f	
	v.
*	- '___
1:: a*	Mm
fiML
Katolški cerkveni list.

'ž

•Jž s.
V CVteitik 10. Prosenca.
1H.U0.
Potožilo clusc do Jezusa.
I) u š a.
Brez pomot i le tnžujem, Iu umiram vsaki dan;
Zapušena vsa zdihujcm, Nič me vtolažit* ni vstan'.
Glej, o Jezus! solze moje — Kdaj terpljenja konec bo?
De dosežem želje svoje, Naj odmerje mi telo.
Jezu s.
„To mar tista je zvestoba, K' jo mi obljubila si?
Te veselje in sladkoba Le ljubiti me budi ?
Obljubila križ nositi Si za mano ti vselej;
Das obupu se motiti,
Ze serce ti upada zdej!"
Duša.
O zanesi ubogi sroti, Jezus mili, sreče vir!
Pošlji v svoji mi dobroti Tolažilo, serčni mir!
Britko. mertvo je življenje, Obtežano, brez mirti;
Ni otetbe za lerpljenje. Kot le v teb' Zvcličarju.
J e z u s.
Sim takrat, ko sim sc ločil, Sroto mar zapustil te?
Al" v tolažbo tvojo zročil Nisim sebe samga se ?
Tebi v mir in tolažilo
Siin se znižal v t<» skrivnost. Deb' po meni teb" delilo .Se življenje in sladkost.u
rTukej svoje jez sprejemam ,
Jih v potrebi bogatim; Serca njih za dobro vnemam,
Z gnado svojo obdari in. S hrano to se božjo pasi, S to napajaj se kervjo, De vkrepčana v hudim časi Srečno prideš gor v iiebo.u
Duša. Ze vabilo to začujem.
Ki mi v sercu se gla«i. Več tak silno ne žalujem.
Grem k Zdravniku, k' me budi. Sklonim se z bremenam križa
Na kolena pred altar. Kjer we Jezus moj poniža Dati samga sc mi v dar.
Zdihajoč sc njem' oberne
Scrce vneto do želja; Mir. tolažba se povernc,
Spet z veseljem me navda. Zdej se spolni hrepenjenje, K' je vtrinjalo mi scrce, Ker Ljubezen in Življenje. Božja moč u mene grč.
In v sladkosti ti nebeški.
K jo zavživam v sebi zdej, Bi v tolažbi nadčloveški Tam (ircčula vekomej.
Pa zainakiijcui v ljubavi.
Ktere oginj me je vnel. Božji Ženin to mi pravi,
Deb nie zgled njegov navzel:
.Križ
Jezus, zadeni, pojdi v miru
Zdej po poti bolečin; Križev pot le pelje k viru.
Kjer vlolaži ee terpin. Križ ponižnost ti ohrani. Te v ljubezni ohderži; (»nada moja pa te brani. De ti kje nc spodleti."
,.Križ moj in bodeča krona
Sta pripravla mene v čast; Zdej pa tukej s svoj ga trona
Dam v pomoč sc tebi v last. Spomni moje sc ljubezni,
Serce svoje meni daj, Dc ozdravim ga bolezni. De tc tprejmem k sebi
Duša.
kdaj>
In globoko ta beseda,
Seže v moje mi sereč. Do nebeškiga obeda
Vnaine silne mi želje. Lcj. za tabo, Jezus mili!
Križ voljmi nosila bom. V Zakramentu se me vsmili, Prit' mi daj v tvoj večni dom!
1».
!¥jili jc nebeško kraljestvo.	vHiki
Ko se jc Hirn šc malikam \klanjal, jc stala proti poldnu mesta na hribu, kterimu se je Celi reklo, velika mesnica, kjer so tedej živali, pozneje pa kristjane klali in morili. Na tem kraji stoji zdej okrogla cerkev svetiga Štefana, 8. Siefano in ro-
tondo, vsim marternikam posvečena. Na sredi je
altar in ob zidu se vije prekrasin venec, v kterim je 33 stoječih obrazov vverslenili, kjer slednji z osupam in z nekim posebnim čutilam vidi, s kako močjo in pogumnostjo vera Kristusova slabotnima človeka navda. Od vsiga, kar se tu vidi, pri-čuje zgodovina in nad vsakim ohrazam je prav pri-slojin napis iz svetiga pisma. Cerkev jc sicer prazna, tedej se svete podobe zaporedama lahko občudujejo.
