iieifUka 20 • leto JOOCVH • cena 12 din Celje, 10. maja 1083 flOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC Za zdravje zdaj barantamo, ker stane več kot Imamo Zdravstveni delavci ne prenašalo več vseh bremen - na vrsti so uporabniki Zdravje je za vsakogar največja vrednota. V zad- njih desetletjih smo v naši družbi storili ravno pri zdravstvenemu varstvu ta- ko velik korak naprej, da nas uvršča med dežele z naj- višjo ravnijo zdravstvenega varstva na svetu. Izredno nialo dojenčkov umre pri nas, podaljšala se je živ- ljenjska doba, nekaterih na- lezljivih obolenj skoraj ne poznamo več. Vse to smo dosegli ne le z razvojem zdravstvene službe, temveč tudi z nenehnim širjenjem pravic iz zdravstvenega varstva. Vsaka nova zago- tovljena pravica pa stane. Vedno več stane. Mi pa na- menjamo za skupno porabo vedno manjši del narodne- ga dohodka, znotraj tega se zmanjšuje tudi delež za zdravstveno varstvo. S so- razmerno manj denarja se- veda ni mogoče narediti ve- dno več in več. Cilji, ki smo si jih zastavili, so visoki, kaže. da tudi previ- soki. Skupno s Svetovno zdravstveno organizacijo smo zapisali »Zdravje vsem do leta 2000«. Lepo bi to bilo, toda že v letu 1983 nam zmanjkuje denarja za vse ti- sto, kar bi naj pripadalo vsa- komur izmed nas. Zdrav- stvene skupnosti in zdrav- stvene delovne organizacije poslujejo vse bolj na meji likvidnosti in izgube grozijo. Gospodarstvo in delavci so preobremenjeni, da bi lahko namenjali za skupno porabo in zdravstveno varstvo še več in očitno je, da bo treba poiskati rešitev, ki bo omo- gočila normalno delo zdrav- stvenim delovnim organiza- cijam in s tem tudi nam vsem zagotavljala pravice iz zdravstvenega varstva. Ra- zrešiti bo pač treba zaplet, ki smo ga naredili s sočasnim sprejemanjem zakonskih do- ločil, ki nam dajejo pravice in vrste drugih določil in re- solucij, ki denar za njihovo uresničevanje omejujejo. Prejšnji teden je zvezni zbor skupščine SFRJ sprejel Osnutek resolucije o teme- ljih skupne politike zdrav- stvenega Vcirstva. Z njim žele doseči aktivnosti na vseh po- dročjih, da bi probleme zdravstva začeli odpravljati hitreje in na način, ki ustreza našim materialnim možno- stim V skladu z rastjo naro- dnega dohodka. Zdravstvu tudi ta osnutek ne priznava posebnega družbenega po- mena, torej bodo pri zago- tavljanju sredstev zanj še na- prej veljale vse omejitve. Ni- kakršnega dvoma ni, da je treba zaplet rešiti v jugoslo- vanskem prostoru. Neskla- dje med pravicami in mož- nostmi pač ni rešljivo v repu- bliki ali celo regiji. Problemi v zdravstvu so tudi problemi celjskega ob- močja, za katerega pa že sko- raj lahko trdimo, da na neka- terih področjih skorajda ni več rezerv. Za bolnišnično dejavTiost to že drži, medtem ko je na drugih področjih re- zerv še preveč - pri zmanjše- vanju bolniškega staleža na primer. Bomo ostali pred vrati bolnišnice? v Zdravstvenem centru Celje so oblikovali delovne programe in jih finančno owednotili. Oblikovali so jih na osnovi pravic, ki jih ima- mo iz zdravstvenega varstva, dolgoletnih izkušenj in obo- levTiosti prebivalstva. Uskla- jevanje med njimi in občin- skimi zdravstvenimi skup- nostmi poteka že nekaj me- secev, ker zdravstvene skup- nosti pač nimajo toliko de- narja, da bi lahko tak pro- gram plačale. V času usklaje- vanja so izoblikovali že šesto varianto, denarja pa še ve- dno ni dovolj. Tudi takrat ne, če zagotovijo za bolnišnične tem.eljne organizacije le de- nar za 97 odstotkov progra- ma. Štirideset milijonov di- narjev je še vedno premalo. Pri 739 milijonih to res ni ve- liko, pa vendar preveč. Niti občinskim zdravstvenim skupnostim niti Zdravstve- nemu centru zaenkrat ni ja- sno, kje bi jih naj dobili. (Nadaljevanje na 5. strani) V Mozirju bodo odločali V Mozirju potekajo v tem tednu še zadnje pri- prave in dogovori o ope- rativnih nalogah za izvedbo referenduma, ki bo v nedeljo, 22. maja. Določili so že člane volil- nih odborov in imenova- li štabe za izvedbo refe- reduma. O tem, ali bodo tudi občani s sredstvi iz sa- moprispevka pomagali k nadaljnjemu razvoju zdravstva, šolstva, ko- munale in krajevnih skupnosti, bodo krajani odločali na .33 glasovnih mestih, glasovanje pa bo v nedeljo potekalo od 7.-19 ure. V občini priča- kujejo, da bodo občani Svojo pravico in dolž- nost izpolnili v kar naj- večjem številu in da re- ferendum dobro obi- skan. Za napredek Polzele v nedeljo se bodo krajani kraje\-ne skupnosti Polzela izrekali za krajevni samoprispevek, ki naj bi ga plačevali naslednjih pet let. Z zbranimi sredstvi bodo zgradili mrliško vežico, obnovili staro šolo in dom Partizana, del sredstev naj bi šlo tudi za izgradnjo gasilskega doma, vodo\'oda, nekate- rih cestnih odsekov itd. Referendum bo na osmih mestih po posameznih \ aseh. Javna razprava je pokazala, da krajani soglašajo s predlaga- nim programom, omenjene objekte, predvsem mrliško ve- žico pa štejejo med najpotrebnejše v krajevni skupnosti. T. TAVČAR Kunčlereja se le obnesla v SOZD Merx so premagali začetne težave pri uvajanju proizvodnje kun- cev. Kmalu bo nared že prva izvozna pošiljka. Stran 10. Mooočne stene svete gore Izziv ceUskIh alpinistov Končujejo se priprave za prvo celjsko alpinistično od- pravo v Himalajo, kjer je cilj vrh mogočnega Gaurishan- karja. Stran 13. Zaleola bo le ilallša kazen Tako je presodilo sodišče v primeru Borisa Pertinača, ki je goljufal s hranilnimi knjižicami in čeki. Stran 17. Bazene še urejajo - nared do junija Za varnost kopalcev bo poskrbljeno. Cene od 30 do 50 din v tem ča-su sta na celjskem območju odprti le dve kopali- šči: v Rimskih Toplicah in v starem delu Atomskih toplic v Podčetrtku. Torej tisti dve, ki imata v svojih bazenih ter- . maino vodo. A tudi v ostalih krajih že urejajo kopališča in zatrjujejo, da jih bodo odprli v začetku ali najkasneje do sredine jimija. V Celju bo kopališče ob ho- telu Merx odprto do 10. junija. Plavalni klub Neptun bo sku- paj z ZTKO in mladino pripra- vil v nedeljo očiščevalno akci- jo, da bi bila tudi okolica kopa- lišča čim lepša. Vstopnino za bazen še niso dogovorili, glede na to, da pa se lani ni povišala glede na leto poprej, v klubu Neptun, ki upravlja s kopali- ščem, menijo, da bo nekaj nad 30 dinarjev. V Šmarju pri Jelšah in v Ro- gaški Slatini bodo kopališči odprli 1. junija. V obeh krajih ju že urejajo, v Rogaški Slatini bodo ob kopališču postavili tu- di več igralnih avtomatov - v veselje mladeži, seveda. V Šo- štanju bodo bazen odprli 3. ju- nija, v Preboldu 29. maja. Na Dobravi v Zrečah bo bazen odprt do začetka junija, skupaj z njegovim okoljem pa bodo uredUi tudi bližnji športni park. Zdi se, da imajo s kopali- ščem največ problemov v Šentjurju.kjer še sedaj ni pov- sem jasno, ali ga bodo obnovi- li, ali ne. V tem tednu se bo upravljalec bazena. Komunal- no podjetje, sestalo z nekateri- mi vodilnimi tovairiši v občini in na pogovoru naj bi padla odločitev, ali bo dovolj denarja za obnovo bazena ali ne. Pri obnovi pa ne gre za velike vso- te denarja, saj bi bilo treba z betonskimi injekcijami le zaliti razpoke v večjem plavalnem bazenu kopališča. Kot rečeno, sta zaenkrat od- prti kopališči v Podčetrtku in Rimskih Toplicah. V Podčetrt- ku so očiščeni vsi trije bazeni, voda ima temperaturo 32 °C. Vstopnina 50 oziroma 35 dinar- jev za otroke. V Rimskih Topli- cah je kopališče odprto vsak dan od 8. do 18. ure razen ob ponedeljkih,'vstopnina pa je različna: za celodnevne kopal- ce 40, za popoldanske kopalce 30 dinarjev, mesečne karte za člane Turističnega društva pa veljajo 350 dinarjev. Kopališka karta za otroke stane 10 dinar- jev manj kot za odrasle. In na koncu morda le še to: na vseh kopališčih bodo s stro- kovno izučenimi ljudmi poskr- beli za varnost kopalcev. DS Priznanje za občinski svet Zveze sindikatov 2elec Včeraj so v Beogradu po- delili občinskemu svetu Zveze sindikatov Žalec priz- nanje samoupravljalca. Iz vsake republike je priznanje prejel po en nagrajenec. Ob- činski svet Zveze sindikatov SI je to priznanje zaslužil za dolgoletno in uspešno delo ter razvijanje samoupra\ija- nja. J. V. 2. STRAN - NOVI TEDNIK 19. MAJ 19aa Se premalo smo poslušali zdravnike y Cellu le bilo 120. srečanje slovenskih zdravnikov Na področju uresničeva- nja zdravstvenega varstva je vse več težav, ki jih pogo- jujejo predvsem zapletene gospodarske razmere. V nji- hovo razreševanje se na naj- različnejših ravneh vklju- čujejo tudi zdravniška društva. Njihova vloga in vpliv je v različnih okoljih različna, Zveza zdravniških društev Slovenije pa zasto- pa njihova mnenja in pred- loge v slovenskem prostoru. V društva je danes vključe- nih več kot 3500 članov, nji- hovi delegati pa so se prejš- nji teden sestali v Celju na 120. rednem letnem sreča- nju in III. skupščine Zveze zdravniških društev. Na skupščini je predsed- nik Zveze zdravniških dru- štev dr. Vasja Kiavora oce- nil, da njihova strokovno utemeljena stališča v prete- klosti cesto niso bila upošte- vana, saj smo sprejeli števil- ne odločitve, ki so položaj zdravstva še bolj zapletle. Poudaril je tudi, da mnogi še vedno zdravniškemu druš- tvu očitajo, da je zanj osred- nji cilj borba za doktorski naziv in to odločno ovrgel. Zdravniki y Slovenskem zdravniškem društvu imajo veliko pomembnejše naloge. Vse svoje znanje želijo vklju- čiti v reševanje številnih strokovnih vprašanj v zdrav- stvu, pa naj gre za organiza- cijo dela, menjavo dela, obli- kovanje normativov... Del srečanja so zbrani zdravniki namenili razgovo- ru o delu in vplivu zdravni- ških društev v svojem oko- lju. Našli so že svoje mesto v družbenopolitičnih skupno- stih, vse preskromna pa je njihova vloga v zdravstvenih skupnostih in delovnih orga- nizacijah. Srečanje so zaklju- čili z obravnavo etičnih pro- blemov v sodobni medicini s pomočjo akademika dr. Ja- neza Milčinskega. Na prireditvi na Dobrni pa so podelili tudi diplome čast- nih članov Slovenskega zdravniškega društva. Preje- lo jih je tudi pet celjskih zdravnikov: prof. dr. Janko Lešničar, prim. dr. Ivan Ko- pač, doc. dr. Zvonimir Šu- šteršič, prim. dr. Stanislava Straus in prim. dr. Avgust Hribovšek. MILENA B. POKUC Sprentenlen zazidalni načrt Lava Celjski izvršni svet je sprejel predlog, da se spre- meni oziroma dopolni zazi- dalni načrt za stanovanjsko sosesko Lava I-S. Gre za pas ob podaljšku Čopove ulice, kjer je po sedaj veljavnem zazidalnem načrtu predvi- dena trinadstropna garažna hiša, nekaj stanovanjskih hiš in bencinska črpalka. Ker za drage garaže ni za- nimanja med okoliškimi pre- bivalci, prav tako pa ima Ce- lje že dovolj bencinskih črpalk, naj bi po novem predlogu na tem prostoru zgradili stanovanjske objek- te z obrtnimi delavnicami. Ker je to območje gosto na- seljeno, bi prišle v poštev predvsem manj hrupne obrti in pa tiste, ki ne onesnažuje- jo okolja, kot na primer .ši- viljstvo, fotokopiranje, ple- skarstvo, pečarstvo, tapet- ništvo, kemično čiščenje, ipd. Gre torej predvsem za storitveno obrt, ki jo občani na tem delu Celja pogrešajo, prav tako pa je precejšnje za- nimanje med obrtniki. Predlog spremembe zazi- dalnega načrta bo potrebno le še dopolniti oziroma ugo- toviti, če je gradnja na tem območju mogoča tudi po no- vem zakonu o kmetijskih zemljiščih. S. Š. Proizvodnja v mozirskem kmetijstvu se manjša Ob pregledu u.spešnosti poslovanja gospodarstva in področja družbenih dejav- nosti, ki so ga opavili na izvršnem svetu skupščine občine Mozirje, so ugotovili, da fizični obseg proizvodnje pada predvsem v gozdarski in kmetijski proizvodnji. Ob tem so poudarili, da pregled rezultatov v prvih treh me- secih ne daje realne slike po- slovanja, saj je vpliv sezone, zlasti v kmetijstvu in goz- darstvu najbolj izrazit prav v tem času. Količinska oddaja gozdnih sortin-ientov se je v primerja- vi z enakim obdobjem v lan- skem letu znižala za 19,6 od- stotka, podoben položaj pa je tudi v kmetijstvu, saj kmetij- skih pridelkov niso pridelali več kot lani, kar predvsem velja za proizvodnjo mleka in jajc. V ostalih delovnih organi- zacijah je v najugodnejšem položaju Elki-oj, porast fizič- nega obsega proizvodnje pa so zabeležili še v DO Savinja, v MG Smreka Gornji Grad in v tozdu Kemija Ljubija, med- tem ko so najslabše rezultate dosegli v Glinu in v tozdu Ke- mija Ljubija, medtem ko so najslabše rezultate dosegli v Glinu, tozd Stavbno pohiš- tvo. Na izvTšnem svetu so skle- nili, da morajo v delovnih or- ganizacijah Glin in Gozdno gospodarstvo iz Nazarja re- dno poročati o poslovanju in o uresničevanju sklepov, ki jih je sprejel izvršni svet, skupščina občine in družbe- nopolitične organizacije. R.P. Zvezno štafeto smo na Celjskem prisrčno pozdravili utrip mladih src je bil v preteklem tednu namenjen prihodu oziroma poti Zvezne štafete mladosti po občinah našega območja. Povsod, kjer se je za kratek čas ustavila, so ji mladi pripravili topel sprejem in s tem dokazali, da je pot bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti tista, po kateri nameravajo stopati dalje v našo srečno prihodnost. Štafeta mladosti je veliki simbol, ki so ga mladi Celjani na osrednji prireditvi v hali Golovec upodobili s svojimi telesi. Foto: Radivoj Klincov Dolžnike ho težko izterjati Mati 11 mllUonov ain dolga Celjska uprava za družbe- ne prihodke je v prvih treh mesecih tega leta izterjala 68,2 odstotkov vseh družbe- nih obveznosti. To je za pet odstotkov več, kot je slo- vensko povprečje, kljub te- mu pa z doseženimi rezulta- ti niso zadovoljni. Uprava za družbene pri- hodke je o izterjavah naredi- la tudi analizo, kjer ugotav- ljajo, da gre slabša izterjava davkov v začetku tega leta precej tudi na rovaš še nepo- ravnanih obveznosti iz prete- klega leta. Izterjavi teh so na- mreč delavci uprave v prvih mesecih namenili največ de- lovnega časa. Uspešno izter- javo pa otežujejo tudi neka- teri večji dolžniki, ki imajo po 200.000 dinarjev in več neplačanega dolga. Postopki izterjave so v takih primerih zelo dolgi in zamudni, v pre- cej primerih pa dolžniki ko- majda uspejo poravnati za- mudne obresti. Po podatkih občinske uprave za družbe- ne prihodke je za več kot 11 milijonov dinarjev takega dolga, ki ga ne bo mogoče kmalu izterjati. V celjski občini je neizter- janih družbenih obveznosti za nekaj več kot 35 milijonov dinarjev. Zato so na seji izvršnega sveta celjske obči- ne sprejeli nekatere sklepe in predloge, ki naj bi dopri- nesli k večji učinkovitosti iz- terjave. Tako naj bi na upravi zapo- slili nekaj novih delavcev, v pripravi pa je tudi program za avtomatsko izdajo skle- pov o prisilni izterjavi iz osebnega dohodka občanov in iz premičnega premože- nja. Člani izvršnega sveta so tudi predlagali, da bi se usmerili predvsem v izterja- vo tistih prihodkov, kjer je doslej najmanj plačanega (davek po dejanskem dohod- ku, davek od skupnega do- hodka občanov). Republiškemu izvršnemu svetu pa bodo tudi poslali priporočilo, da se pospeši sprejem spremembe zakona o plačilih, s katerimi naj bi zasebni sektor izenačili z družbenim glede pogojev plačila. Ce bi obrtniki lahko hitreje izteijali plačilo za svoje delo oziroma usluge, bi namreč lahko tudi bolj spro- ti plačevali davke, g gRC/r Poleg Komunale Celje, tozd pokopališka služba skrbijo za nekatera pokopališča v celjski občini tudi krajevne skupnosti, ki pa za to niso usposobljene in imajo precejš- nje težave. Predvsem z izkopi jam in pogrebnimi slovest- nostmi. V Celju je bilo že pred časom dogovorjeno, da bo ta pokopališča prevzel v upravljanje tozd pokopališka služba, vendar pa je dogovarjanje dosedaj potekalo zelo počasi ir. neuspešno. Na zadnji seji celjskega izvršnega sveta so se zato dogovorili, da je potrebno vsaj največja pokopališča v krajevnih skupnostih Vojnik, Teharje in Store čimprej prenesti v upravljanje tozdu pokopališka služba. Tako naj bi ta služba že letos prevzela upravljanje pokopališča v Vojniku, naslednje leto pa na Teharjih in v Kompolah. SS Raziskovalno in inovacijsko deio še ni dovolj razvito $e vedno Je nekaj delovnih organizacij v laški občini, ki se za to področje ne zmenijo Kljub jasno opredeljeni politiki in ciljem na področ- ju razvojno raziskovalne in inovacijske dejavnosti, v Laškem z rezultati niso za- dovoljni. Na področju raziskovalne dejavnosti je občinska razi- skovalna skupnost največ sredstev namenila za dva projekta in sicer za »pre- striikturiranje gospodarstva v občini« ter »varstvo oko- lja«. Prioriteto naj bi imela prva naloga glede na resne probleme, ki jih ima laško gospodarstvo. Se toliko bolj ker je ta raziskava usmerjena v proučitev moZnosti za več- ji izvoz. Do realizacije pa ni prišlo deloma zaradi odprtih vprašanj in usklajevanj z izvTšnim svetom občine, kakšen bo njen delež pri fi- nansiranju naloge, deloma pa zaradi večjega poudarka na delu pri projektu »Var- stvo zraka«. Občinska raziskovalna skupnost v Laškem deluje šele tretje leto. Delegatski odnosi tu še niso v polni me- ri zaživeli. Verjetno tudi v delovnih organizacijah pre- malo poglobljeno razpravlja- lo o teh vprašanjih, saj z nji- hove strani ne pridejo prav nobene pobude in predlogi za izdelavo raziskav, ki bi bi- le skupnega pomena. Tudi v sairnih delovnih or- ganizacijah ta dejavnost še nima ustreznega mesta. Pro- jekti so podjetniške narave ter jih uresničujejo izključno v lastnih razvojnih oddelkih, z izjemo laškega rudnika, ki je raziskovalna dela izvajal s pomočjo republiške razisko- valne skupnosti. Trenutno je najbolj za- skrbljujoče to, da se prepo- časi uveljavljajo v OZD ra- z\'ojno raziskovalna dela, ki bi bila vključena v stabiliza- cijska prizadevanja za viša- nje produktivnosti, nasloni- tev na domače surovine, ve- čanje izvoza, racionalnejša organizacija dela in tako na- prej. Lani le 13 inovacij Lani je občinska razisko- valna skupnost laškim de- lovnim in temeljnim organi- zacijam poslala anketo, po kateri naj bi ugotovila, kakš- no je stanje na področju ino- vacijske dejavnosti. Le polo- vica anketirancev je tudi so- delovala pri anketi, kar jasno kaže na odnos delovnih oko- lij do tega vprašanja. Ne glede na aktivnost sin- dikata, občinske raziskoval- ne skupnosti in sveta za zna- nost je v občini še vedno ne- kaj delovnih organizacij, ki nimajo osnovmh aktov določanje meril pri inovacij, ski dejavnosti, za nagrajeva- nje inovatorjev in populari. zacijo inovativnosti. Le 61 odstotkov anketiranih ima pravilnik oziroma sporazum o inovacijski dejavnosti, ko- misijo za inovacije pa le 16 delovnih organizacij. Rezultat tega stanja je tudi odnos do inovatorjev, ki se najbolj kaže skozi nagrajeva- nje le teh. Saj je za 13 inova- cij, 12 inovatorjev lani dobilo skupaj 30 tisoč dinarjev. Let- ni gospodarski prihranek vseh inovacij pa znaša mili- jon tristo tisoč dinarjev. Na podlagi tega lahko za- ključimo, da je inovacijska dejavnost v OZD slabo razvi- ta. Zal tudi tam, kjer je nor- mativno to dobro urejeno. Rezultati pa niso vzpodbu- dni ker inovacijska dejav- nost ni ne materialno pa tudi ne moralno vrednotena. Ključno vlogo pri tem, tako menijo v Laškem, pa igra človeški faktor; nevoščlji-1 vost, nerazumevanje vod-1 stvenih in poslovodnih orga-1 nov in neneizadnje slaba ob-1 veščenost o stvarnem pri- | spevku posamezne inovacije j v delovnem procesu. VIOLETA VATOVEC- EINSPIELER Na rešetu preskrba Svet občin bo obravnaval tudi probleme v zdravstvu Jutrišnja seja sveta občin celjskega območja je zani- miva predvsem zaradi dveh pomembnih in aktualnih vprašanj: to sta razpravi o preskrbi z osnovnimi živil- skimi izdelki in o nalogah v zdravstvu. Za prvo velja, da je tudi po zaslugi sozda Merx, njegovih delovnih organizacij Blagov- ni center in Mlinsko predelo- valna industrija, preskrba z moko, sladkorjem in oljem, pa tudi pralnimi praški, do- kaj zadovoljiva. To so ugo- tavljali že na problemski konferenci celjske SZDL. Za svet občin pa je zanimivo, kako smo uspeli zbirati de- nar za kreditiranje naročene proizvodnje ter za razširitev proizvodnje. Občine so morale zbrati skoraj 139 milijonov dinar- jev samo za pšenico, sladkor in olje, hkrati je sozd Merx prevzel obveznost za zdmži- tev dobrih 166 milijonov di- narjev, za razširjeno oziroma povečano proizvodnjo pa smo že zbrali dobrih 61 mili- jonov dinarjev do vkljkučno lanskega leta. Za letos je po- trebno zagotoviti 55 milijo- nov, za prihodnje leto 40 mi- lijonov in za 1985. leto še 10 milijonov dinarjev. V skladu z določili spora- zumov in dogovorov o dol- goročnem poslovnem sode- lovanju ter združevanju dela in sredstev med Vojvodino, Hrvatsko in Slovenijo, pa je sozd Merx dolžan zagotoviti še letos tudi preko 213 mili- jonov dinarjev za kreditira- nje naročene proizvodnje. Od tega bo potrebno samo za nakup pšenice več kot 135 milijonov za olje dobrih 70 in za namizno olje skoraj 7 mili- jonov dinarjev. Da so finančni posli za hra- no dobro zaokroženi sta veli- ko prispevala LB, Splošna banka Celje in SIS za preskr- bo občin celjskega območja. MITJA UMNIK Temeljni kamen v Rog. Slatini Danes bo v Rogaški Slatini slovesnost, na kateri bodo položili temeljni kamen za izgradnjo nove razdelilne trafo postaje. Gre za naložbo, ki so jo odlagali že več let nujna pa je za ojačanje elek- trične napetosti na širšem slatinskem območju. Brigadirji liodo urejali Spominski park Trebče Zvezna mladinska delovna akcija Kozjansko je v preteklih letih zajemala tudi področje šmiarske občine. Letos bo drugače. Brigadirska delovišča šmarske, bre- žiške in krške občine bodo namreč zaokrožena v repu- bliški mladinski delovni akciji Spominski park Trebče 83. Na ustanovni skupščini akcije so se domenili, da bodo brigadirji urejali spominski park in pomagali obnavljati kanalizacijo v Bistrici ob Sotli. Novost v mladinskem prostovoljnem delu, ki se bo potrjevala prav v tej republiški akciji, bo mladinski delovni tabor, v katerega se bo lahko najmanj za sedem dni vključil katerikoli mladinec. DS ^fl. IViAJ 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 3 imiadi v Preboldu sklepali o izpadu IVlladi v Preboldu so na ijedavni problemski konfe- fenci obsodili početje sku- pine, ki je oskrunila spome- nik narodnega heroja Slav- ila Slandra. IVlladi obsojajo to dejanje jj, predlagajo, da se jih po obstoječi zakonodaji naj- strožje kaznuje. Razpravljali 50 tudi o izključitvi mladih sandalov, vendar so sprejeli sklep, da o tem in njihovi od- govornosti ter motivih za de- janje razpravljajo v njihovi prisotnosti in bodo potem sprejeli ustrezno odločitev. Osnovna organizacija ZSMS bo na ustrezen način obrav- navala tudi druge člane mla- dinske organizacije, ki s svo- jimi dejanji kršijo statut ZSMS. To nalogo bo osnov- na organizacija izvajala spro- ti, ko se bodo pojavili kakšni problemi. Naredili bodo tudi spisek vseh mladih v Prebol- du, tako bodo videli, kdo je kje aktiven, oziroma kdo ni. - Za izpad v Preboldu OO ZSMS prevzema del krivde, ker s takimi posamezniki ni sproti razčiščevala stvari. vendar OO meni, da govori- ce in pisanja v sredstvih jav- nega obveščanja, češ da je to napravila mladina in da je to posledica slabega vključeva- nja posameznikov v družbe- no politično aktivnost, ne prikazujejo resničnega sta- nja in škodijo OO ZSMS Pre- bold ter vsem posamezni- kom, ki so s svojim delom v preteklosti prispevali, da je bila OO ZSMS ena najaktiv- nejših v občini in republiki. Ker je s tem dejanjem vsee- no očrnjena preboldska mla- dina kot celota, so mladi trdno odločeni, da bodo z na- daljnjim delom dokazali, da je jedro preboldske mladine zdravo. Program dela bodo zato dopolnili z novimi akci- jami, ki jih bodo dosledno izvajali. OO ZSMS v kraju bo takoj navezala tesnejše stike z OO ZSMS v osnovni šoli. OO ZSMS bo v bodoče še bolj vplivala na izkoriščanje prostega časa mladih. Ni na- mreč vseeno, kako in kje se mladina zabava, pa naj bo to v prostorih OO ZSMS, hote- lu, gostilnah in šolah. Kamor stroji ne morejo Brigadirji zvezne mladinske delovne akcije, ki bodo letos delali na območju šentjurske, laške in sevniške občine bodo gradili vodovode, ceste, elek- trificirali oddaljene in socialno šibke kmetije in opravljali melioracijska dela na zamočvirjenih po- dročjih. Krampi in lopate bodo v glavnem segli tja, kamor stroji ne morejo. V šentjurski občim bodo brigadirji opravljali melio- racijska dela v Golobinjeku v krajevni skupnosti Pla- nina in dokončali melioriranje Jezerščice v krajevni skupnosti Dobje. Nič manj pomembna ne bodo dela pri urejanju ceste Praprotno v krajevni skupnosti Pla- nina in ceste Visoče v tej krajevni skupnosti. V kra- jevni skupnosti bodo gradili vodovod, v Šentvidu pri Planini kanalizacijo, poleg tega pa bodo do 10 kmetij napeljali elektriko. Glavno delovišče naj bi bilo na vodovodu Kapselj-Dobje, seveda če bodo do poletja uspeli zagotoviti vse potrebno za pričetek investicije. Ena brigada bo odšla na delovišče v laško občino, kjer bo ostala tri tedne in gradila vodovod v Gorici in Gozdecu v krajevni skupnosti Breze in Vrh ter cesto Visoče v krajevni skupnosti Jurklošter. V sevniški občini pa bodo brigadirji opravljali melio- racijska dela v zamočvirjenem področju krajevne skupnosti Zabukovje in gradili vodovod v krajevni skupnosti Boštanj. Program delovišč in interesnih dejavnosti so sprejeli na seji skupščine zvezne mladinske delovne akcije Kozjansko 83, ki je bila v petek v Šentjurju. Za novega predsednika so izvolili Toneta Kranjca iz Sevnice. MATEJA PODJED Mladi so pokazali obrambno znanje y Slovenskih Konjicah so mlatil celjskega območja zaključili tekmovanje v SLO 'Tekmovanje mladih s področja t-plošne ljudske obrambe in družbene samo- zaščite ima veliko mobiliza- cijsko in organizacijsko vrednost za napredek obrambne in družbenosa- mozaščitne vzgoje,« je ob zaključku tekmovanja za celjsko območje, ki je bilo prejšnji teden v Slovenskih Konjicah, poudaril