNIH
NEvRONOv PRI avTIZMU
Zaradi vloge zrcalnih nevronov pri razvo-
ju jezika, posnemanja, empatije in drugih
medosebnih spretnosti so postali pomem-
ben predmet raziskav na področju nevro-
loških značilnosti motnje avtističnega
spektra. Raziskovalce je še posebej zani-
malo, ali bi se moten razvoj medosebnih
spretnosti lahko pripisal morfologiji zrcal-
nega nevronskega sistema (21).
Chan in Han sta v metaanalizi fMRI
proučevali razlike v aktivaciji zrcalnega
nevronskega sistema med preiskovanci
z motnjo avtističnega spektra in nevro-
tipičnimi posamezniki. Analizirali sta podat-
ke iz 20 raziskav, ki so skupaj predstavljale
284 posameznikov z motnjo avtističnega
spektra in 290 nevrotipičnih (kontrolnih)
preiskovancev. Preiskovanci so opazovali
določeno dejanje, pri katerem so nekatera
dejanja vsebovala socialno-čustveno kom-
ponento (npr. nasmeh), druga pa so bila brez
čustvene komponente (npr. prijem kozarca).
Med opazovanjem so preiskovančeve mož-
gane slikali s fMRI in ustvarili povprečje
slike iz 20 raziskav (slika 3) (22).
Kombinirana slika z opazovanja dejanj
brez socialno-čustvene komponente je poka-
zala hiperaktivacijo levega inferiornega
parietalnega režnjiča in premotorične skor-
je pri avtizmu v primerjavi z nevrotipično
kontrolo ter hipoaktivacijo srednje okcipi-
talne vijuge in leve postcentralne vijuge pri
avtizmu v primerjavi s kontrolo (22).
Ker je hiperaktivacija povezana s pove-
čanim duševnim naporom med koncen-
tracijo, sta Chan in Han sklepali, da bi se
hiperaktivirane predele pri avtizmu lahko
pojasnilo z večjo težavnostjo opazovanja
dejavnosti, če dejavnosti ne vsebujejo čustve-
ne komponente (18, 22).
Kombinirana slika z opazovanja dejanj
s socialno-čustveno komponento je pokazala
hiperaktivacijo desne inferiorne frontalne
vijuge pri avtizmu v primerjavi z nevro-
tipično kontrolo. Ker je bila v tem delu za-
beležena koncentrirana prisotnost zrcalnih
nevronov, sta avtorici sklepali na oteženo
predelovanje socialno-čustvenih dejavnikov,
kar je značilno za motnjo avtističnega spek-
tra (1, 17).
Tudi Knaus in sodelavci so raziskovali
aktivacijo zrcalnega nevronskega sistema
s fMRI, in sicer s primerjavo 23 preisko-
vancev z avtizmom in 20 nevrotipičnih
preiskovancev, starih 11–17 let. Preiskovanci
so morali pozorno opazovati predvajanje
dejanja z znanim ciljem (npr. prelivanje
vode iz ene posode v drugo) med fMRI.
Rezultati so pokazali večinsko skladnost
možganske aktivacije med avtistično skupino
in kontrolo, razen na ventralni premotorični
skorji, kjer je bila aktivnost avtističnih
preiskovancev nižja (23). Raziskovalci so
v naslednjem koraku razdelili avtistične
398 Noah Emil Glisik Zrcalni nevronski sistem in njegova vloga pri klinični prezentaciji motnje …
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 398
preiskovance na tiste s prizadetimi in tiste
z ohranjenimi jezikovnimi spretnostmi.
Ugotovili so, da so otroci s prizadetimi jezi-
kovnimi spretnostmi kazali manj aktivno-
sti na rostralnem inferiornem parietalnem
režnjiču (23). Razlike, izpostavljene v tej
raziskavi, so bile majhne, a statistično zna-
čilne; avtorji so posebej poudarili, da je zara-
di heterogenosti motnje avtističnega spektra
treba proučevati nevrološke parametre glede
na posameznike ali kognitivno-vedenjske
podskupine in ne le glede na splošne razli-
ke v populaciji (23, 24).
Simptomatika avtizma bi se lahko odra-
žala v spremembah EEG. Aktualna tema
raziskav je povezava med avtizmom in
spremembami v frekvenci µ, znani tudi kot
senzomotorični ritem µ (20). To so sinhro-
nizirani vzorci električne aktivnosti pira-
midnih celic senzorimotorične skorje možga-
nov, ki nadzoruje prostovoljno gibanje, in
se pokažejo kot nihanje valov α (8–13 Hz).