Pri vhodu na levi vidimo perve versti keršanskiga marlerinstva. ktere je vihar zamoril, preden so se bile še razvile. Izobražena je tu morija nedolžnih Betleheniskih otročičev po povelji Heroda ne Veliciga, kakor ga zgodbe imenujejo, ampak (■rozo\ itiga, kakor ga dela naznanujejo. Zraven njih je .Marija, žalostna mati božja, s sedmemi mečmi v sercu. kraljica marternikov v nebesih in na zemlji. V tretjim obrazu vidiš nebeškiga kralja vsih marternikov na njegovim tronu, na križi. Pomembno so pbd križem štiri stopnje rloveškiga življenja v detetu, ailadenči, moži, starčiku izrezane, ker vsaka starost ima že svoje namestnike v nebesih. Potem sledi vodnik dolgiga kardela. sveti Štefan: za njim bičani aposteljni in sveti Jakob, kteri jc bil pervi zmed dvanajsterih v Jeruzalemu ob glavo djan. Zdej vidimo cerkvene stebre pasti, brez de bi bila cerkev padla, ker jo je roka Vsigamogoeniga opirala in varovala. vidimo Petra ua križi iu Pavla brezglave.
Potem veli zlobni cesar \eron kristjane v svojih verteli na kole navezovati, z raznim orodjem opletati. z \relo smolo oblivati in zažigati, de bi hili pomičnim rajavcam svetili. Vitala so v jami ži-viga s kamnjem posuli: sveto Teklo voli narazen / ;i pode ni raztergali: druge keršanske jagnjeta sov zverinske kože zavite razdraženi psi usmertili. Ger-\azi je na »Ircvd obešen in bičan: Protazja in je-čarja aposteljnov Petra in Pavla, ktera sta bila kristjana postala, Procesa in Martinijana so obglavili.
Pod cesarjem Domicijanam so svetiga Janeza volji parili, pa ko se mu ni nič zgodilo, so ga na samotni otok Patcm izgnali. Svetiga papeža Kleta, škofa Ilionizja in mašnika \ereja in Ahileja so obglavili: vemo gospo Domitilo z njenimi zvestimi v razbeljeno peč vergli.
Pod cesarjem Trajanam so svetiga Ignacja levi raztergali: papeža Klemena so s sidro na vratu raz turna pahnili v morje. ktero je pa njegovo truplo nepokvarjeno na suho verglo: Simona, 120 let stariga Jeruzalemskiga škofa so križali.
Pod cesarjem lladrijanam svetiga Evstahja z njegovimi tovarši v peči speko: papeža Aleksandra ob glavo denejo, srečno mater Simforozo v Tibro pahnejo in sedem njenih sinov ravno tako jako konča za vero. Nad njimi se bere napis: Kot zlato so bili v cgnjeni peči poskušeni.
Pod Markam Avrelijem gre druga oblagodar-jena mati s sedmemi sinovi v nebo, sv. Felicita. Papež Pij. kteriga so s kolmi pobili, jo spremljuje: duša priletniga škofa Polikarpa se dviguje iz ger-made v oblake in učeni Justin, poprej neverin modrijan. je ob glavo djan. Njih napis se glasi: V plamenu niso zgoreli, po kratkim terpljenji se dolgo vesele. Sveto Marjeto so z železnimi kremplji raz-mesarili. Nježno »'levico Rlandino sperviga z žare-čim železarn zgd. potem v ribjo mrežo zavito divji voli raztergajo. Atal mora na železnim, žarecim stolu sedeti in 15 let stari Pontik je do smerti terpinčen.
Ne utrudite se. kristjani, ne merdite sc pri pogledu teh inarter. kakor se je Jud Alfonz ltatis-honnc. kteri jc malo dni potem sprcobernjcii. keršen, s solzami pokore v očeh. klečal ravno pred temi podobami. in nad njim so se spolnilc nam lahkomiselnim v poduk besede sv. pisma: Imeli so jih za nespametne. in glej. svetiiikam božjim so prišteti.