pred- sednik medobčinskega sve- ta socialistične zveze Jože Veber. Po oceni regijskega štaba za organizacijo in izvedbo tekmovanja so po vseh šolah in občinah izpeljali res mno- žična in kvalitetna tekmova- nja, na katerih so mladi po- kazali veliko znanja, požr- tvovalnosti in sposobnosti s področja SLO in DS. To se je odrazilo tudi na zaključnem tekmovanju, za uspeh kate- rega pa imajo veliko zaslug tudi gostitelji iz Slovenskih Konjic. Tekmovanje je potekalo v treh skupinah, v katerih so se pomerile osnovnošolske, srednješolske in izvenšolske ekipe. Ravno pri mladih, ki ne obiskujejo šol, niso vse občine enako odgovorno pri- pravile in prijavile svojih ekip. Tega tokrat niso storile občine Celje, Šentjur in Ža- lec. Pri tekmovanju mladine osnovnih šol se je na prvo mesto uvrstila ekipa šole Du- šana Jereba iz Slovenskih Konjic, na drugo Franja V^unča Slivnica pri Celju in na tretje Primoža Trubarja Laško. Pri mladih v usmer- jenem izobraževanju je bila prva ekipa centra srednjih šol Titovo Velenje (SE- KRAC), druga tehniške šole Celje in tretja družboslovne šole Celje. Med mladimi, ki ne obiskujejo šol srednjega usmerjenega izobraževanja, pa so bili najboljši mladi iz občine Šmarje pri Jelšah, na drugo mesto so se uvrstili mladi iz občine Laško in na tretje iz občine Velenje. MILENA g. POKUČ Težav pri pripravništvu ne bo Prvi preizkus reforme srednjega šolstva je pred nami. Cez dober mesec bo šolske klopi zapustila prva generacija usmerjeno izo- braženih učencev, ki so v okrajšanih programih in učencev, ki zaključujejo dvoletni program tretje stopnje. Na celjskih sred- njih šolah bo teh učencev okoli 70. Populacija je res majhna, v prihodnje jih bo več, ker je teh programov na posamez- nih srednjih šolah več, kot jih je bilo v prvem letu usmerjenega izobraževanja. Vsem je jasno, da bo to tudi prvi kazalec, kako smo za učence poskrbeh. Ti bodo namreč po končanem šola- nju že dobili delavske knjiži- ce in če bo po sreči, tudi de- lovna mesta za opravljanje pripravniške dobe. Štipendi- sti pri tem ne bodo imeh pro- blemov, po zadnjih informa- cijah pa naj bi posebne izo- braževalne skupnosti krile stroške za opravljanje pri- pravništva tudi tistim učen- cem, ki niso štipendisti. Kaj- 'i. le po opravljenem pri- pravništvu postanejo učenci t^elavci z verificiranim pokli- cem. Do sem vse lepo in prav. Toda, še vedno niso izdelani programi za pripravništvo, v okviru tega še vedno niso opredeljena merila in po- stopki za ugotavljanje spo- sobnosti učencev in tudi ne izdelani enotni kriteriji za verifikacijo poklica. To bi morala storiti gospodarska zbornica in njena posebna združenja. Po informacijah, ki smo jih dobili od nekaterih celj- skih delovnih organizacij, ki bodo sprejele te učence (In- grad, Železarna Store, Met- ka), večjih problemov ne bo. Večina se je odločila, da bo na pripravništvo sprejela po- leg svojih štipendistov še druge. Sami že pripravljajo programe za te učence, ima- jo tudi inštruktorje in men- torje. Pogrešajo pa usklaje- vanje na ravni republike za tiste zadeve, ki bi po vsej lo- giki morale biti enotne za vso republiko, predvsem ve- rifikacija poklica. Saj je vprašanje, če jim bodo »in- terni program« priznali. Kakorkoli že, kaže da v de- lovnih organizacijah ne sedi- jo križem rok ter se zavedajo svoje vloge pri uresničeva- nju srednješolske reforme. To velja zlasti za tiste, ki so že v preteklosti namenjale izobraževanju svojih kadrov več pozornosti, ker so že prej imele večino delavcev z nižjo kvalifikacijsko strukturo oziroma brez poklica in so jLh morali naknadno uspo- sabljati. To seveda ne more biti opravičilo za tiste, ki svojih obveznosti niso opravili^ gre tu za posebna gospodarska združenja, ki bi morala biti usklajevalec enotnih izho- dišč za opravljanje praprav- ništva za vso Slovenijo. Teh nekaj učencev bomo že kako spravih v delovne organiza- cije. Toda čas očitno prehite- va in prekmalu bomo pred dejstvom, da bomo morali poskrbeti za bistveno večje število mladih, programe pa bodo morale imeti vse delov- ne organizacije. VIOLETA V. EINSPIELER Prvenstvo UAO ^tos v Slovenskih Konjicah In slovenski BIsMcI Odprto športno prvenstvo ljubljanskega armadnega ob- l^očja se bo pričelo 25. maja, ^0 bodo člani ekip, ki se bodo Pomerile v vojaškem mnogo- boju in orientacijskem poho- ^1^' spoznavali občini Sloven- ^'^^ Bistrica in Slovenske Ko- •Jjice. Tekmovalci, ki bodo so- ^^lovali v orientacijskem po- ^^du, si bodo v Slovenskih ^or^iicah ogledali delovni or- ganizaciji Konus in Unior. ■"^dna otvoritev prvenstva bo 'Opoldan v Slovenski Bistrici. , v četrtek 26. maja bo orien- ^^ijski pohod po konjiški ob- Tekmovalne ekipe bodo ^ ,20 kilometrov dolgi poti ^■^izkusile tudi vojaške vešči- Med ekipami bodo tri iz ^ot^JiSke občine - taborniki. pripadniki teritorialne obram- be in Zveze rezervnih vojaških starešin. Popoldan med 17. in 18. uro bo pohod tekmovalcev od športnega parka do doma kulture, v katerem bodo poleg športnikov sodelovale še ekipe prve pomoči, taborniki, pla- ninci ... Parado bo sprernljal orkester Ljubljanskega arma- dnega območja. Razglasitev rezultatov tekmovanja bo v kulturnem domu v Slovenskih Konjicah med 18. in 19. uro. Osrednja slovestnost ob dne- vu mladosti bo 25. maja ob 20. uri v športnem parku v Slo- venskih Konjicah, pripravili pa jo bodo skupno pripadniki JLA in konjiška mladina. MBP POGLED V SVET S kovinotehno Srhljive svarilne napovedi Piše Jože Sircelj Tole niso nadrobnosti iz znan- stvenofantastične srhljivke. Na ža- lost so čisto resnobne napovedi re- snih strokovnjakov. Teh je deset, doma so iz ZDA, Sovjetske zveze, Francije, Velike Britanije, Japon- ske, Švedske, Avstrije, Venezuele, Nigerije in Nizozemske. V 151 strani obsegajoči študiji, napisani po naročilu Svetovne zdravstvene organizacije, so prou- čili, kaj bi zlega prinesla jedrska vojna. Naj pri priči pripomnimo, da najhujših domnev« strokovnjaki niso upoštevali. Toda vseeno je že tisto, kar so dognali, srhljivo po- razno. V totalni jedrski vojni bi približ- no polovica od zdaj na zemlji živeče 4,5 milijarde ljudi postala »neposre- dna žrtev« atomske svetovne vojne. In žrtvam sploh ne bi bilo mogoče pomagati. V najhujšem od treh mož- nosti, kijih je imela pred očmi dese- terica izvedencev, bi bilo 1,1 mili- jarde mrtvih in prav toliko ranje- nih. Deseterica v študiji opozarja, da bi bile možnosti pomagati ranjenim z zdravniško pomočjo -enake ničli«. Zakaj? Zdravstvena služba priza- dete države bi bila komaj kos pomo- či žrtvam vročine, zračnega priti- ska in sevanja, ki bi ga povzročila že ena sama jedrska bomba moči ene megatone. Če pa bi prišlo do svetovne jedr- ske vojne, bi bilo treba računati z neznansko večjo močjo. Toda tudi »manjša« atomska vojna, pri kateri bi zoper vojaške cilje v Srednji Evropi uporabili samo tako imeno- vano taktično atomsko orožje z močjo 20 megaton, bi terjala okoli devet milijonov mrtvih in hudo ra- njenih, približno enako število dru- gih ljudi pa bi dobilo lažje poškod- be. Pri tem strokovnjaki ugotavlja- jo, da bi bilo žrtev med civilisti šestnajstkrat več kot med vojaki. Najbolj nazoren pa je primer Lon- dona, naveden v študiji. Če bi odvr- gli na palačo parlamenta v britan- ski prestolnici bombo moči ene me- gatone, bi bilo pri priči 1,8 milijona mrtvih in 1,7 milijona hudo ranje- nih. Toda jedrska vojna ne bi uničila samo na milijone ljudi. Tudi življe- nje, gospodarstvo bi zamrlo, uničen bi bil promet, elektrarne, tovarne. »Denar, banke, investicije, vse, kar sodi k razvijajočemu se gospodar- stvu, bi kratko malo izginilo,« ugo- tavljajo strokovnjaki. Razdejane šole bi onemogočile usposabljanje ljudi za obnovo. Z drugimi beseda- mi: svet bi se vrnil v kameno dobo - le da v veliko hujši obliki. Primanj- kovalo bi vode, hrane. Rakasta obo- lenja kot posledica jedrskega seva- nja bi skokovito narastla. Toliko za zdaj. Toliko samo v opombo ob aktualnem dogodku te- ga tedna: v Ženevi sta v torek spet sedla za zeleno mizo voditelja sov- jetske in ameriške delegacije, Kvi- cinski in Nitze. Pogovarjata se o omejitvi strateške jedrske oboroži- tve. Diplomata sta molčeča. Morda je to celo dobro. Saj tudi ob takem molku dovolj zgovorno govore po- datki, ki smo jih navedli zgoraj. In ob takih podatkih se ni čuditi, da se milijonov ljudi ne samo loteva strah pred atomsko katastrofo, marveč dejavno in odločno prote- stirajo proti nadaljnjemu razrašča- nju jedrsko-raketne oboroževalne nori je, pri kateri nosita zastavo obe supersili. k. STRAN - NOVI TEDNIK Zlati znak je priznanje, ki ga le Konus zaslužil Skrb za delavca - ena osnovnih nalog Zlati znak Zveze sindika- tov Slovenije je visoko priz- nanje in obveznost. Tako o njem menijo tudi v osnovni sindikalni organizaciji Ko- nusove temeljne organiza- cije Tehnična konfekcija, ki ga je letos dobila za svoje izredno uspešno delo. V pre- teklih letih je bilo njihovo delo neločljivo povezano s Konusovo preusmeritvijo proizvodnje, ki jo zahtevala tako čimboljše rezultate de- la, razvijanje solidarnosti med delavci temeljne orga- nizacije in ostalimi delavci v delovni organizaciji, uve- ljavljanje samoupravnih odnosov, zagotavljanju pri- mernega delovnega stan- darda kot tudi osebnega standarda delavcev. Pred njimi pa ostaja še naprej de- lo, ki bi jim zagotovilo ne- moteno proizvodnjo in nje- no vključevanje v izvoz. Ko so se pred dobrimi de- setimi leti v Konusu odločili, da bodo usnjarsko proizvod- njo nadomestili s proizvod- njo, ki bo zagotavljala tako boljši dohodek kot tudi de- lovne pogoje, so pretežno te- žo preusmeritve prevzeli na svoja ramena ravno delavci v temeljni organizaciji Tehnič- na konfekcija. S svojim de- lom so zagotavljali potrebna sredstva in jih združevali z drugimi delavci, pri njih je našlo zaposlitev največ de- lavcev iz temeljnih organiza- cij, ki so se preusmerjale. Po- trebno je bilo njihovo uvaja- nje in usposabljanje, potreb- Predsednik osnovne organi- zacije ZSS Jenez Makovec. no je bilo reševati veliko pro- blemov. Osnovna organizacija sin- dikata je v desetletju pre- strukturiranja vedno našla pravi način, da so delavci ra- zumeli njeno nujnost in po- trebo po združevanju dela dohodka in tudi osebnih do- hodkov za potrebe drugih. Tako so uspevale tudi druge solidarnostne akcije. Ravno osnovna organizacija sindi- kata je tudi spodbujala uve- ljavljanja vsebine samou- pravnih odnosov in delegat- skega sistema. , Ob tem pa niso pozabljali na dolovni in osebni stan- dard delavcev. Število ne- sreč pri delu se je zmanjšalo za trikrat, odpravili so nočno delo žensk in vsa zdravju škodljiva dela. Vsem so za- gotovili toplo prehrano in možnosti letovanja. Danes pri njih ni več dela, ki ne bi zagotavljal primernega do- hodka. Osebnih dohodkov pod 11.500 dinarjev ne poz- najo, medtem kot je v občini veljaven dogovor, da bi naj bili osebni dohodki višji od 9500 Ce se kdo izmed delav- cev znajde v stiski, mu po- magajo s sredstvi solidar- nostnega sklada, ki deluje pri konferenci osnovnih or- ganizacij v Konusu. Lani je bilo iz Tehnične konfekcije deležnih denarne pomoči 46 delavcev. Ravno dobro sode- lovanje in delo v konferenci sindikata pa je še ena izmed dobro opravljenih del te osnovne sindikalne organi- zacije. MILENA POKLIC Kovinarji in RTV melianiki so tekmovali Okoli sto udeležencev se je udeležilo 7. proizvodno delovnega tekmovanja ko- vinarjev in RTV mehani- kov občine Velenje. Pome- rili so se v desetih panogah, zmagovalci pa so: med ko- vinostrugarji Miran Krev- želj, med kovinorezkaJci Edo Meh, med ključavni- čarji Tihomir Oljača, med orodjarji Franc Pečečnik, med varilci REO Alojz Škruba, med varilci MAG Jože Časar, med varilci TIG Miran Kumar, med va- rilci s plamenom Anton Pi- rečnik, medbrusilci Rajko Slamek in nied RTV meha- niki Franci Perme. y-)c; DOPOLNJENI PRAVILNIKI ZA KREDITIRANJE OBRTNIKOV IN OBČANOV Izvršilni odbor Ljubljanske banke Splošne banke Celje je pred kratkim sprejel spremembe pravilnikov za kreditiranje obrtnikov in občanov. Ker gre za pomembne dokumente, za katere je tudi velik interes, danes navajamo njihov seznam, seveda samo nekaterih in najvažnejših, v prihodnjih števil- kah pa bomo na kratko predstavili glavne postavke in dolo- čila spremenjenih pravilnikov. Zaenkrat bo beseda tekla o naslednjih pravilnikih: - Pravilnik o kratkoročnih kreditih obrtnikom za obratna sredstva. - Pravilnik o posojilih občanom za pospeševanje gospo- darske dejavnosti in opravljanja svobodnih poklicev na podlagi namenskega varčevanja ali vezave dinarskih sredstev in prodaje konvertibilnih deviz. - Pravilnik o kreditih občanom za pospeševanje kmetijske dejavnosti in ribištva. - Pravilnik o kreditih občanom na podlagi namenskega dinarskega varčevanja ali na podlagi prodaje konverti- bilnih deviz. Riše Bori Zupančič Nove naložbe v Ferralitu Za nekatere naložbe šo v Ferralitu v Žalcu