V stanju mirovanja je frekvenca µ izrazi-
tejša, med izvajanjem motoričnih dejanj in
haptičnim zaznavanjem pa zavrta. Prav
tako je zavrta med načrtovanjem, predstav-
ljanjem in opazovanjem motoričnega deja-
nja (25). Iz tega je mogoče sklepati, da
zmanjševanje frekvence µ med opazova-
njem motoričnih gibov nakazuje na aktiv-
nost zrcalnega nevronskega sistema (17).
Ikeda in sodelavci so se najprej poglo-
bili v tematiko z manjšo raziskavo, v kate-
ri so skupini 23 nevrotipičnih študentov
pokazali videoposnetek različnih motori-
čnih dejanj in jim hkrati merili EEG. Štu-
dente so razdelili v tri skupine: prva skupina
je posnetek opazovala s ciljem razumeti
namen motoričnega dejanja, druga skupi-
na z namenom ponoviti dejanje, tretja sku-
pina pa je posnetek opazovala brez posebnih
navodil. Rezultati so pokazali, da je bila
399Med Razgl. 2024; 63 (4):
socialno–čustvena
komponenta
hiperaktivacija glede na kontrolo hipoaktivacija glede na kontrolo
brez socialno–čustvene
komponente
Slika 3. Možganska aktivnost avtističnih preiskovancev pri opazovanju dejanja s socialno-čustveno
komponento in brez nje (22).
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 399
frekvenca µ najbolj zavrta pri skupini, ki je
posnetek opazovala s ciljem razumeti
namen motoričnega dejanja (26).
De Vega in sodelavci so proučevali
enako tematiko z uporabo EEG in analizo
frekvence µ, a je bila raziskava osredoto-
čena na preiskovance z avtizmom, saj so
v njej sodelovali posamezniki z močneje
in šibkeje izraženo motnjo avtističnega
spektra. Raziskovalci so preiskovancem
pokazali posnetke motoričnih gibov in
upravljanja s prijemljivimi predmeti in jim
hkrati merili spreminjanje frekvenc µ (27).
Ugotovili so, da je bila pri preiskovancih
z močneje izraženo motnjo avtističnega
spektra frekvenca µ manj zavtra v primer-
javi s preiskovanci s šibkeje izraženo mot-
njo. Ta raziskava sicer ni vključevala pri-
merjave z nevrotipičnimi (kontrolnimi)
posamezniki, a je vendar nakazala na
povezavo med jakostjo simptomatike mot-
nje avtističnega spektra in aktivacijo zrcal-
nega nevronskega sistema (27).
Te najdbe pa niso homogene, kar je raz-
vidno iz raziskave, ki so jo izvedli Sotoodeh
in sodelavci na skupini 32 otrok (16 nevro-
tipičnih in 16 avtističnih), starih 8–17 let.
Otrokom so pokazali ponavljajoče se pos-
netke motoričnih gibov (hoja, prosti met,
kolo) po naključnem vrstnem redu in jim
hkrati merili EEG ter premike oči. Nato so
jim ponovno pokazali naključno serijo
gibov, pri čemer so morali otroci s pritiskom
na računalniško tipko čim hitreje določiti,
za kateri gib gre (28). Rezultati drugega
poskusa so sicer pokazali, da so avtistični
otroci počasneje in manj natančno določi-
li vrsto gibanja, rezultati prvega poskusa pa
niso pokazali statistično značilnih razlik
v zavrtju frekvenc µ med avtističnimi in
nevrotipičnimi otroki. So pa vzpostavili
povezavo med aktivno pozornostjo (pogled,
usmerjen točno v predmet opazovanja, ne
v ozadje ali okolico) in zavrtjem frekvenc µ.
Avtorji so poudarili, da bi bilo v prihodnje
treba posebej nadzorovati pozornost pre-
iskovancev med meritvijo frekvenc µ, da se
razlike v pozornosti ne bi napačno pri-
pisale patologiji zrcalnega nevronskega
sistema (28).
ZaKLJUČEK
Zrcalne nevrone, prvotno opisane pri opi-
cah, lahko z različnimi raziskovalnimi meto-
dami opazujemo pri človeku in na podlagi
lokacij na skorji sklepamo o njihovem pome-
nu na področju razvoja jezika, opazovanja in
učenja motoričnih gibov iz okolice (17).