Petnajsti obraz kaže. kako je pod cesarjem Septimjem. Sc veram in Karakalam sv. Pcrpetua od divjih zveri raztergana: papeža Viktor in Ceti-rin umerjeta kot dobra pastirja za svojo čedo: l.e-
oniil in Bazilid si pridobita krono marternikov. in sveto divico Potamijano, popred deklico vAleksan-drii na Egiptovskim, tako dolgo z vrelo smolo oblivajo, de cisto dušico svojimu nebeškimu ženinu zroci. Njeni neverni, strastni gospodar jo je bil kristjano razglasil, ker njegovimi! poželenju ni hotla streči. Lepo pravi napis: Gospod je njim, ki se ga boje, nepremagljiva moč.
Pod Aleksandram Severam in njegovim sinam Mamejeni so papeža KaJiksta v vodnjak pahnili: duhovniga Kalipodja za konjsk rep privezali, skozi mesto vlekli in v Tibro vergli. Divici Martini, hčeri ltimljanskiga svetovavca, so rabeljni z železnimi kaveljni obličje razpraskali: Cecilijo, marljivo čebelo v spreobračanji nevernikov, bi bila imela še le sopara v kopvi zadušiti, ko pa to muko vcrlo pre-terpi, ji meč vrata v nebesa odpre. Papežu Urbanu, njenimi! prijatlu, so glavo odsekali. Valcrijan, njeni mož. Tiburci, njeni svak in drugi, kteri so z oziram na spreobernitev njeni otroci, gredo za njo v nebo.
Pod vlado Occja, Valerijana in Galicna je bil vozki pot v nebo z mnogimi napolnjen, ki so sebe zatajili in za Kristusam šli. Vedno so si nove, vedno huji muke izmišljevali: divici Agati so persi odter-gali, papeža Fabijana iu Kornelija, in Ciprijana. škofa v Kartagi, umorili.
Trifona so za noge na drevo obesili in s svetili žgali. Perzijanska kraljeviča, Abdona iu Senčna, ktera sta v Rim priromala, so levi in medvedje raztergali. Vender, pravi sv. pismo, vse terpljenje tega sveta se ne da primeriti z veseljem, kteriga je Bog tistim pripravil, ki ga ljubijo. Sveti divici Apolonii so zobe z žarečimi klešami populili. Papeža Štefana so obglavili: gospo Kointo semtertje vlačili, Venancija raz visociga zida pahnili, služitela Lorcnca na žarečim ražnji počasi pekli. Mašnika Hipolita je splašen konj skozi mestne ulice dervil. Divici Rutino in Sekundo so v Tibri utopili. Prota in lliacinta so obglavili.
Pod cesarjem Klavdjem so v Afriki blizo tri sto kristjanov v gorečo apncnco pometali, 260 družili so divji bojarji za kratek čas s pušicami postre-lili. ,,V ognji si nas poskusil, kakor se srebro poskusi". Keršanskim zakonskim je 22. podoba v razgled. Zakonskima Marku in Marti s sinovi so roke odsekali, in jih na motozu za vrat navezali, jim obličje z železnimi kremplji razmesarili, jih za odsekane rame obesli in jim težke marmorne krogle na noge pripeli. Ciprijana in Justino na plošnatih železnih skledah peko in 46 družili kristjanov z neusmiljeno togoto do smerti mučijo.— Dobre dela prinesti dober sad.
Pod cesarjema Avrelianam in Numerijanam 15 let stariga Agapita za noge v dim obesijo in zadušijo: divici Kristini scrce s sulico prehodejo.
Pod trinoškim Dioklecijanam in cesarskim div-jakam Maksimiiiam nedolžno jagnje. sv. Nežo. oh glavo denejo, in Emercnciano kamnjajo. Papež Kaj. kterimu so glavo odsekali, ju kakor na rokah pelje v nebo. škofa Erazma so v leseni omari z raztopljenim svincam ohlili. svetiga Rlaža umorili. Pogumna mladcnča raji stegneta roke po gorečim oglji. kakor de hi bila malikam koleno pripognila. Druziga. Bonifacja po imenu, so v smoli cvcrli. Anastazijo divico, so sožgali. Lucii in Evfemii vratova prchodli. Nekterim samo oči izdolbejo, druge za noge na pripognjene drevesne verhove privežejo in spuste. Tu in tam visi polovica trupla visoko na drevesu, visokcjc pa hili duša v nebo. Napis sc
slovi: Zaničevane kosti bodo veselja poskočile. Tudi so neverniki dobro vedili, de segreta mast gori, ter dajo Vida, Modesta in Krescencijo v mastnim kotlu ereti. Stotnika Sebastjana so s pušicami usmertili, sveto Katarino sokolesvali, in več keršanskib uče-nikov v ognjenim kolobaru sožgali.