že izdelali idejne projekte, skupaj s strokovnimi delavci sozd Agros pa so začeli priprav- ljati tudi investicijski pro- gram, ki bo nared še v tem letu. Temeljito nameravajo ob- noviti livarno, ki naj bi po- tem proizvedla 5000 ton ulit- kov iz sive litine, 240 ton alu- minijevih zlitin in 140 ton ulitkov iz bakrovih zlitin. Proizvodnja kontinuirano vlečene sive litine se bo po osvojitvi novih in zahtevnej- ših programov povečala na 4500 ton letno. Naložba za osvojitev teh ciljev bo obse- gala novo pripravo peska, drugo elektropeč, obnovo či- stilnice in jedrarne, zamenja- vo žarilnih peči, nakup avto- mata za brezokvirno obliko- vanje ter energetiko. Za ce- lotno naložbo, vključno z opremo naj bi odšteli približ- no štiri sto milijonov dinar- jev. ^ Tozd Strojni obrat deluje še na stari lokaciji, v samem mestnem jedru. Ta lokacija ne ustreza več, onemogočen pa je tudi nadaljnji razvoj. Prostori so dotrajani. V Fer- ralitu načrtujejo premestitev tega obrata h kompleksu. kjer je sedanja livarna. Tam bodo zgradili prostore v veli- kosti 5000 kvadratnih me- trov. Stare stroje bodo zame- njali z novimi, za vse to pa bo potrebnih 350 milijonov di- narjev. Potem bo Strojni obrat lahko obdelal večino odlitkov, ki so namenjeni za proizvodnjo kmetijskih stn jev, izdelovali bodo lahk sklope in podsklope za to- vrstno proizvodnjo, osvojili pa bodo lahko tudi proizvod- njo samih kmetijskih stro- jev, kakršne naj bi v okviru sozda izdelovali v Ferralitu. JANEZ VEDENIK Nogavice bodo Pomanjkanje ženskih hlačnih nogavic je tudi v Celju povzročilo veliko ne- godovanja, še posebno med nežnim spolom. Ta je že ta- ko razdražen zaradi po- manjkanja barv za lase, la- kov in podobnega. V prvih štirih mesecih le- tos so slovenski trgovci pre- jeli od proizvajalcev hlačnih nogavic manj kot polovico potrebnih količin. Za še več- je pomanjkanje je poskrbela potrošniška mrzlica, saj ne verjamemo, da bi ženske za- čele naenkrat bolj trgati no- gavice. Po zagotovilih prebold- skih in polzelskih proizvajal- cev ženskih nogavic bo slo- venski trg v maju in juniju bogatejši za 700.000dodatnih količin nogavic. Za te dodat- ne nogavice pa smo morai zbrati več denarja za nakup uvoznih sestavin. Del denar- ja so združili trgovci, del pa je iz intervencijskih sred- stev. Skupno naj bi trgovci zbrali 250.000 dolarjev in kot smo izvedeli pri sozdu Merx so samo oni prispevali SO.OOt dolarjev. Akcijo je vodil republiški komite za tržišče in splošni gospodai-ske zadeve, za kal bo verjetno prejel nedeljenc priznanje domačih potroš- nic. Največje priznanje pa zaslužijo preboldski in pol- zelski proizvajalci, ki bodo hlačne nogavice izdelovali z dodatnim delom, ob sobo- tah, nedeljah in praznikih pa tudi s četrto izmeno. MITJA UMNIK I Ustvariti Izvozne pogoje TOZD Ll Bohor MestInJe vzh-ajno prodira na tuje Lesna industrija Mestinje je temeljna organizacija šentjurskega Bohorja. S te- žavami, ki so danes splošne- ga značaja, se srečujejo tudi v tem 420-članskem delov- nem kolektivu, pa vendar dosegajo lepe rezultate go- spodarjenja, od katerih je treba zlasti poudariti uspe- šen prodor na zahtevno konvertibilno evropsko in ameriško tržišče. V temeljili oiganizaciji v Mestinju pravijo, da bi lahko še več naredili in prodali ozi- roma izvozili ter še uspešne- je gospodarili, če bi jih ne pestile tržne cene lastnih proizvodov ob stalni rasti cen surovinam za proizvod- njo. Več bi lahko naredili tu- di, če bi ne bilo motenj pri oskrbi s tistimi repromate- riali, ki so vezani na osnovno surovino iz uvoza. Kljub te- mu je proizvodnja ves čas te- kla, zastojev do sedaj še ni bilo. Zahtevna proizvodnja terja sodobne stroje, strojni park pa bo slejkoprej dotra- jan. Na domačem trgu se strojna oprema ne da kupiti, predpisi pa onemogočajo na- bavo v tujini. V LI Bohor, tozd lesna oprema Mestinje, so v letoš- njem prvem tromesečju do- bro gospodarili in delali. Ce- lotni prihodek je bil, v pri- merjavi z lanskim v istem obdobju za 10% večji, s tem pa je bil dosežen tudi planski rezultat. Planiram dohodek je bil nekoliko presežen in za 17.6"o večji kot v lanskem ppv-em tromesečju. Trome- sečni plan je bil presežen tu- di pri ustvarjanju čl.;Loga do- hodka, za 1,5%, in je od lan- skega višji za 12,5"/f., V mestinjskem Bohorju so zgodaj spoznali, da je izvoz, zanje nujnost in normalen pojav v razvoju. Po letu 1965 so pričeli prodirati na zuna- nji trg z zanimivim in zahtev- nim programom. Vrtno po- hištvo potuje danes v Zvez- no republiko Nemčijo, Švi- co, Avstrijo in še v nekatere druge evropske dežele. Več- je količine miznih podnožij izvažajo na ameriški trg. Tro- mesečni plan izvoza je b- presežen za 7% in za 13,7'' višji od lanskega v istem ob- dobju. Trenutno posvečajo veliko pozornosti osvajanju nove proizvodnje za kupca* Zahodni Nemčiji. Gre za za hteven program vrtnega P'^ hištva. Prva pogodba, ki J" sedaj pred iztekom, je bil* sklenjena lani jeseni. Ta P^'' godba je bila sklenjena ^ 370,000 zahodnonemškiH mark. naročilo po novi P"" godbi, ki je v prioravi, pa^J bo podvojilo, kar kaže naW kovost izdelkov m solid''''^ poslovnost, MARJEL-A AGRE^i INDUSTRIJSKA PRODAJALNA NAZARJE odprta od 8. do 19. ure sobota od 8. do 12. ure t9. MAJ 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 5 Za zdravje zdai barantamo. Ker stane več kot imamo (PJadaljevanje s 1. strani) 2e za leto 1982 zdravstve- ne skupnosti Zdravstvene- mu centru niso bile sposob- ne plačati za 30 milijonov opravljenega dela (če bi jim ga, bi letos kljub resolucij- skim omejitvam, lahko zago- tovile dovolj sredstev), vprašljivo je, koliko bodo zmogle letos. Gotovo zaradi tega nihče, ki bo zdravljenja potreben, ne bo ostal pred vrati bolnišnice, toda kaj bo prihodnja leta? Zdravstve- nega varstva le ne moremo graditi samo na etiki zdrav- stvenih delavcev. Nekje se to neha. Na meji smo že. Na nneji, ko zdravstvenim delav- cem ne zagotavljamo več ustreznega osebnega dohod- ka, ko ta vse bolj zaostaja, ne le za osebnimi dohodki v go- spodarstvu, temveč v Celju že tudi za osebnimi dohodki zdravstvenih delavcev dru- god. Z občinskim sindikal- nim svetom so se dogovorili, da pripravi primerjalne ana- lize, komunisti Zdravstvene- ga centra pa so na problem- ski konferenci ZK občine Celje prosili, da naj posebna komisija preveri gibanje osebnih dohodkov v Zdrav- stvenem centru. Odločitev za izgubo? Zdravstveni center Celje je že preteklo leto zaključil z 8 milijoni dinarjev izgub, ki so jih pokrili iz rezervnega skla da. Letošnje tromesečje so zaključili s 3 milijoni izgub. Ker je pred podpisom sa- moupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela le do- govor, da bodo vsi skupaj poskušali zagotoviti manjka- joča sredstva, ne pa tudi no- benega jamstva, da bodo to lahko storili, se kaj lahko zgodi, da bodo izgube na koncu leta hude. Kako naj bodo potem delavci v zdrav- stvu v enakem položaju kot drugi delavci? Brez skladov skupne porabe, lani niso mo- gli oblikovati niti sredstev stanovanjskega sklada... Na račun zdravstvenih de- lavcev ne moremo rešiti te- žav zdravstva. Amortizacije imajo letos predvidene le za 50 odstotkov, za investicije skoraj ni sredstev, oprema pa je stara. Samoprisp>evek, ki so ga celjski občani izgla- sovali tudi za oprem.o bolniš- nice, lahko pokrije le droben delček potreb. Materialni stroški grozljivo naraščajo, v temeljnih organizacijah Zdravstvenega centra pa predstavljajo povprečno 45 -dstotkov vseh stroškov. Za to leto pa so upoštevali le 14 do 20 odstotkov višje mate- rialne stroške, odvisno seve- da od občinskih izhodišč. V bolnišničnih temeljnih orga- nizacijah naj bi se cene zdravstvenih storitev pove- čale za 7,3 odstotka. Ob takih družbenih omejitvah pa na primer v Zdravstvenem cen- tru kar od danes do jutri do- be obvestilo, da se je zemelj- ski plin podražil za 40 odstot- kov, torej spet še za 12 mili- jonov dinarjev stroškov več, proti vsem dogovorom, ki pa jih bo treba plačati, saj brez ogretih prostorov in tople vode ne gre. Da imajo meso, so morali podpisati spora- zum in tako vsak kilogram plačati dražje. Ni potem ču- dno, da se vse bolj sprašujejo o dogovorih, ki jih morajo spoštovati samo nekateri. Manj staleža, zdravil, odliva... Res, bolniški stalež pred- stavlja ogromne stroške in njegovo zmanjšanje bi po- menilo velik prihranek. To- da, občinske zdravstvene skupnosti nič več samostoj- no ne razporejajo sredstev, ki jih zberemo za zdravstve- no varstvo. Z manjšo porabo zdravil bi tudi prihranili kak- šen dinar, a kaj, ko se morajo danes boriti, da potrebna zdravila sploh dobijo v za- dostnih količinah. Tudi za to se izgublja čas. Zmanjšati odliv v druge zdravstvene re- gije? Seveda bi s tem prihra- nili, izračunali so celo, da bi tako lahko zagotovili vsa manjkajoča sredstva. Toda, posteljne zmogljivosti so v celjski bolnišnici povsem za- sedene. Ckl leta 1978 do 1982 so na bolniške oddelke spre- jeli za 10 odstotkov več bol- nikov (dobre tri tisoč), pri tem pa se je zmanjšalo števi- lo oskrbnih dni za 3 odstot- ke. Plačilo je po številu oskrbnih dni, to pa torej po- meni, da so za zdravljenje več bolnikov dobili manj, če- prav je bil vsak oskrbni dan zaradi krajše ležalne dobe (ki je ponekod že kritično krat- ka) dražji. Da bi zmanjšali odliv, so na primer povabili k sodelo- vanju specialista onkologa, ki prihaja v Celje iz Ljublja- ne in uvedli so tudi citostat- sko zdravljenje - toda, to ni po programu. Menda bo tudi držalo, da je močan odliv odraz revščine v celjski bol- nišnici, saj po opremi že krepko zaostaja za drugimi bolnišnicami. Z ustanovitvi- jo kiixirške intenzivne tera- pije so odliv že delno zmanj- šali, drugje pa ali ni možno- sti ali pa ni volje. Res pa je tudi, da imamo še vedno pra- vico do svobodne izbire zdravnika in zdravstvene ustanove, kjer se želimo zdraviti. Zdravstveni delavci sami pravijo, da bi se nekaj že še dalo narediti ob sodelo- vanju vseh zdravnikov, sicer pa se tudi sami razhajajo v ocenah, koliko je v Zdrav- stvenem centru sploh še mo- goče prihraniti. Ocene so od nič do pet odstotkov. Toda, tudi če bi še bilo pet odstot- kov možnih prihrankov, kaj pa potem, ko bi jih ne bilo res prav nič več? Do konca napeto varčeva- nje v zdravstvu se nujno odraža na drugih področjih. Ce že ne na slabšem zdrav- stvenem varstvu, ki zaenkrat šele gro2d, pa vsaj, na primer, na področju sociale. Nobena skrivnost ni, da je marsikak sprejem v bolnišnico nujen zaradi tega, ker ni nikogar, ki bi lahko za bolnika skrbel ali znal skrbeti. Socialne indi- kacije pravijo temu. Vse manj je takih sprejemov, to- da v socialnih ustanovah tu- di ni prostora za vse take bol- nike. Breme tako le prelaga- jo s pleča na pleča, družba pa s tem nič ne prihrani. Kal pa organizacija zdravstvene službe? o smotrnosti sedanje sa- moupravne orgaiiiziranosti Zdravstvenega centra je bilo v zadnjih letih že kar preveč razprav na najrazličnejših ravneh. Dogovor je pač bil, da jo je treba dopolniti na temeljih organiziranja stro- ke. Nazadnje so ra2UTušljali, da bi bilo osnovno zdrav- stveno varstvo v Celju zdru- ženo v enotno temeljno orga- nizacijo, kar pa bi |X) mnenju nekaterih bilo najboljše tudi za bolnišnične temeljne or- ganizacije. Na osnovi ocene in mnenj delavcev teh te- meljnih organizacij pa so od referenduma odstopili, saj so že naprej ocenili, da ne bi uspel. Najboljšo rešitev tako še iščejo. Morda ne bi bilo napak, če bi ta čas stopali z drobnimi koraki - z dopolnitvami ali spremembami v skupnih službah, preskrbo val no- vzdrževalnih enotah in zno- traj drugih sedanjih temelj- nih organizacij. Tudi ukrepi, ki bi še naprej skrajševali ča- kalne dobe, onemogočali po- dvajanje storitev in zalitevali tako od osnovne zdravstve- ne službe kot bolnišnične, da opravlja svoje delo (da na primer ne bi iz osnovne zdravstvene službe pošiljali za vsako malenkost k specia- listu) in razmišljanja o čim- bolj racionalni administraci- ji in morda tudi uvedbi izmenskega dela (ob enakem številu zaposlenih to seveda ne gre), bi brez velikih refe- rendumov lahko prinesla marsikakšno korist oziroma prihranila deneir za potrebe uporabnikov. Sedanje tri od- stotke manjši obseg dela je namreč precej zaskrbljujoč. Menda ni človeka, ki bi lah- ko rekel, da tega in tega upo- rabniki pač ne bodo več do- bili, pa tudi uporabniki sami ne bi mogli izbrati, kaj iz ši- rokega spektra pravic iz zdravstvenega varstva bi lahko opustili. Prave rešitve ni Možnih rešitev, ki bi odmo- tale zaplet zaradi premalo denarja in preveč pravic, je le nekaj, a še te so lahko le na papirju. Povečanje prispev- ne stopnje za zdravstvo je res čisto teoretično, sedaj ko do- sledno izvajajo zvezni ukrep, po katerem sredstva na raču- nih zdravstvenih skupnosti takoj blokirajo, čim dosežejo lansko višino, povečano za določen odstotek po posa- meznih tromesečjih. Partici- pacija, ki predstavlja sicer le 3 odstotke v skupnih sred"- stev zdravstva, je na Celj- skem že sedaj pri nekaterih storitvah višja kot v Sloveni- ji, dogovor je pa, naj bi jo poenotili. Tudi prerazporedi- tev sredstev skupne porabe je praktično nemogoča. Za zdravstvo so že sedaj v veči- ni občin namenili višje pove- čanje sredstev kot za druge dejavnosti, programi so sprejeti, vedeti pa tudi mora- mo, da predstavlja zdravstvo v skupni porabi kar polovico vseh sredstev. Tudi izobraže- vanje je že v hudih škripcih, otroškemu varstvu ni več kaj odvzeti, niti socialnemu skrbstvu. Cisto brez kulture in športa pa tudi ne moremo živeti. Od predlaganih reši- tev, tako ostaja še vprašljivo zmanjševanje programov Zdravstvenega centra, za ka- tero se bomo očitno morali odločiti in pa zmanjševanje pravic uporabnikov. Kljub vsemu razumevanju težav v zdravstvu pa se bi temu go- tovo še najbolj vsi upirali. Ce pa hočemo imeti vse, za to pa ni dovolj denarja, bomo očit- no imeli vse - slabše. MILENA B. POKLIC Nezadovoljne strežnice v bolnišnici v ponedeljek so v Zdrav- stvenem centru Celje delav- ci dobili osebne dohodke. Z njimi so nezadovoljni že dalj časa. To velja za vse od zdravnikov, medicinskih sester in tehnikov ter do strežnic. Na različne načine in na različnih ravneh opo- ^jajo na svoje prenizke osebne dohodke, šestdeset strežnic iz večine bolnišnič- nih oddelkov pa se je odlo- čilo, da tudi same seznanijo širšo javnost s svojim polo- žajem. Zbrale so se po dva- najsti uri. Ne, niso prekinile 'pa še kakšna narav- na katastrofa nas je udarila, da je bilo še teže. Kmalu je bilo treba nahraniti in obleči 12 otrok. Oče je zato tesaril po vasi in bil veliko zdoma. Jaz pa sem ob vsem doma- čem delu hodila kuhat in peč na ohceti. Trajale so po dva ali tri dni, na veliko se je jed- lo in pilo in seveda plesalo. Danes je to vse drugače, z manj pompa.