Zadnja tooja pisma so n», iskreno pctoedano, vetiho pomagala, da dojamem trenuiek, v katerem Sivim in delam. Zelo se U zahvaljuiem ea to. Tdkšna pošia je pedno dobrorfošla. Da je tako, naj navedem na- -slednji primer: ¦ • ¦ ' -< Pred tednom ati dv&ma skUiem sestanek orgamza&je v zvezi s de-trto sejo CK ZKS. Pošljem vabila, zajholMm, člana sekretariata, da o tem m začetku nekaj pove in »zagrosAm« ttajbolj pokttcmim, &a ne 6o-Se mdčali. Pride dan s&stanka in ufa, ko bi ga morali sačeti, ho ni ti. stega tooairlša, ki bi moral imeti uvodno besedo.- Oledam po naožo&tti, če je med njimi kak komunist z vodUnih mest, pa ne opazim niti ene-ga. VHdim, da so prišli 6tmA ZK fc proizvodmje in drugi, m pa tistih, ki so najbolj poklicfini, da kaj povedo. Iščem kakšnega komimista iz sin- ¦ dikdtov, pa tudi teh ni. Tedaj glasno vpra$am: »Kje je JavJeo, tako je ime tisterm tovarišu, ki iem mu nalozll uvodno besedo, pa ja ni poza. bUt da tonamo danes setanek in da mora uvodoma nekaj povedati o temi, fci jo bomo dbrsmavcM?« Vsi natxw>Si se nefmo pogovarjati in se zazro vame. To traja minuto ali dve, dokler se ne ojmpaH tcmariSica Micka in pravi: »Tooariš sekretar, Jcmko jeodšel sluSbeno v Avstrijd. • Ko je odhajal,je dejai najbliSjlm sodelapcem, da je to pomembnejše kakor pa sesimek osnovne organizaeije ZK. DodcU je še, da se od se-stankOD iie živi, ampak pd tega, kar je pokazcU s prsti; tisto, kar je po-kaaal s prsti, pa se da melagati smo tefco, da še žlvl od denhrja. Ker je pot v .Avstvtjo povezana z denarjem, je očitno, da je za Janka to pomembnejše kakar pa naS sestanek.« »V redu«, pravim malo jezea. »A kje je tovariš direktor? Morda W tudi on lahko kaj povedal o zadnji seft ZK. Tcan je bilo vettko takih stvari, fci so se nanašale tudi na nas«. V dvoranici, v kateri imamo naSe sestanke, spet zavlada tiUna. Vsi se spogledajo, kakor da z očmt govorijo: »Pa Aa, mA pmttajamo na se. sUttihe, nflh pa nis moti jih, da so z ndmi«. Vdarim z roko po mizi, ve-Kfco mo&neje kakor ndmdno, v sebi pa razmišljam, kaj naj zdaj sto-rvm, ko pa ni mikbgarl ki sem znjim računal, da naredimo bilanoo na. Sega dela, kaJcor si mi zadnjUS pisal, da drganv&ramo teden Komunista in še druge sbvari, ki šem fih imel v nutortu. Ko sem iako raemišljal, vstane Jatsna, sekretarka tovariša direktorji iit pravi: »T06; sekretar, to-variš direktor ima poslovne"prijatelj)i iz ZR Nemčije in jih je moral, verjemUe mi, odpeljati na kosUo v hotel PodtAn. Od njihme dobre vo-Ije, pre/pričani bodite, je od&lsno naše jtržiščfv tej državi. Žato je za nas pomembTiejše, daimamo trMšče, Jcakor pa...« K6 to izgovori, se fe prve vrste obrne Jmez, siari fai načelni komunist, udeleSenec mnogih bibk in nosUec rmogUi zmag, jm reče: »Torej^ Jasna, važnejie je kosUo ¦ r> Podmnvr kakor pa ta na$ sestmek, na katerem bi mordli narediti bU Umco našega ustavnega organteiranja in isvojanja sklepoi) naštfi kon-gresoo, kdnf&retK in šestankoa. Zareš 6v4no. Zato, tooariš sekretar' NAŠE DOPISOVANJE Pismo uredniku (zda) se obime k metii), mar se ti ne zdi, da smo sestanek pravzaprav . že začeli s to razpravo' in to tioojo ugotooitaijo. Poč&mu bi imett sestan-ke vedno po iitem kopUu. Pojdimo dalfe in 'poglefmo, fcje je ostala go. spoda: račimovodja, pomočnik direktorja, sekretar skupnih sluzb in dragi. Namerno prcnbim gospoda, kajU tdho se reče Hst&m^ ki spoštuje-jo partijb somo takrat, kadar jim je potrebiia na raepisnih komisijah.« V dvorani postane še Ušje. V meni vre. Poznam tega Janeza. Oster je bot britva. Prmičen. Toda včasih nagel. Strog je. Tudi tokrat, si mi-sUtn. In ko ravno zaokrošujem oceno, zagrmi globoki baritpn tam iz ko-ta, iz Oirilovega grla, iz grla TiaSega glavnega. mehanika, ki pravi: »Se. kretair, vprašaj U/vaHMco• X