Pod cesarjem Julianam odpadnikam sta bila brata Janez in Pavel v svoji hiši umorjena. Zdej stoji cerkev na tistim prostoru in v sredi nju veličastni grob, ki bo časi od dobre mladine s cvetlicami venčan. Tudi očetna hiša divice liabianc je bila po njeni smerti v cerkev posvečena. Artcmija so tako dolgo s kamni obtoževali, dc so ga sterli. Osem sto kristjanov da cesar ob enim v ladii na morje peljati, in tam zažgati.
V 32. in podobi vidimo marternike poz-nejiga časa. Huncrik, kralj Vandalov, zlobi, jim roke seka, zobe puli, in si veliko prizadeva, keršansko vero zatreti. \a \enicih Iršulo z divicami darujejo, Bonifacja in Adalberta pobijejo in umor sv. Tomaža, škofa v Kanterburi na Angleškim po ukazu Henrika II. sklene venec. — škoda, de ni več oh zidu prostora, de bi v enim obrazu obsodbo toliko Riniljanskih duhovnov v poslednjim viharnim času naslednikam v spomin ohranili.
Veliko število teli marternikov pa priča, de jih je še veliko več za vero Kristusovo kriprelilo, kterih imena so nam neznane. Te častite podobe nam razodevajo visoko, neprecenljivo vrednost rimsko-katolške vere, ktero pa dan današnji toliko kristjanov, lepo imenu, derzno zamet nje, in le za vražo spozna!
Versta Lavantiiiskili škofov z oziram v Solnograške nadškofe.
Spisal Peter llicingcr.
(Dalje.)
25.	Juri I. je bil za Lavantinski stol 1. 14*2 izvoljen. Okolnosti Lavantinskc škofije pa so bile takošne, de ni zamogel v svojo škofijo priti: Ogerski vojaki so namreč imeli Lavantinski in Tvimber-ški grad, cesarski pa mesto s. Andreja v rokah, in oboji s sovražnim namenam. Tako je Juri 1.1.14*6 umeri, brez de bi bil kaj za namenjeno keršansko čedo storiti v stanu,
26.	E r h a r d P a v m g a r t n e r, popred fajmo-šter per s. Florijanu na štajerskim, je bil 1. 14*7 v Lavantinskiga škofa izvoljen. Ali poprejšnje zadrege Lavantinskc škofije so še terpcle, in Er-liard se je tedaj v Kini podal, ondi poterjenje doseči in je bil še le čez eno leto v Bcnedkah posvečen. Pa tudi zdaj mu ni bilo mogoče na svoj sedež priti: mogel je štiri leta na poprejšnji fari s. Florijana živeti, in sicer precej revno, ker so mu bile tudi ondašnjc desetine odtegnjene. Obračal se jc v tej stiski na papeža Inocencija VIII., na cesarja Friderika IV., in na Ogerskiga kralja Matija, tudi na svojiga nadškofa za pomoč. Pa ko sta že kralj in cesar svojim vojakam zapoved dala bila, posestvo Lavantinskc cerkve iz rok dati, so sc vojaški poglavarji zoperstavljali, in škof Er-hard je Lavantinski) inTvimbcrško grajšino z dragim denarjem od Ogrov odkupiti mogel: Vender tudi potem je od drugih strani še nepokoj imel. preden ni vsiga časniga posestva svoje cerkve v red djal. Ko je pa že v posest svoje škofije prišel, si je ta škof veliko za duhovni prid svoje čede prizadel; posvetil jc več cerkev, ki so bile v Turških napa-