« Tako je pripovedovala ma- ma Elizabeta, ki ima, kakor njen mož 81 let. Čeprav so ji vsi ti napori omajali zdravje, da zdaj že nekaj mesecev ne more stopiti na razbolele no- ge, so njene misli bistre in iskrive. Za kratek čas se ob njej vrtijo trije od 17 vnučkov. Milan, Peter in Danica živijo namreč skupaj z mamico Jo- žico doma. Nesreča s traktor- jem jim je pred nekaj leti vzela očeta. A življenje mora teči dalje. Desna roka očetu na kmetiji je zdaj sin Lojze, ki hodi na delo v Slovenija- les v Celju, popoldne pa ga čaka kmetovanje na 4 hekta- rih zemlje, v hlevu, na polju in v gozdu. Ni rožnato življenje na tem rožnem griču, a ga za mestno ne bi zamenjali, pravijo Ku- glerjevi, ki se znajo kljub skrbem, bolečinam in bolez- nim poveseliti in se zbrati ob mami in očetu v prijaznem domu. Nazadnje so tako pro- slavili biserno poroko, na ka- tero je ostal lep spomin in v kotu ob mamini posteljiveli- ko srce iz krušne moke. MATEJA PODJED Modna mulia, ali pa je v aerobiki nekaj več? To bo ob koncu 10-urnega tečaja lahko povedalo okoli 100 mladih in nekoliko starejših deklet, ki so se prijavila na tečaj aerobike. Ta se je v začetku tedna pričel v ŠRC Golovec v Celju. Na informativni uri so se novopečene aerobičarke seznanile s tem, kaj je to aerobika, kakšen je namen začetnega tečaja in izgubile vse upanje, da bodo shujšale brez dodatnih samopremagovalnih vaj. Članice plesnega gledališča iz Celja so zelo uspešno predstavile kratek program aerobnih vaj. Pripravila jih je Gordana Stefanovič, ki bo vodila tudi tečaj na Golovcu. Začetni tečaj traja 10 ur, stane pa 1000 dinarjev. Veliko dražji je za tiste, ki so se odločile za ekskluzivno avstrijsko aerobno garderobo. Toda ta ne vpliva na uspešen Zciključek tečaja. VVE Telefoni v odročnih krajih v žalski občini se dobro zavedajo kako pomembna je telefonska povezava odroč- nih zaselkov z obrobja Sa- vinjske doline z urbanizira- nimi naselji v dolini. Zato se že dalj časa trudijo, da bi tu- di v teh krajih zabrneli tele- foni. Tudi v krajevni skupnosti Griže posvečajo temu vpra- šanju posebno pozornost in tako bodo letos napeljali te- lefon do kmetije Petrove pod Gozdnikom in v Zagre- ben pod Šmohorjem. Denar za to, okoli 950 tisoč din, je prispevala občina iz sredstev za letošnje praznovanje ob- činskega praznika in pa cen- ter za ljudsko obrambo v Žalcu. Sami domačini pa so prispevali drogove in s po- močjo krajanov, članov teri- torijalne obrambe, gasilcev, mladincev in gozdarjev po- stavili le-te. Vrednost tega pa je okoli 450 tisoč din. Z obema priključkoma bo- do ti kraji dobili zelo veliko, saj je kmetija Petrove na bo- dočem smučišču Gozdnik, vsi ti kraji pa so pomembni tudi s strani splošnega ljud- skega odpora, saj so že med minulo vojno bili znani kot zavetišče NOB. F. P. Mladi v Hmezadu o svojem delu Mladi v Hmezadu so v so- boto pregledali delo, oprav- ljeno v minulem obdobju ter sprejeli program dela za na- prej. Za novega predsednika konference mladih v sozdu so izvolili Robija Mlinarja, potem pa so pripravili tudi kviz o poznavanju sozda, s področja aktualnih dogod- kov v svetu, kulture in špor- ta. Uspelo tekmovanje modelarjev v Ločah Konjiški Aero klub je v ne- deljo pripravil prvo tekmova- nje pristajalno stezo. Sodelova- li so mladi modelarji iz treh klubov - konjiškega, slovenje- graškega in Emo Celje. Za ko- njiške modelarje je bilo to šele tretje tekmovanje, a na vsa- kem jim gre bolje, tako da očit- no ves vložen trud doslej ni bil zaman. Uspešno tekmovanje je omogočilo tudi lepo vreme, le veter je bila malce premo- čan, tako da je bilo treba po , modele pogosto daleč preko jarkov, precej pa se jih je tudi poškodovalo. MBP Vlado IVlilavc obrazi IHada Milavca, že pred- vojnega aktivista, ki je z bratrancem Dušanom za- služen za ustanovitev od- bora OF za Mozirje in okolico, smo bralcem na- šega tednika že predstavi- li. Kot borca, zapornika v Starem piskru in Bresta- nici, interniranca v Borlu pri F^uju in v Mauthau snu, članr zveze komuni- stov od ieta 1944. Spozna- li smo tudi njegovo boga- to in plodno delovanje po vojni, ko je takoj po osvo- boditvi opravljal delo predsednika Šaleško sa- vinjskega okrajnega od- bora, bil potem upravnik obdelovalne zadruge in nazadnje občinski inš- pektor in referent za kme- tijstvo. Tudi danes v po- koju ne miruje, kot akti- ven družbenopolitični de- lavec vseskozi prispeva svoj delež k razvoju Gor- nje Savinjske doline. Zla- to priznanje Osvobodilne fronte, ki mu ga je ob le- tošnjem prazniku OF po- delila RK SZDL je tako prišlo v prave roke. Zani- malo nas je, kakšni so njegovi občutki sedaj, ko je za svoje dolgoletno ak- tivistično delo prijel to vi- soko republiško prizna- nje: »Težko sem se sprijaz- nil, da je to res, zame je to nekaj, česar ne morem opisati s preprostimi be- sedami. Mogoče le misel, ki se mi je utrnila potem, ko sem izvedel, kakšno priznanje dobim, ko sem tudi med samo podelitvi- jo nekako telegrafsko preletel skozi svoje življe- nje. Nekaterih odlomkov se še posebno živo spomi- njam, vendar pa ob vsa- kem od teh svojih spomi- nov razmišljam tudi o tem, koliko lepše bi bile takšne slovesnosti, koli- ko lepša takšna prizna- nja, če bi naša celotna družbena skupnost bila bogatejša, bolj osveščena. Bilo bi idealno, ko bi v naših delovnih ljudeh, zlasti pa v mladih bilo vsaj približno toliko zag- nanosti, aktivizma, čuta odgovornosti do dela. kot je bilo to značilno za leta v vojni in leta izgradnje naše domovine. S tem ne mislim le odgovornosti do dela, vsakdo kot ob- čan in član neke skupno- sti bi se moral zavedati da lahko veliko prispeva k našemu boljšemu jutriš- njemu dnevu. Ob mate- rialnih pogojih dela, ka- kršne imamo, bi lahko bi- li z malo višjo družbeno zavestjo, z boljšo delovno storilnostjo in interno od- govornostjo do dela med najrazvitejšimi. To je tista grenkoba, ki me obdaja tudi ob tem veselem tre- nutku." PP Andrej Svetek Celjane je pretresla vest, da smo izgubili ene- ga najbolj uglednih jav- nih in družbenopolitičnih delavcev pred in povojne- ga Celja, človeka, katere- ga ime in delo je tesno povezano z življenjem in delom mesta ob Savinji ter z dogajanji, ne samo na političnem, temveč tu- di na gospodarskem, kul- turnem in telesno-kultur- nem področju. Naša družbena skup- nost je izgubila ponosne- ga brezkompromisnega domoljuba, borca za vse pošteno, pravično in na- predno v naši družbi, zre- lega politika in komuni- sta, ki je s fiskulturno vnemo in športno odloč- nostjo reševal težka go- spodarska vprašanja in to več mandatov na čelu Okrajnega ljudskega od- bora in še več let zapo- vrstjo kot direktor štor- ske Železarne. Človeka, ki je z gospodarsko na- tančnostjo usmerjal tele- sno-kulturne delavce, vo- dil sindikalne organizaci- je, bil vedno na čelu bor- cev za pravice delovnega človeka in občana, in ne- nazadnje, ki je vse tegobe tega življenja znal prema- gati z lepo slovensko in jugoslovansko pesmijo. To mu je vedno uspevalo, saj je že pred vojno bil na čelu Svobode in Vzaje- mnosti, kasneje pa tudi med neposrednimi pobu- dniki mladinskega pev- skega festivala v Celju. Med mlade ljudi na te- lesno-kulturnem področ- ju, je unašal zaupanje, ko je že mnogo let pred voj- no stal na čelu delavske- ga športnega društva Olimp, po vojni pa enotne sindikalne fizkulturne or- ganizacije Kladivar. Verjetno nikdar ne bo- mo zmogli poglobljeno doumeti njegovo 86-letno snovanje. Veliko je storil za Celje. Vsakodnevno uživamo tudi sadove nje- govega dela, naporov, neomajnosti, zagrizenosti in žuljev. Živel je tiho in mirno, skromno in preda- no, brez zahtevanih ugo- dnosti zase in družino. Redkoštevilna priznanja - zato pa toliko bolj dra- gocena, niti zdaleč ne mo- rejo odtehtati njegovih zaslug za kraj, v katerem živimo in za narod in do- movino, za katero je živel. METOD TREBICNIK Lik medicinske sestre ostaja isti Minilo je 162 let od rojstva Florence Nightingale, pionirke sodobnega sestrinstva in lika sestre, ki tudi danes ostaja vzor novim generacijam s svojo vztrajnostjo pri delu, de- lovno disciplino, humanim in poštenim odnosom do vseh ljudi, za katere sprejemajo človeško in strokovno odgovor- nost. To je na slovestnosti ob Svetovnem dnevu medicin- skih sester poudarila tudi predsednica celjskega društva Olga Arzenšek. Veliko sester in medicinskih tehnikov j^ prišlo, kot v preteklih letih pa so pogrešale vabljene sode; lavce. Na slovesnosti so se za delo v preteklih letih zahvalil' osemintridesetim upokojenim medicinskim sestram in te- hnikom. Zanimiva pa je bila tudi razstava v Zdravstvenem donriii' na kateri so predstavili 182 izdelkov z delovnih področij if drugih ročnih del. Največ izdelkov so prispevali doma upO' kojencev iz Celja in Šmarja ter vrtci. 19. IVIAJ 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 7 Življenje se ne konča pri šestdesetih z otvoritvijo razstave izdelkov otrok in upokojen- cev v celjskem domu upokojencev se je v ponedeljek pričel 5. teden starejših občanov Celja. Razstavljenih je okoli 40 ročnih del. Pričela so se že tudi športna srečanja starejših, po krajevnih skupno- stih pa slovesne seje. Včeraj je bila na primer proslava na Lavi, danes zjutraj bodo v Vojniku odprli likovno razstavo upokojencev, se nato pomerili v nabiranju gob v okoliških gozdovih, popoldan pa bodo na dvori- šču doma upokojencev pripraviU kulturni program. Podobno bo seveda tudi v nekaterih drugih krajevnih skupnostih. Od skupnih prireditev velja še enkrat opozoriti na razstavo domačih jedi v Domu upokojencev v soboto dopoldan in pa seveda na zaključno prireditev, ki bo prav tako v soboto ob 17. uri v dvorani Narodnega doma. Brez dvoma pa bo za marsikoga zanimiva tudi okrogla miza v dvorani Regionalne zdravstvene skup- nosti v petek ob 10. uri, ko bodo spegovorili o social- nih, psiholoških in pravnih vidikih priprav na starost in upokojitev. MBP vesti iz naših krajev Nova ribarnica v Celju v Celju bo končno spet mo- goče kupovati sveže in zmrz- njene sladkovodne in morske ribe v urejeni prodajalni rib. Celjska mesna industrija je na celjski tržnici ob gostišču Dal- macija uredila novo prodajal- no rib. Po izjavi direktorja Celjske mesne industrije Andreja Gor- ska pa je v sodelovanju z me- dobčinsko gospodarsko zbor- nico v Celju v pripravi pro- gram za odpiranje več ribarnic na širšem celjskem območju in tudi samoupravni sporazum s portoroško Drogo, ki bi naše- mu območju dobavljala pred- vsem morske ribe. Vsekakor gre za potrebno popestritev ponudbe s hrano. Na splošno tudi velja, da smo Jugoslovani kljub svojemu si- njemu Jadranskemu morju še vedno med zelo slabimi po- trošniki ribjega mesa, čeprav prav zdravstveni razlogi govo- re v prid večji udeležbi sladko- vodnih in morskih rib v člove- kovi prehrani. UM Obnova šol v Šentjurju in na Kalobju Podružnična šola na Kalobju bo do poletja, ko bodo v tej krajevni skupnosti slavili ob- činski praznik, dobila novo po- dobo. Iz združenih amortizacij- skih sredstev delovne organi- zacije vzgoje in izobraževanja Šentjur