Zaradi teh funkcij se je kmalu po njihovem
odkritju začelo raziskovati povezavo med
morfologijo zrcalnega nevronskega sistema
in motnjo avtističnega spektra. Podrobno
nevrološko delovanje pri avtizmu je še
večinoma neznano, a sodobne raziskave so
z naprednimi analitskimi metodami poka-
zale, da obstaja povezava med delovanjem
zrcalnih nevronov in simptomatiko avtizma
(22, 27).
Možne usmeritve za nadaljnje razisko-
vanje vključujejo fMRI- in EEG-preiskave
s čim večjimi vzorci (tako iz avtistične kot
iz nevrotipične populacije) ter nadaljnje
izpostavljanje povezave med najdbami pre-
iskovalnih metod in simptomatiko pre-
iskovancev. Za nadaljnje raziskovanje je
priporočljivo, da se čim bolj upoštevajo tudi
drugi interni dejavniki, ki lahko vplivajo na
aktivnost nevronov (pozornost, čustva, obli-
ka senzorične stimulacije), saj je drugače
težko sklepati, ali lahko najdbe povežemo
z delovanjem zrcalnega nevronskega siste-
ma ali z drugim neupoštevanim vplivom.
Pri tem je treba upoštevati ključno dejstvo,
da simptomatika avtizma ni le linearna
dimenzija od manj izrazitega k bolj izrazi-
temu, temveč zapleten preplet izražanja na
čustveni, socialni, motorični in kognitivni
ravni, z močno stopnjo raznolikosti med
posamezniki z diagnozo motnje avtisti-
čnega spektra (29). Ker je zrcalni nevronski
sistem novejše področje nevroloških razi-
skav, ni mogoče z absolutno verjetnostjo
opredeliti vseh možnih funkcij in povezav
z avtizmom, a bo z vsako prihodnjo razi-
400 Noah Emil Glisik Zrcalni nevronski sistem in njegova vloga pri klinični prezentaciji motnje …
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 400
skavo in pridobljenimi informacijami pove-
zava med nevrološkimi procesi in avtizmom
postala bolj jasna (17).
IZJava O NavZKRIŽJU
INTERESOv
Avtor ne navaja navzkrižnih interesov.
401Med Razgl. 2024; 63 (4):
LITERaTURa
1. American Psychiatric Association. Autism Spectrum Disorder. In: Diagnostic and statistical manual of mental
disorders: DSM-5™. 5th ed. Washington, DC: American Psychiatric Publishing, Inc.; 2013. p. 51–5.
2. WHO: Autism [internet]. Geneva: World Health Organization; c2024 [citirano 2024 Mar 26]. Dosegljivo na:
https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/autism-spectrum-disorders