dih razdjanc ali oskrunjene: skcrbel je, de fare niso dolgo brez duhovnih pastirjev stale, iskal je tudi raznim vražam in lažnivim pripovedim od izmišljenih čudnih prigodeb, iu oznanilam negotovih odpustikov v okom priti, ter je za tega voljo duhovnim pastirjem terdo zapovedal takošne ziuotnja-ve odpraviti. Tudi se je za pravo spodobnost v cerkvah poganjal, igre in druge napačnosti ondi prepovedoval, duhovšini je spodobno življenje zapovedoval, kerčmarijo iu nepristojno nošo opustili veleval. Tudi jc večkrat zbore duhovšinc svoje škofije vkup poklical, de bi se v teh vse cerkvene potrebe lože j v red djale. Tisti čas je že nekaj več far v škofii postavljenih bilo: v novo so namreč imenovane : M i h e 1 a v as, S t a r i t e r g poleg Slov en jiga Gradca, Velika mota, F raj I and. švambcrg Os t c r v i c a in F re z c n , vse na štajerskim: fara Siissencel ler ni več imenovana, škof Erhard jc bil tudi v duhovnih vednostih dobro učen mož. iu je neki tudi bukve spisal. v kterih so bile nar bolj podučile oddelki s. pisma vkupej sostav Ijcui. I meri je I. 1508. - V Solnimgradu seje med tem ca sam več nadškofov izverstilo. Namreč 1. 14*2 je prišel Janez III. popred tiranski nadškof, kteri seje pa do smerti poprejšniga nadškofa Bernarda namreč do I. 14*7 le namestnika imenoval. On jc bil pa večidel daleč od svojiga škofijskiga sedeža, ker gaje cesar po raznih deželskih opravilih pošiljal; to pa škofii ni moglo v prid biti, še večkrat potrebni mašniki niso bili v stanu posvečenja prijeti. Po njegovi smerti I. 14*9 jc postal Friderik V., grof Šavenberški, popred korar stolne cerkve, nadškof v Solnimgradu: zatem pa jc bil I. 1494 Žiga II. žlahtni Holeneški. kteri pa jc že I. 1495 umeri. Njegov nastopnik je bil Leona rd žlahtni K a j ca h z Gorotana, popred stolni prošt. On je vse Jude zavoljo njih odertijc iz svoje škofije pregnal, desiravno je s tem zgubo na svojih prihodkih terpcl. Z modrim gospodarjenjem je bil v stanu dolgove svoje cerkve poplačati, zastavljene grajšinc odkupiti, zaklad cerkve pomnožiti, in nove posestva pridobiti. Tudi je skerbel poderte in pogorele mesta in gradove pozidati: med temi je tudi mesto s. Andreja šteti, ktero je v vojskah dosti tcrpclo. Tako sker-bin škof tudi duhov niga prida svojih ovčic ni iz oči pustil, ker v zadnjih časih jc bilo veliko zanemar-jeniga. Umeri je I. 1519.
(Dalje sledi.)
Kako vero očitno pričati«
Slovesni general baron Geramh je v obilno obljudenim mestu Lijonu na Francozovskim enkrat srečal duhovna, ki je šel z naj svetejšim zakra-mentam k nekintu bolniku. Oblečen je bil v generalovi obleki. Berž ko je Svetost ugledal, poklekne in moli. Ko so pa meno njega šli, je vidil. dc sta se fanta, ki sta nebo derzala. med seboj prepirala in suvala. Nad tem sc je general začudil, in zlo ga je pogrelo. Vstane, in zleti k uiiimu, ki se mu je nar bolj prešern zdel, prime za drog nebesa, in ga preč sune. Častitljivi pastir sc ozre, in se začudi, namesto strežeta generala viditi. Gredo svojo pot. Ker sta bila duhovnu dva bolnika, deleč narazen. previditi. jc mogel Gcramb dve dolgi poti storiti. Nato jc služabnika Najvikšiga tudi nazaj v ccrkev spremil, kteri. sc ve dc, se mu jc ljubeznjivo in spoštljivo zahvalil za to postrežbo.
Razgled po kersaiiskim svetu.