bodo namreč uredili fasado in popravili streho. In- vesticija je predvidena v višini 2 milijonov dinarjev. Med večja dela sodi tudi ob- nova fasade na glasbeni šoli v Šentjurju, ob njej pa še do- končna ureditev jedilnice v osnovni šoli Franja Malgaja v Šentjurju. V starem delu te šo- le pa bodo urediU razsvetljavo. MP Mladina obnavlja cesto Letos bodo krajani Vojnika in Škofje vasi (vedno praznuje- jo skupaj, izmenično v drugih krajih) praznovali svoj praznik 18. junija. Do takrat bi radi po- leg ostalega obnovili tudi ne- kaj dotrajanih lokalnih cest^ Mladina se je odločila, da bo v soboto, 21. maja, že v jutra- njih urah začela z delovno ak- cijo pri obnavljanju ceste iz Vojnika do Dobrotinškove partizanske domačije. Pri Do- brotinškovi kmetiji bo tudi le- tošnja krajevna proslava. TV Zbiralna akcija bo prihodnji četrtek Prihodnji četrtek se bo po vsej Sloveniji pričela akcija zbiranja oblačil, obutve, po- steljnine, pohištva in tekstil- nih odpadkov. Aktivisti rdeče- ga križa bodo darovane pred- mete pobirali 6d 17. do 19. ure. Vse odbrane in neuporabne predmete je potrebno zvezati v sveženj s primerno oznako: uporabno aJi neuporabno ter jih zložiti na za to določena me- sta v naseljih ali na zbirno me- sto v krajevni skupnosti. Funkcionarji v hmeljišču letošnja hitra rast hmelja je marsikateri kmetijski organi- zaciji pa tudi zasebnikom pov- zročila preglavice, povezanem s privezovanjem zelenega zla- ta. Tudi v Zgomjesavinjski kmetijski zadrugi nimajo do- volj delavcev, zato so jim na pomoč priskočili upravni orga- ni skupščine občine Mozirje in vodstva družbenopolitičnih organizacij občine Mozirje. V torek, 17. maja so na hmelji- ščih kmetijske zadruge prive- zovali hmelj in opravljali osta- la spomladanska dela, potreb- na za normalno rast hmelja. Najodgovornejši v tej občini so ponovno dokazali, da se za na- predek v kmetijstvu ne borijo le za zelenimi mizami. Prostovoljni ho- ruk v Zdravilišču Rogaška Slatina Različna so pota stabilizacij- skih prizadevanj v našem go- spodarstvu. Pri iskanju teh možnosti se opiramo na sploš- no znane resnice, da je treba več delati, varčevati, manj tro- si'' itd. Včasi nam že kar zmanjkuje idej in izvirnosti ali pa pripravljenosti odreči se ne- ki svoji pravici v prid skupnim interesom. Ko so v Zdravilišču Rogaška Slatina skoraj že "postrgali« tako imenovane notranje re- zerve, so se lotili iskanja >-skri- tih«. V Zdravilišču se dobro za- vedajo, da je njihova najboljša deviza zadovoljen gost. Zado- voljen mora biti ne le z zdravi- liško-gostinskimi uslugami znotraj zdraviliških (objektov, ampak tudi z naravnim oko- ljem, kjer v toplih dneh prebije del svojega oddiha. Na pobudo samoupravnih or- ganov in družbenopolitičnih organizacij v Zdravilišču Ro- gaška Slatina so se delavci v soboto lotili urejanja okolja. V množični prostovoljni udarni- ški akciji so urejali zdraviliško- turistično infrastrukturo: sani- rali nekatere plazove, opravili zemeljska dela na kanalizacij- skem omrežju, čistili in urejali okrasne površine in okolje Zdravilišča. Združili so torej prijetno s koristnim, da o pri- hranku ne govorimo. m. A. Iskali so svojo srečo Tradicionalna tombola na avtopoli- gonu pri Šempetru v Savinjski dolini je tudi letos privabila precej obisko- valcev. Ocenjujejo, da je letos prišlo po »svojo srečo« kakšnih 35.000 ljudi iz vseh koncev Slovenije, pa tudi iz so- sednjih republik. Niti boni niso mogli zaustaviti množice ljudi. Nekateri ugo- tavljajo tudi to, da ne gre več za tom- bolo v pravem pomenu besede, pač pa večina ljudi pride predvsem zato, da skupaj preživi nedeljsko popoldne, pripravijo si prave piknike in na sploh je takšna prireditev možnost, da se ne- kateri spet vidijo po letu dni. In v takš- ni množici znanih obrazov, prijateljev in znancev zares ne manjka. Zgodi se tudi to, da se v gneči zgubijo otroci in potem jih takole kažejo staršem in jih pozivajo naj poiščejo svoje najmljaše. JENEZ VEDENIK Foto: EDI MASNEC ANGELOS BAŠ 41 SAVINJSKI SPLAVARJI od začetka 20. stoletja do 1941 Naposled: pri poročilih o ubranem petju splavarjev (na vodi in v gostilnah) je šlo po Vsem videzu le za eno podobo njihovega Petja, zakaj ob omenjenem uživanju vina na splavih je utegnilo biti petje tudi drugač- ne vrste. Vsekakor je pomenil alkohol po- leg zadevnega izročila iz domačih krajev in bolj ali manj prostih uric v vedrem ozračju ^no od pobud za splavarsko petje. Nadaljnjo, čeprav le manjšo izrabo pro- stega časa na splavarskih vožnjah je pome- nilo branje. Povečini sicer niso kupovali časnikov, vendar ne le toliko zato, ker jim nie bi bilo do branja, kolikor tudi zato, ker v l^rajih ob Savi in Donavi, kjer so se ustav- ljali, ponajveč ni bilo dobiti slovenskih ča- snikov. Kjer pa so jih prodajali, so jih vča- sih kupovali, >da bi zvedeli, kaj je novega v Sloveniji,« kakor spričuje ohranjeno ustno Izročilo. Ponekod so kupovali tudi hrvaške 'n srbske časnike, vendar se je to na sploš- dogajalo le poredkoma. Ob tem se ome- ■ija humoristični list »Ošišani jež«, ki je •^stal nekaterim splavarjem v spominu kot dober zabavni list. In sporočeno je, da so na Vožnjah splavarski gospodarji brali časnike nekaj več ko splavarji. Podobno ko petje je tudi branje časnikov Vožnjah odsevalo razmere v domačih '^''ajih. Na ozemlju savinjskih splavarjev so l^ajveč brali knjige in koledar Mohorjeve družbe. Te knjige so bile po pričevanjih ohranjenega ustnega izročila »skorajda pri vsaki hiši« ali »pri vsaki drugi hiši«, vendar so se nanje naročali večidel zavoljo župni- kov. Brali so jih tudi na glas, tu in tam so jih brali naprej prav tako otroci. Vse manj so bili na obravnavanem ozemlju naročeni na knjige Vodnikove družbe. Poleg tega so si prenekateri, zlasti pozimi, izposojali knjige v posameznih javnih knjižnicah ali tudi med seboj. Kolikor je mogoče presoditi, so najrajši brali Finžgarja in Jurčiča: podoba je, da je bila najbolj priljubljena knjiga »Pod svobodnim soncem«. Redkeje so bra- li časnike. Na dnevnika »Slovenec« in »Ju- tro« so bili naročeni samo najpremožnejši. Drugi so bili deloma naročeni na tednike, in to, ustrezno svoji politični usmeritvi na (klerikalnega) »Slovenskega Gospodarja« ali »Domoljuba« oziroma na (liberalno) »Domovino« (zoper slednji list so ponekod nastopali župniki). Branja so bili torej spla- varji in splavarski gospodarji od doma toli- kanj vajeni, da so včasih kupovali časnike 'udi na splavih, se pravi v razmerah, ki niso bile prikladne za branje, še posebej ne za manj izobražene ljudi, kakor so bili splavar- ji in splavarski gospodarji. Glede na ome- njene okoliščine sodimo, da je bilo to ra- zmeroma pogosto. V kino so na vožnjah malo hodili. To so bili praviloma le mlajši splavarji in splavar- ski gospodarji, a še to so samo sem in tja ob postankih obiskovali obsavske in obdgnav- ske kinematografe (predvsem v Slavon- skem Brodu, Sremski Mitrovici in Beogra- du). Predstave, ki so si jih ogledali, jim večidel niso ugajale, nekaterim pa so bile všeč zato, ker »jih doma ni bilo«, zakaj pred drugo vojsko ni bilo na ozerrJju savinjskih splavarjev nobenega kinematografa. To je bil pač poglavitni vzrok, da so na vožnjah le malo hodili v kino. Kinematografskih predstav splavarji in splavarski gospodarji od doma torej niso bili navajeni, medtem ko je bilo na vožnjah zanje, kakor sodi ohranjeno ustno izročilo, v resnici malo časa. Vendar pomeni to le polovično razlago, zakaj v gostilnah se niso zamujali kaj manj kakor v kinu, pa so v gostilne hodili pogosteje kakor v kinemato- grafe. Gostilniški obiski so jim od doma pomenili nekaj skorajda vsakdanjega, vrh tega pa so se tam odžejali in prišli v družbo. V kinu pa so bili v okolju, ki so ga bili povsem nevajeni, in po veliki večini so bili premalo izobraženi, da bi bili zares vedeli ali razumeli, kaj je filmska predstava, ali začutili željo po njej. Zato jih je, kadar so prihajali s splavov na kopno, dosti bolj vle- klo v gostilne. Delovanje amaterskih dramskih skupin, ki je bilo na ozemlju savinjskih splavarjev med svetovnima vojskama zelo razvito, ni moglo v omembe vrednem obsegu vplivati na obiske kinematografskimi predstav na vožnjah, Ce so splavarji in splavarski go- spodarji v domačih krajih radi obiskovali igre, je bilo to namreč nekaj drugega. To so bile prireditve vse krajevne skupnosti, kjer so igrali ali drugače sodelovali člani števil- nih družin, ki si je bilo treba njihovo priza- devanje ogledati in ga s tem tudi podpreti. Nadalje so bile te igre v materinščini, ne v tujem jeziku ali s srbohrvaško pisanim be- sedilom kakor filmi. In vsebina iger, ki so jih takrat uprizarjali v zgornji Savinjski do- lini in Zadretju, je bila največkrat dobro preudarjena glede na okus tamkajšnjega prebivalstva, tako da so bili sporedi teh dramskih skupin praviloma ugodno spreje- ti. Dolgi splav pri Brestanici (trideseta leta) t. STRAN - NOVI TEDNIK JI^JJA^g Bogastvo mladinskih zborov Stevitne gmizštušme pred ietošttfim iesiivatom Mladinski pevsia zbor Osnovne šole L celjske čete je reden gost mladinskih pevskih festivalov v Celpi, ker so neredko prejeinali tudi odličja, saj so si pripeli zlato, dve srebrni in eno bronasto medaljo. Dana tej šoli delajo z mladimi pevci načrtno, pove tudi podatek, da imajo še otroški zbor in občino tudi pe\-ski zbor cicibanov. Mladinski pevski zbor te šole se pospešeno pripra vlja na letošnji festival pod novim vodstvtmi dirigentke Soufe Kasesuk. Tik pred ^nadinskim pev- skim festivalom se pojav- ljajo na koncertnem odru v Narodnem domu mladinski zbori, da prikažejo širši jav- nosti sadove enoletnega de- la. Celjski festival je zrasel iz široke dejavnosti najod- ličnejših zborov, ki so bili drug^im slovenskim vzor. Ne le to, tudi revije mladinskih pevcih zborov so bile praz- nični kulturni dogodek, ki je odjeknil po vsej Sloveniji pa tja do Šabca, Varaždina in Kavadarcev v Makedo- niji. Nekaj let smo opažali pa- danje kvalitete, pa tudi pri- zadevanj iz razlogov, ki bi jih težko analizirali z nekaj be- sedami. Dejstvo je, da je bil Mladinski pevski festival v zadregi za sodelovanje do- mačih zborov, ki so nekoč briljirali. Prav letos opaža- mo, da se stanje izboljšuje: Vrsta zborov (in z njimi zbo- rovodje) se trudijo doseči vsaj \ašjo Icvaliteto, če že ne vThunsko. Marsikaj je odvi- sno tudi od okolja, od odno- sov ravTiateljev šol, časovnih možnosti in podobno. Pr\-a je predstavila svoje mlade pevce Osnovna šola I. celjske čete v ponedeljek, 18. aprila. Zborovodja Sonja Ka- sesnik je vodila d\'a zbora: otroškega in troglasnega. Prvi je iz\'ajal 10 pesmi v pe- strem zaporedju s pretežno problematično intonacijo. Kontakt s kla\'irjem je bU izrazito pomanjkljiv. Zbor je glasovno dober, treba bo še nrmogo delati na lahkoti in plemenitosti zvoka. Nekaj pesmi pa je bilo vendar zelo uspelih, npr. »Konjički« in -Žvižg vlaka-- Troglasni mladinski je zvočen, dikcija je dobra, dihanje ponekod ohlapno (premalo oprto na prepono), intonacija je prav dobra Repertoar je bd soli- dno naštudiran, do nastop« na festivalu se bo dalo še marsikaj izpiliti in ni dvoma, da bo uspeh zagotovljen, So- nja Kasesnik je muzikalna, dober zborovodja Klavirsko spremljavo je oskrbela Zora Piki. V četrtek, 5. maja, je pripe- ljal na oder Lojze Svec svoje tri zbore iz Osnovne šole »Slavko Slander«. Otroški zbor je zapel 5 pesmi s pol- nim zvokom in s primemo izgovoiiavo, klavirska spremljava je bila vseskozi premočna in ne povsem točna. Dvoglasni mlajši mladin- ski zbor je prav tako zapel 5 pesmi intonacijsko čisto. Tempi niso bili vedno pre- cizni, ritmično nedodelani. Troglasni zbor je izvajal 10 pesmi, program je bil ambi- ciozno zastavljen, za to stop- njo pevske tehnike prezahte- ven, npr. Srebotnjak, Eben. Vsi trije zbori so pokazali pravo bogastvo dobrih gla- sov, ki jih Svec prevdamo oblikuje. Prva dva zbora sta odličen rezervoar za pristop k troglasju, ki pa še ne kaže \'išje stopnje razvoja. V^išine so krhke, izdelava fraz ne do- volj izrazita. Zvočno in gla- sovno lepi dosežki bi biU uspešnejši, če bi bila dinami- ka bolj diferencirana, kon- trasti večji. Kratkomalo, manjkalo je plemenite mu- zike. V torek, 10. maja smo po- slušali dva zbora Osnovne šole »Fran Kranjcrem predstavljati, da me kakšen teden ne bi bilo do- ma. Se na enodnevne izlete nikoh ne grem! Kaj je dopu- sti, kaj je letovanje, tega na kmetih ne vemo. Pla smo te- ga navajenL- Andrej Ašfcete, vodja. last- ne kmetijske ];wt>izv«>dnje t TOZD Proizvodiua in pn- delava, kmetijska zadiuga Laško: »Verjetno bom šel za deset fini v avtokamp Stoja pri Pulju. Tu so naše prikoli- ce, računam, da bom za pri- kolico plačal do 2000 dinar- jev. Mislim, da se to izplača. Do Pulja se bom peljal z av^ tom, k«- bom šel z ženo in otrokom. Res, da si kmetij- ski proizvajalec težko privo- šči poletne počitnice. Pri nas si delo čez poletje organizira- mo tako, da lahko vsak vza- me v sezoni deset dni počit- nic. Preostah del dopusta pa koristimo v času, ko je dela v našem tozdu nnanj.