3. CDC: Data and statistics on ASD [internet]. Atlanta: Centers for Disease Control and Prevention; 2023 [citirano
2024 Mar 26]. Dosegljivo na: https://www.cdc.gov/ncbddd/autism/data.html
4. Genovese A, Butler MG. Clinical assessment, genetics, and treatment approaches in autism spectrum disorder
(ASD). Int J Mol Sci. 2020; 21 (13): 4726. doi: 10.3390/ijms21134726
5. Perkins T, Stokes M, McGillivray J, et al. Mirror neuron dysfunction in autism spectrum disorders. J Clin Neurosci.
2010; 17 (10): 1239–43. doi: 10.1016/j.jocn.2010.01.026
6. Sato M, Nakai N, Fujima S, et al. Social circuits and their dysfunction in autism spectrum disorder. Mol Psychiatry.
2023; 28 (8): 3194–206. doi: 10.1038/s41380-023-02201-0
7. Cook R, Bird G, Catmur C, et al. Mirror neurons: From origin to function. Behav Brain Sci. 2014; 37 (2): 177–92.
doi: 10.1017/S0140525X13000903
8. Stevens F, Taber K. The neuroscience of empathy and compassion in pro-social behavior. Neuropsychologia.
2021; 159: 107925. doi: 10.1016/j.neuropsychologia.2021.107925
9. Vivanti G, Rogers SJ. Autism and the mirror neuron system: Insights from learning and teaching. Philos Trans
R Soc Lond B Biol Sci. 2014; 369 (1644): 20130184. doi: 10.1098/rstb.2013.0184
10. Bons D, van den Broek E, Scheepers F, et al. Motor, emotional, and cognitive empathy in children and adolescents
with autism spectrum disorder and conduct disorder. J Abnorm Child Psychol. 2013; 41 (3): 425–43. doi:
10.1007/s10802-012-9689-5
11. Shalev I, Warrier V, Greenberg DM, et al. Reexamining empathy in autism: Empathic disequilibrium as a novel
predictor of autism diagnosis and autistic traits. Autism Res. 2022; 15 (10): 1917–28. doi: 10.1002/aur.2794
12. Liu T, Hamilton ML, Davis L, et al. Gross motor performance by children with autism spectrum disorder and
typically developing children on TGMD-2. J Child Adolesc Behav. 2014; 2 (1): 123. doi: 10.4172/2375-4494.1000123
13. Khalil R, Tindle R, Boraud T, et al. Social decision making in autism: On the impact of mirror neurons, motor
control, and imitative behaviors. CNS Neurosci Ther. 2018; 24 (8): 669–76. doi: 10.1111/cns.13001
14. Eshed-Eisenbach Y, Brophy PJ, Peles E. Nodes of Ranvier in health and disease. J Peripher Nerv Syst. 2023;
28 (Suppl 3): S3–11. doi: 10.1111/jns.12568
15. Acharya S, Shukla S. Mirror neurons: Enigma of the metaphysical modular brain. J Nat Sci Biol Med. 2012; 3
(2): 118–24. doi: 10.4103/0976-9668.101878
16. Williams JHG. Self-other relations in social development and autism: Multiple roles for mirror neurons and
other brain bases. Autism Res. 2008; 1 (2): 73–90. doi: 10.1002/aur.15
17. Hamilton AF. Reflecting on the mirror neuron system in autism: A systematic review of current theories. Dev
Cog Neurosci. 2013; 3: 91–105. doi: 10.1016/j.dcn.2012.09.008
18. Moreno RA, Holodny AI. Functional brain anatomy. Neuroimaging Clin N Am. 2021; 31 (1): 33–51. doi:
10.1016/j.nic.2020.09.008
19. Haaland KY, Harrington DL, Knight RT. Neural representations of skilled movement. Brain. 2000; 123 (11): 2306–13.
doi: 10.1093/brain/123.11.2306
20. Strang CC, Harris A, Moody EJ, et al. Peak frequency of the sensorimotor mu rhythm varies with autism-spec-
trum traits. Front Neurosci. 2022; 16: 950539. doi: 10.3389/fnins.2022.950539
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 401
21. Andreou M, Skrimpa V. Theory of mind deficits and neurophysiological operations in autism spectrum
disorders: A review. Brain Sci. 2020; 10 (6): 393. doi: 10.3390/brainsci10060393
22. Chan MMY, Han YMY. Differential mirror neuron system (MNS) activation during action observation with and
without social-emotional components in autism: A meta-analysis of neuroimaging studies. Mol Autism. 2020;
11 (1): 72. doi: 10.1186/s13229-020-00374-x
23. Knaus TA, Burns CO, Kamps J, et al. Action viewing and language in adolescents with autism spectrum
disorder. Exp Brain Res. 2023; 241 (2): 559–70. doi: 10.1007/s00221-022-06540-2
24. Lombardo MV, Lai MC, Baron-Cohen S. Big data approaches to decomposing heterogeneity across the autism
spectrum. Mol Psychiatry. 2019; 24 (10): 1435–50. doi: 10.1038/s41380-018-0321-0
25. Ikeda Y, Nishimura Y, Shin N, et al. A study of EEG mu neurofeedback during action observation. Exp Brain
Res. 2020; 238 (5): 1277–84. doi: 10.1007/s00221-020-05808-9
26. Ikeda Y, Nishimura Y, Higuchi S. Effects of the differences in mental states on the mirror system activities
when observing hand actions. J Physiol Anthropol. 2019; 38 (1): 1. doi: 10.1186/s40101-018-0192-8
27. de Vega M, Padrón I, Moreno IZ, et al. Both the mirror and the affordance systems might be impaired in adults
with high autistic traits. Evidence from EEG mu and beta rhythms. Autism Res. 2019; 12 (7): 1032–42. doi:
10.1002/aur.2121
28. Sotoodeh MS, Taheri-Torbati H, Hadjikhani N, et al. Preserved action recognition in children with autism
spectrum disorders: Evidence from an EEG and eye-tracking study. Psychophysiology. 2020; 58 (3): e13740.
doi: 10.1111/psyp.13740
29. Singhi P, Malhi P. Early diagnosis of autism spectrum disorder: What the pediatricians should know. Indian
J Pediatr. 2023; 90 (4): 364–8. doi: 10.1007/s12098-022-04363-1
Prispelo 22. 4. 2024
402 Noah Emil Glisik Zrcalni nevronski sistem in njegova vloga pri klinični prezentaciji motnje …
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 402