Volczin med vojšak i še zmirej ni pojenjala. V Ljubljanski kosarui je se veliko število bolnih, in bo-lezin se kaže zlo nalezljiva, ker je dozdej toliko zdravnikov i ta duhovnov , ki so v vojaških bolnišnicah službo opravliuli. zbolelo. — /boleli ho namreč, kakor smo ze zadnjič povedali. vsi .'t kaplanje per sv. Petru , gosp. adjunki v duhovšnici. en kaplan per sv. Jakobu, gosp. llrovat . in 5 patrov (med njimi tudi IV Provinc a!); per nekterih leli imenovanih gospodov se je že na bolji ober-nilo. de so nevarnosti oteti. Fniga pa teh svojih zvestih služabnikov je Gospod k oebi poklical, prejeti plačilo zvestobe: v torek, to je 8. Ptosenca t. 1.. zvečer ho zvonovi z zalo-tnim £lasam ozitanili.de sovisoko častili P r o v i n c i a I. I*. H u ti o I f O v o e n c k , u m e r I i.
Kar smo uiiidan zastran seminarja ali d u-hovšnice v Pragi omenili, de bi znal terdi ukaz, kteri jo /.a vojsake izprazniti za pove, preklican biti. se je v veliko veselje vsih pravih katolčanov dopolnilo. Duhov Anica ostane bogoslovcam , de se bodo ondi ločeni otl sveta pod vodstvam učenih in bogoljubnih prednikov združeni v enim tluhu za svoj visoki poklic perpravljali. Posebna tast in hvala v oziru srečniga izida te obtežne dogodbe gre čaotitimu vodju Dr. Plaučarju, kteri oe je za pravice cerkve iu duhovšnice oerčno ponašal. Prav lepiga duha ho pa tutli razodeli mladi bogoslovci, ker se nikakor niso dali premotili od vabljivih glasu v nevernih podpihovavcov, ki so jim mikavnost ovobodniga življenja med svetam pred oči stavili, in jim rbogate pašeu kazali, na ktere oe zdej o svojimi velikimi štif-tengami zamorejo preselili. Tudi njih serca je uno povelje, vojšak a in se umakniti, z žalostjo napolnilo, in v taki žalosti oo sc na cesarja Ferdinanda obernili, de bi se v tej zadergi za cerkev potegnil. — Cez vse je tudi pomnitve vredna blagoserčnost vojšakov. kteri so oami važnost duhovšnice spoznali, in z nejevoljo ta oum od sebe odverniii, kakor de bi oni sami vanjo silili. Ko se je v Pragi razglasilo. dc je duhovšnica obvarovana, so v cerkvi presv. Odrešenika v serčno zahvalo slovesni Te D ca m napravili.
V	Pragi neki Kossut že delj časa rogovili. de bi husitarsko krivovero vpeljal. Z dej sc mu je elo en protestant zoper postavil ; nar bolj pa razširjenje njego-viga hudobnima početja overa P. Stulc v svojih sho<1nih govorih, kteri zmirej veči število poslušavcov skupej zberejo. Ravno je žena nekiga krajača (žnidaijaj. kije h Kossutu prestopila , obnorela.
Častiti škofje, ki so se po naeertu okofikiga zbora na Dunaji z visokim ininisterstvam zastran prihod-nih zadev katolške ccrkve do deržave pojrodovali, so pretečeni meneč po dokončanim delu Dunaj zapustili, in minislerstvo v razglasu , ki je bil te dni po novinah oznanjen . obeta . de se bodo skorej vse nove postave, ki cerkev tičejo . naznanje dale.