- Ko sklepu delavskega sveta dela in naloge delavcev s p>osebnimi p>ooblastili 1. VODJA SLUŽBE PROIZVODNJE IN VZDRŽEVANJA Pogoji; - da ima visoko ali višjo izobrazbo strojne ali kemij- ske smeri - da ima 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah - da obvlada p)asivno znanje nemškega ali angle- škega jezika - da je družbeno-politično aktiven 2. VODJA RAZVOJNO- TEHNOLOŠKE SLUŽBE Pogoji: - da ima visoko ali višjo izobrazbo strojne ali kemij- ske smeri - da ima 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah - da obvlada pasivno zncinje nemškega ali angle- škega jezika - da je družt)eno-p>olitično aktiven Za navedena dela in naloge bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas za dotx) 4 let. Kandidati naj pošljejo svoje p>onudt)e z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15. dneh od dr>eva objave razpisa na naslov: SOZD Hmezad - DO MINERVA Žalec - Zabukovica - za razpisno komisijo. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30. dneh po končanem razpisu. Sejem rabljene opreme za letno rekreacijo Todf letos Zavod Golovec pripravlja 11 sejem rabljene in nove opreme za letno rekreacijo. Sam sejem ima isti namen, kot ga ima pred zimsko sezoms^em rojene smučarske opreme Toda letos so v Zavodu Gotovec povabili k sodelovanju Se izdelovalce in prodaj^ce nove opreme. Res da trgovske organizacije združenega dela še ne vidijo v tem sejmu velikih komercialnih učinkov, toda tu je le prikjžnost. da se oprema za od^h in rekreacijo predstavi na nov način. Se/em bo r čmau od 37. mafm do 3. junijm 1983. vsak dmn od IOlOO do 19.00 ura. Sprejem rabljene opreme je že od 22. maja naprej. Posebno vabimo lastnike opreme kot so surfi. nautika tenis in camp oprema, da sodelujejo z oifvečno opremo. Ansambel iz Kosova v Celju v nedeljo 22. maja ob 19. uri bo v osrednji dvorani Gokrvca gostovala vrhunska tbikoma skupina - ansambel SHOTA iz Pri- štine s amjimi bogabmi plesi. Pozdravimo novega prvoligaša v soboto bomo lahko že pozdravili rxyve prvoligaše med rokome- taši. ekipo Aero - Celje, ki bo ob 19 OO uri odigrala svoje srečanje proti Mehaniki iz Metkovičev Predtekma t)o ob 1730 uri Z zmago nad nasprotnikom tji Celjani že dve koli pred koncem postali prvaki in s tem bo dana tudi pniožmst. da pozdravimo novo generacijo celjskih igrakxv. ki so po štirih letih tekmovanja v I B. figi znova, sedaj četrtič, prišli med najboljše prmailfve Kiqil9iica Eclvanta Kanlella avli knjižnice Ed\-arda Kardelja na Muzejskem tigu v Celju je odprta razstava z naslovom Ivan Potrč in Matej Bot ob 70. letnici rojstva Razstava je odprta vsak dan v času, ko knjižnica posluje za bralce od 14 junija. Narodni ttom Celle v d\-orani Narodnega dmna v Celju bo v tordi, 24. ma^a ob 19.30 koncert mo&ke^a pevskega zbora Svoboda iz 2aka, ki ga \x>di Atlaijan Kozmus. Slovensko Uudslto gledatlš^e Celfe Ponedeljt^ 23. maja ob 15.30: R^^mond Queneau: VAJE V SLOGU. (AVDICUA). 1. in 5. Šolski abcHuna. Četrtek, 26. maja ob 17.; R^^mmid Queneau: VAJE V SLOGU (AVDICUA). 2. Šolski abcHima. Razvoini center Celle v avli Razvx>jnega centra v Celju je odprta razstava avtorskih tapiserij Simone Juhart in Silvestra Javeiika. Razstava bo odprta do 27. maja. Ukoviri ssMi Ceiie v Lakovnem salonu v Celju je fidprta razstava likcnnnih tU sedemdesetih avtorjev s skupnim nask>vom Nova evropska in ameriška risba. Razstava bo odprta do 29 maja -----*--*------S^^S^Jk Dem upoMuencef iqm v okv-iTii Tedna starejšiih občanov bo v domu upokošefnoev v Vojniku danes ob 17. uii kultuma pcirediitev, na katefi bocio soddovali moški pevski ^bor KOD Vciraik z učipnci osnovne šole Bratov DobnkinSa>v iz Vojnika V pirimem sBabega vie^ mena bo iKiieditev v domu kulture. v peldt, 20. maga ob 20l uii bo mladinska igraMra skiupioa K Vojnika upciznila »KuHunna dogajpoija«', v kataniii haA>> sadie^ lovali čJani mladinske igrai^oe ^^bupane z inecitta&oinni Za Stirimii \irati kantavtfKT Drago Sabjan im pSessaa. skupiina KcMale iz Skolje vasL V okviJTii občinskega sirečanja ]N;afe beseda S3 ob&ne Senil!jw bo v soboto. 21. maja 19. urii konccit nniaške^ pe^-sk^;^ zbcsra Mjituirnega diruSt^a Booikva v daimi ku^^ lOMSnone Četrtek, 19. 5. fib 20l: ameiiški film - Zadiciia Boocidaiiova . avantura. I^Htek, 20. 5l ob20L: ameiriiškaiznansttvcinm^i&aniltasltiu^^na HeavjcmetaL Sobota. 21.5.: ob 20. irnedd^ 22.5. ob l&z amtrolld akirij^ fBilm - Agent številka ena IftuM im uMgs- Sreda. 26. 5. ob 20..: amErii^:o-|ajigotdk3?i!.'ain!sM ffnlhmt — SonnEak.. Ztmmtt IhMjiTiI SMm v dv^arani zdraviliskegai cJosma v Rogaški ?>llainnniii lutii zvečer ob 2030 ud kiKicert moškega pevskega 2tera Zdiraei^ šča Rogaška Saiatina Razšla«« satan Resaška SMtai v Razstavnem salonu v Rogaški SJatim j)e dc^ M ft^is: jdprtta razsta^-a ikon Goceta Kc^adžšlskega iz Ser!iT:'jr7-a Osaeraa šola Peler Smlc^Jar 2alec v telovadnici bo jutii zvečer ob 13. uri revija pei^skih zborov osnovnih šol občine 2a]lec. V soboto, 21. maja fib !&. uii pa bo v telovadnici tradiob- nalna prireditev F^sem in mladost v počastitev dneva mlado- stL Dom hiiilure Radete v domu kulture bo jutri ob 19. uri vesdoigra •Gugalnik«. ki so jo pripra\ili Člani kulturnega drušK-a iz Retice Dom kmianov VHiie Jutri zvečer ob 20. uri bo v domu krajanov Vrbje koncert Savinjskega pevskega zbora pod vodstvom Milana Lesjaka in ZagcK^skega c^cteta pod \"odstvcMn Elmila Kiečana Dom kraiaMiff GomHske v soboto. 21. maja ob 20. uri bo v domu krajano\- koncert dddiSkega {)e\-skega zbora in mešanja pevskega zbora kul- turnega društva Gomilsko. Dom sfoboile Polzela Jutri zvečer ob 19.30 bo v domu Svobode koncert mladin- skega pihalnega orkestra iz 2alca Koncert bo prva prireditev v jKT^eramu Poletnih kulturnih prireditev na Polzeh. posvečen pa je dnevu mladosti Komonria aa PolziNI V Razstavnem salonu Komenda bo danes ob 18. uri otvoritev razstave likovnih del Milana Lamovca. Razstava bo odprta do 26. maja vsak dan od 9. do 11. in od 16. do 18. ure. Telovadnica osnovne Me Rankolovo V telo\-adnici osnov-ne šole bo v soboto, 21. maja ob 20. uri Slavnostni koncert moškega pe\-skega zbora pros\etnefia društva Anton Bezenšek FVankolovo. s katenm bodo pc^astili lO-letnico s\'ojega delo\-anja Istočasno pa je koncert priprav- ljen v jKJČastitev praznika kraje\T\e skupnosti Frankolovo. POČITNICE ZA VSAK ŽEP - 7-dnevne počitnice v meduunu in puuu - brez prevoza od 3.360 dalje - s prevozom - posebni v«ak od 3.680 dalje PRUAVE TEU 23-448 12. STRAN - NOVI TEDNIK Urjenje na terenu zahteva več naporov Kljub zahtevnim štiridnevnim vajam Je enota celjske teritorialne obrambe uspešno sodelovala s krajani Enote teritorialne obrambe postajajo vse bolj pomembna sila, ki^bi se v primeru napada na našo državo postavila v bran morebitnemu sovražniku. Ne krepijo pa se samo številčno, ampak se izboljšuje tudi njihova usposobljenost oziroma kvaliteta urjenja. Poučevanje vojaških veščin se vse bolj seli iz učnih centrov na teren. Tako je bilo tudi pred dnevi, ko je del enote iz Celja, ki se imenuje po narodnem heroju Franjo Vrunču-Buzdi, opravil zahtevno štiri- dnevno vajo na terenu. Takšen način izobraževa- nja in urjenja v vojaških ve- ščinah zahteva-od vseh pri- padnikov enote precej več napora in zavzetosti pri delu. Tako je enota v štirih dneh opravila urjenje v kar treh krajevnih skupnostih: Gali- ciji, Ostožnoni in Ponikvi pri Žalcu - pripravno streljanje pa je bilo v Bočni pri Gor- njem gradu. Poleg obnavljanja že pri- dobljenega znanja in veščin ter pridobivanju novega je enota opravila tudi nekaj ze- lo zahtevnih vaj. Tako je na primer po približno 13 kilo- metrov dolgem nočnem po- hodu napadla »sovražniko- vo« motorizirano kolono in zasedo na cesti Celje-Titovo Velenje. Prav ta, najtežja va- ja, ki je bila odlično izvede- na, je pokazala, da so se fant- je hitro vživeli v vojaški na- čin življenja in postali zgle- den kolektiv v katerem si vsak posameznik prizadeva za uspeh celote. V teritorialnih obrambah se tudi vse bolj uvaja takšen način dela, da rezeivne voja- ške starešine v celoti pripra- vijo in izvedejo usposablja- nje enote, ki ji poveljujejo. To zahteva seveda več zah- tevnih predhodnih priprav in tudi bolj zavzeto delo med samim urjenjem, vendar pa si na tak način starešine pri- dobijo tudi več znanja in iz- kušenj za kasnejšo samostoj- no vodenje enote. V enoti, ki je bila te dni na terenu, je takoj po prihodu na zbirno mesto začela delati organizacija ZK. Komunisti so se tudi kasneje redno se- stajali med krajšimi odmori in se dogovarjali o nalogah, ki jih še čaKajo med urje- njem. Po končanem uspo- sabljanju pa so nekaj najbolj prizadevnih in vzornih pri- padnikov enote predlagali za sprejem v organizacijo zveze komunistov. V enoti so usta- novili tudi orgamzacijo ZSMS, ki je takoj začela ak- tivno delovati. Uredništvo v enoti je izda- lo tudi glasilo »Teritorialec«, v katerem je kolektiv sezna- njal z ocenami dotlej izvede- nih vojaških vaj, o nalogah, ki jih še čakajo in z drugimi aktualnimi novicami. Kljub napornemu urjenju in kratkemu času, ki je bil namenjen za to, je potekalo zelo uspešno sodelovanje s prebivalci krajev, kjer se je enota nahajala. Tako so bili komiteji SLO v vseh treh krajevnih skupnostih sezna- njeni s programom usposab- ljanja enote že v fazi priprav, prav tako pa so se dogovorili za oblike medsebojne pomo- či in sodelovanja. Posebno dobro je bilo so- delovanje med pripadniki te- ritorialne obrambe in občani v krajevni skupnosti Ponik- va pri Žalcu, kjer se je enota kljub naporni nočni vaji v soboto popoldan udeležila udarniške akcije. Celjski občinski štab teri- torialne obrambe je ocenil, da je bilo usposabljanje v vseh pogledih zelo uspešno izvedeno. Za to pa seveda gre pohvala vsem pripadni- kom enote - od navadnega vojaka do poveljstva. SREČKO ŠROT Foto: FRANJO BOGADI V sedanji težki gospo- darski situaciji se tudi v teritorialni obrambi pri- zadevajo, da bi čim več prihranili. Tako so se programi usposabljanja skrajšali za nekaj dni. Pravzaprav so programi ostali isti, le v krajšem času jih je potrebno izve- sti. To zahteva seveda pre- cej več napora tako od vojakov kot od po- veljstva, saj prostega ča- sa med urjenjom skoraj- da ni. Da pa varčevanje ni šlo na rovaš slabše usposobljenosti, je doka- zala tudi enota, ki je bila pred dnevi na štiridnev- nih vajah, saj je zastav- ljeni program v celoti ze- lo dobro izvedla. Branko Maric: Sodelova- nje s krajani je zelo dobro, preseneča pa me tudi zelo dobra organizacija te delov- ne akcije. Tako je bil prevoz na delovišče zagotovljen toč- no ob uri, kot smo se dogo- vorili. S takimi akcijami se še krepi sodelovanje med na- mi, pripadniki teritorialne obrambe in krajani. Kljub te- mu, da smo bili utrujeni po sinočni naporni vojaški vaji, smo se vsi z veseljem udele- žili te delovne akcije. Po dolgem nočnem pohodu je bilo nekaj več žuljev, tako da ie imela sanitetna enota polne roke dela Po napornih vajah se prileze dobro kosilo. Kuharji so se tokrat res izkazali. Teritorialci v zasedi čakajo na »sovražnika' Po premiku je bilo potrebno na novo postaviti tabor. Takole je to delo potekalo v Ponikvi. Mogočna stei - izziv celjsh Priprave na prvo celjsko himalajsko oda Celjski alpinisti se pripravljajo na odpravo njj Himalajski vrh Gaurišankar. Pred dnevi so se vri nili iz sten v Paklenici, kjer so opravili precej vzpo nov. Še več pa je v tem trenutku organizacijskih priprav, saj do odhoda v Nepal manjkajo samo šej dobri trije meseci. Člani celjskega alpinistič- nega odseka (v njega so včla- njeni alpinisti s širšega celj- skega območja) imajo za sa- bo številne preplezane smeri v najtežjih stenah naših gora in Alp. Posamezni člani so se udeležili tudi petih jugoslo- vanskih odprav na Himalajo in Karakorum, uspešno pa so izpeljali tudi dve društve- ni odpravi v Ande in na Nor- veško. Sedanja odprava je nekakšno logično nadaljeva- nje uspešnega dela v prete- klosti, saj je odsek danes naj- številnejši odkar obstaja. To pa je tudi pogoj za kvaliteto, ki naj bi jo potrdili z uspešno premagano južno steno mo- gočnega Gaurišankarja. Z uspešno izvedeno odpravo naj bi tudi dostojno proslavi- li 90-letnico ustanovitve Sa- vinjske podružnice Sloven- skega planinskega društva, katere tradicijo vključuje celjsko planinsko društvo in tudi ostala planinska druš- tva v Savinjski dolini. Ideja o vzponu na Gauri- šankar ni nova, saj vznemirja že več generacij celjskih al- pinistov. »Na ledeniškem tečaju pod Grossglocknerjem leta 1979 nas je slabo vreme pri- klenilo v ložo. Takrat ncim je Ciril Debeljak-Cic z navdu- šenjem pripovedoval o tej gori in o načrtih za odpravo, ki jih je že v šestdesetih letih pripravil Fedor Gradišnik,« je pripovedoval Slavko Can- kar, vodja odprave. Vsi, ki so ga videli, pravijo, da je Gaurišankar lepa, mo- gočna gora. Leži na meji med Nepalom in Tibetom v Rolwaling Himalaji severov- zhodno od Kathmanduja. Ima dva ■>/rhova; severni je visok 7145 metrov, južni ; 7010 metrov. Za Hindujce i budistične Šerpe je to s ve" gora. Ena najsvetejših. Iz d line Kathmanduja se vic kot da bi bil to najvišji vi Himalaje in zato je nekaj č sa veljal tudi kot najvišji vt na svetu. Od pomembnejših vrhov Himalaji je bil prav Gaur šankar najkasneje osvojei Dolga leta so ga naskakoval' številne odprave, prvi pa H ga pred štirimi leti osvojj člani ameriško-nepalske (A prave, kasneje pa še anglj ško-nepalska odprava. 