V	oziru O gerškiga punta nekteri posebno katolško duhovšino grajajo, de jc puntarskimu gnunju pospeh dajala. C'as je zdej, de tudi v tej reči resnica na dan pride. Kes je . dc jc marsikakiga duhov niga pastirja hudobno vrenje za seboj potegnilo, ali od večine hc to ne more reči — kje je pa ntan . v kterim bi se med zvestimi služabniki tutli nezvesti ne najdli ? Pomniti pa je, de se v tem duhovšina drugih cerkvenih družb (protestantov iu starovereov ) ni nič menj ali pa še bolj zadolžila . in de tutli tisti, ki so zoper cesarja in pravični red kaj storili, se niso vsi k takimu djanju iz proste volje nagnili, temuč so bili s silo in straham perm orani
krivičnim naklepam streči. Kako de so zlobni puntarji z duhovni delali, ki oe jim niso hotli vdati, tukej le en izgled iz Raabskc škofije povemo. Fajmošter iz Lozonea ie bil že 15. Sušca p. 1. po noči napaden; vender jc ta napad srečno prestal; 11. Velkotravna pa so ge vsiga oropali, ga skoz 8 dni v Lozoncu v ječi zapertiga der-žali , in od ondod v Koinarno preti vojaško sodbo peljali, kjer je bil 16 ur na dvorisi terdnjave v razgled izpostavljen. Tisti čas ho tje tudi fajmoštra iz Magjereta per-peljali; oba sta bila v terdnjavi 5 tednov zaperta in potem v Pest gnana, kamur so tutli fajmoštra iz Vasaruta pergnali. Ze od preti so tam imeli zaperte še tri drujre fajmoštre iu eniga mniha. Iz Pešta so jih v Solnok vlekli, tatu so bili 5 dni v strašni zapertii, ker jim niso nc jesti ne piti dali , in jim je verh tejra razdivjano ljudstvo z ubijanjem žugalo. Potlej so jih z drugimi vje-timi vred v Segedinu skoz tri tedne v nečednih šotorih varovali; in odtod v Mako. Gjulo, Veliki Varadin iu nazadnje v Arad gnali, kjer so spet prostost dobili, ko se je Gorgev cesarski armadi vdal. Tako se jc duhov-šini zgorej imenovane škofije v t stih strašnih tlneh godilo.
V	M o n a kov i m je Ignaci Dollinger, ki je bil predlanskim od službe na vseučeliši odstavljen, zopet za profesorja poterjen. Tako zdaj nje vladarnlvo neznano krivico, s ktero se je uno poprejšnje nad učenim prof. Dollingerjem iu več drugimi oskrunilo, iše poravnati. Dollinger , ki je tudi prošt per sv. Kajetanu , je 50 let star. pa še per moči, dc sc jc še od njega dolziga trudenja v prid kat. cerkve nadjati.
Grof Jožef SStolberg, neutruden zagovornik cerkve in zbudovavc katolški°:a duha v ljudstvu, je bil pretečeni mesec v Ro 11 e n b u r š k i škofii, dc bi tudi tam. kakor na več drugih krajih ustanovil družbo za miriijonc. ktera bi vse Nemško obsegla. lTdje te družbe se ne zavežejo k drugiinu kakor k molitvi in k almožni za podpiranje tistih katolčanov, ki v sredi med protestanti žive in pomankanje na vsim terpč, kar je za opravo cerkev in za duhovno oskerbljevanje duš potrebno.
Na Svajcarskim krivične vsiljene vladarstva prave svobode le nočejo poznati ter katolško cerkev, kar morejo, zatirajo in časopise, kteri si upajo resnico pisati, prepovedo. V Murtnu (Friburškiga kantona) je kalvinski mestni predstojnik elo prepovedal katolškimu fajmošlru per nedelskim opravilu pridgovati ter mu velel le samo evangeli brati. Preganjanje gre zmirej naprej ; vsi mnihi in nune . tudi miloserčne sestre so že pregnane , škof iz svoje škofije spoden, fajmoštri so brez prihodkov, elo almožna zanje je prepovedana; v šolah se moliti, v cerkvah pridgovati več ne sme. Kaj še manjka ,' de doživijo katolčani v tistih krajih dneve Robespierrove grozovitosti na Francozovskim ?
Vsi Svajcarski škofje so se per narodnim zboru resno oglasili zato, de bi njih tovarn, škof Friburški Marilley smel opet nazaj v svojo škofijo priti; zbor pa je njih oglas na stran djal, kar očitno kaže , de stiske za cerkev v tej deželi šc ni konec.
V	»S pole tu na Rimskim so sc škofje iz vsih papeževih dežel vkupej zbrali po lastnim povelji Pija IX.; sedemnajst se jih je sošlo. Dela bodo imeli obilno. ker je stan ccrkve in vernih v zadnjih dnevih tudi tam zlo na slabo prišel.
V	deržavnim zboru na Pruskim v Berolinu je bil mesca listopada posvetili sklep storjen, po kterim ondi katolška kakor evangelska cerkev sama svoje reči vlada. in v posestvu svojiga premoženja iu svojih naprav ostane.
Odgovorni vrednik iu založnik: Janez Kr. Poyačar. — Natiskar: Jožef Blaznih v Ljubljani.