3[ njimi so poskušali še Avstm ci, Španci in Japonci. neuspešno. Člani odprave so pre- cej potrebnega denarja zaslužili z delom. Po- memben vir denarja pa predstavlja tudi prodaja kompleta treh značk z motivom Gaurišankarja, poster in pozdravna raz- glednica, ki jo bo odpra- va poslala iz Nepala. Komplet značk prodaja- jo po 100 dinarjev, po- sterje po 70 dinarjev, vsi, ki bi želeli iz Nepala do- biti pozdravno razgle- dnico, pa morajo odšteti le 50 dinarjev. Alpini; stični odsek ima še nekaj značk, posterjev in tudi za pozdravno razgledni- co se še lahko odločite. Kupite jih lahko na sede- žu celjskega planinskega društva v Stanetovi 1 ali pa v uredništvu našega časopisa - NOVI TE- DNIK, Trg V. kongresa 3a. NOVI TEDNIK - STRAN 13 liipanc: Nisem si ^mo tu tako lepo kdelovanje s kraja- |o dobro. Sicer pa rug drugemu po- resel sem, da smo I da bo tudi v Stu- (alu pritekla pitna n. Akcije smo se, ^emu pohodu in hjaški vaji, z vese- hli in vsi tudi zav- ho in zapipamo dovod. Alojz Borovnik iz Stu- denc: Pripadniki teritorialne obrambe so nam priskočili na pomoč, čeprav nimajo ve- liko časa. Prišlo jih je toliko, da nam je zmanjkalo orodja, naredili pa so več, kot smo pričakovali oziroma upali. Takšne akcije je za pozdravit in vse kar so danes naredili, je zlata vredno, saj se tako vedno bolj približuje čas, ko bo v naši vasi pritekla voda iz pip in ne bomo več odvisni od kapnice. Franc Volk, predsednik sveta KS Ponikva in pred- sednik režijskega odbora za izgradnjo vodovoda: V treh letih bo v teh krajih dobila vodo 230 gospodinjstev, ki so bila prej odvisna od kap- nice in prevozov vode z ga- silskimi cisternami. Delali smo hitreje, kot smo sprva načrtovali, tako, da bomo že letos končali zadnji, najtežji del vodovoda, ki poteka po zelo težkem kraškem terenu. Vesel sem, da so nam poma- gali tudi pripadniki TO. V krajevni skupnosti Ponikva pri ^alcu so vojaki in starešine iz enote teritorialne obrambe pomagali kra- janom pri kopanju jarkov za vodo- vod v vasi Studence. Vsa enota oziro- ma njeni pripadniki so bili navduše- ni nad .samo akcijo, še posebej pa nad prisrčnim sprejemom pri krajanih. Vojaki so kopali na zelo težkem, kra- škem terenu, vendar pa so kljub utru- jenosti od poprejšnjega usposablja- nja zavzeto delali. Zadovoljni so bili tudi krajani, saj so bili izkopani novi metri vodovoda, ki so jim še približa- li trenutek, ko bo tudi v njihovih do- movih pritekla pitna voda iz pip. Do letošnjega praznika žalske občine, ki bo v juliju, naj bi dobilo vodovod približno 90 gospodinjstev, ki so bila prej odvisna od deževnice in dovozov pitne vode iz doline z gasilskimi ci- sternami. Uspešno sodelovanje je dobilo po- trditev tudi na večernem miting^u pred spomenikom NOB v Ponikvi. Kulturni program so pripravili učen- ci tamkajšnje šole, krajani in terito- rialci, po mitingu pa so krajani ve- čerjali skupaj z vojaki. V Studencah so vojaki in starešine kopali jarke za vodo- vod svete gore alpinistov ^ bližajo koncu aj ravno Gaurišankar? tj smo dolgo izbirali, li smo se odločiti med im že večkrat preple- 1 osemtisočakom in še plezano, tehnično za- ejšo steno kakšne nižje Odločili smo se za dru- ožnost,« je razložil Slav- ankar. kaj je pretehtalo v korist )ire oziroma odločitve? i osemtisočake je zelo I dobiti dovoljenje. Od- ije draga zaradi večjega la potrebnih višinskih 'ov in višinskih nosa- Sportni uspeh je pa maj- Odprava na Gaurišan- )o lahko manjša o na pot K) odšlo devet alpinistov travnik - in cenejša, mo- ni uspeh pa bo primer- I največjimi svetovnimi cističnimi dosežki. Res \ da bo na račun nižjih kov in zahtevne, 2000 iDv visoke stene tudi tve- 5 večje.« fria stena je ena najtež- Himalaji, doslej je ni še 6 skušal preplezati... aradi tehničnih težav, ki "ičakujemo in pa ker ne ■"ogoče sestopiti po dru- "žji smeri, smo se odloči- ' steno preplezamo v ek- 'icijskem slogu. S tremi •Zami. Postavili bomo Sne tabore in si zavaro- ^Tier za sestop.« prijateljem Jožetom Zu- sta bila lani v jeseni v «iici. Ogledala sta si pri- in goro fotografirala, ^rie podatke sta prinesla ^Pala"' ''ašla sva prehod do gore * povzpela do samega •^žja stene. Dobro sva si |§ledala in fotografirala. pa sva v Nepalu uredi- ^,^i vse potrebne formal- i' in pregledala opremo, ■vNepalu že od prejšnjih ^ odprav. Komisija za v tuja gorstva nam j^obrila uporabo te opre- nam s tem zelo veliko lagala.« na tako odpravo ^•^etno zelo zahtevne? je. Pcjtrebovali bomo opreme, ki jo mora- mo prepeljati v Nepal in iz Kathmanduja prenesti do vznožja gore. Spisek zajema kar več kot 1000 različnih ar- tiklov, ki jih moramo naba- viti!« Stroški za opremo, hrano in transport bodo znašali pri- bližno tri milijone dinarjev. Nekaj opreme je že odstopila Komisija za odprave v tuja gorstva, nekaj jo bodo pri- spevali alpinisti sami. Tudi sicer so člani odprave precej prispevali za odpravo. Z de- lom v celjski Cinkarni, kjer so barvali dimnik in čistili bazene, so zaslužili že 900.000 dinarjev. Za novo de- lo se dogovarjajo tudi v celj- skem Aeru. Koliko pa bodo prispevale delovne organizacije na celj- skem območju? »Poleg Cinkarne so nam doslej precej pomagali v Fo- toliku, Topru, Merxu, Elkro- ju in Aurei, poleg tega pa še ljudska tehnika Cinkarne. Odpravo je podprla tudi celj- ska TKS, računamo pa tudi še na TKS v občinah, kjer prebivajo člani odprave. Pri- čakujemo pa še prispevke drugih delovnih organizacij na Celjskem. Pomemben vir denarja pa nam predstavlja tudi prodaja značk, poster- jev in pozdravnih razglednic, ki jih bomo poslali iz Ne- pala.« Slavko Cankar Franc Čanžek Aco Pepevnik Brane Povše Smiljan Smodiš Aleš Stopar Marijana Šah Bojan Šrot Jože Zupan Tone Žunter Celjski himalajci Slavko Cankar (34 let) - dipl. ing. kem. teh., zaposlen v Cinkarni Celje. Alpinist je ž6 šest let in je tudi alpinistični inštruktor, opravil pa je nekaj več kot 170 vzponov. Je vodja odprave v Himalajo. Franc Canžek (35 let) - mizar pri Pohištvo Celje. Je že 14 let alpinist in je opravil več kot 500 vzponov. Je tudi član GRS (gorsko reševalne službe). Udeležil se je odprav v Karakorum leta 1977, v Ande 1978 in na Norveško 1980. Aco Pepevnik (24 let) - skladiščnik v Zlatarni Celje. V osmih letih alpinističnega staža je opravil več kot 200 vzpo- nov. Bil je član odprave v Ande 1978 in na Norveško 1980. Brane Povše (26 let) - strojni ključavničar v SIP Šempeter. Alpinist je že osem let, je pa tudi inštruktor in član GRS. Opravil je več kot 150 vzponov, udeležil pa se je odprave na Norveško 1980. Smiljan Smodiš (26 let) - študent gozdarstva, ki se z .alpi- nizmom ukvarja že sedem let. Opravil je več kot 140 vzponov. Aleš Stopar (23 let) - študent. V sedmih letih je opravil več kot 160 vzponov, je pa tudi alpinistični inštruktor Udeiežil se je odpra\'e na Norveško 1980. Marijana Šah (24 let) - absolventka fakultete za defektolo- gijo. V devetih letih alpinističnega stiiža je opravila več kot 270 vzponov. Udeležila se je odprave na Noneško 1980 in pn-e jugoslovanske ženske odprave \- Pamir 1982. Bojan Šrot (23 let) - študent prava. Alpinist je že sedem let. V tem času je opravil več kot 170 vzponov. Je tudi član GRS. Udeležil te je odprave na Noiveško 1980. Jože Zupan (29 let) - učitelj telesne vzgoje v osnovni šoli Primoža Trubarja v Laškem. Alpinist je že 11 let. opravil pa je več kt)t 260 vzponov. Je alpinistični inštruktor in član GRS. udeležil pa se je odprave v Ande 1978. jugoslovanske odprave na Everest 1979 in na Dhaulaghiri 1981. ■ Tone Žunter (34 l«rt) - zdravnik v Zdra\'stvenem centru Titovo Velenje (Mozirje). Alpinist je devet let. opravil je 50 vzponov in je tudi član GRS. Kot zdravnik je že sodeloval \ odpravi v Ande 1982. Gaurišankar. cilj celjske alpinistične odprave - Slavko Cankar in Jože Zupan, ki sta bila lani v jeseni, na ogledni odpravi, sta se povzpela do vznožja mogočne, 2.000 metrov visoke južne stene Gaurišankarja in jo večkrat fotogr^irala. Na gornji fotografiji je vrisana predvidena smer \-zpona (smer 1) v doslej še : nepreplezani južni steni, drugi dve (smer 1 in 2) pa sta rezervni smeri. Cankar in Zupan sta tudi vrisala ■ mesta, kjer bi lahko postavili višinske tabore na poti do vrha (TI, T2...,). 4 14. STRAN - NOVI TEDNIK 19. MAJ 1983 Cesta, pot v svet Vas Bukovje leži v hribovi- tem predelu Kozjanskega. V središče vasi vodita dve vzporedni cesti, stara, opu- ščena in nova, zgrajena lani. Bukovje je razdrobljena vas z več zaselki. Med njimi je tudi sedem kmetij, kamor vodi le 2 kilometra dolg ko- lovoz. Leta 1974 smo se v KS Go- rica pri Slivnici dogovorili, da tudi to kolovozno pot utr- dimo, da bo tudi ob slabem vremenu prevozna vsaj z vo- zovi. Sami smo plačali bul- dožer, da je razširil kolovoz, KS pa nam je dala pet tovor- njakov gramoza, vendar smo vožnjo plačali sami. S tem smo lahko utrdili le najmeh- kejše dele poti v dolžini 100 metrov. Z lastnimi sredstvi smo položili tudi cevi in opravili vse delo sami. Cesta še vedno ni bila pre- vozna, zato smo prosili KS za dodatno pomoč, vendar iz nje ni bilo nič, saj je ves de- nar šel za novo vzporedno cesto v Bukovju. V bližini je leta 1980 goz- dno gospodarstvo izvršilo golosek. Ves les so zvlačili po nedokončanem kolovozu in s tem povsem uničili še tisto, kar smo si prej s tru- dom napravili. Gozdno go- spodarstvo ter KS sta oblju- bila, da bodo uničeni del po- pravili. Cesto smo spet sami zorali na svoje stroške. Dve leti smo čakali na obljubljeni gramoz, pa zaman. Poslali so nam namreč le dva kamiona gramoza, ki so ga posuli tam, kjer je cesta še kar trdna z izgovorom, da kamion ni mogel peljati dalje po tej po- ti. Medtem pa je drug voznik lahko pripeljal gradbeni ma- terial do hiše, ki je na vrhu hriba. V tem času so omogo- čili enemu od krajanov tudi izgradnjo povsem nove ma- kadamske ceste, dolge en ki- lometer. Do naših kmetij ne more nobena zdravniška pomoč, niti za ljudi niti za živali. Vsakdo najprej vpraša, če se lahko k hiši pripelje z avto- mobilom. Sprašujemo, zakaj Gozdno gospodarstvo in KS ne držita obljube? Tudi mi smo pri- pravljeni dati delež, le da bi imeli utrjeno cesto. Zakaj nas vaška skupnost zadnje čase ne vabi na sestanke, kjer se dogovarjajo o razdeli- tvi sredstev za utrjevanje takšnih odcepov ter o asfalti- ranju njihove ceste? Zakaj lahko omogočijo asfaltiranje nove vzporednice v center Bukovja, medtem ko nam ni omogočeno, da bi imeli vsaj utrjeno cesto. Kdo nam lah- ko odgovori na ta vprašanja in kdo bi nam lahko poma- gal, da pridemo do maka- damske ceste, ki bi si zaslu- žila to ime? M.G., Bukovje Uredništvo: Vprašanje ste zastavili ze- lo jasno in strinjamo se z vami, da bi v krajevni skup- nosti morali dejansko nare- diti vse, da vsaj z zasilno prevoznimi cestami poveže- jo kmetije na tem območju. Zato prosimo krajevno skupnost, da na zastavljena vprašanja krajanov odgo- vori. Polhe sem rad levil Pred 25 leti je bilo mnogo polhov. Več kot danes. Rav- no sem končal šolo in bil sem strasten lovec na polhe, ki so odlična jed, a žal le ma- lokdo pozna to specialiteto. Lovil sem na več načinov, preprosto, a uspešno. Prevo- hal sem vse luknje v duplih in na podstrešjih, kjer so bili polhi. Ko sem v gozdu ali na travniku v duplu ali štoru ugotovil, da je tam polh, to pa mi je uspelo po vonju in ker sem videl objedeno sa- dje, sem s šibo ali palico po- bezal po luknji in polhi so se takoj oglasili. Ko so poska- kali ven, sem jih prijemal s kapo in jih tako ujel. Z golo roko polha ne smeš prijema- ti, saj peklensko ugrizne in te ne spusti. Zobe pa ima tanke in ostre kot šivanka. Večkrat sem imel pa smo- lo, saj v duplih niso samo polhi ampak tudi druge živa- li kot sove, kače, sršeni ali ose. Nekoč sem splezal na vrbov štor, potolkel po njem in pogledal noter. Takrat je skočila ven sova in se mi za- kadila v obraz, jaz pa sem se tako ustrašil, da sem padel na tla in skoraj omedlel. Oči sem imel polne smeti in ko- maj sem si jih očistil. " Drugič sem imel smolo s sršeni. Takoj po dežju, ko je še hladno, se sršeni zadržuje- jo v gnezdu. Sel sem nad pol- he in ker sem zelo radove- den, sem bezal v vsako luk- njo in vohal okoli. Tako sem pri nekem štoru zaslišal hud šum in pomislil, koliko je no- tri polhov. Potegnil sem pali- co iz štora, takrat pa so pri- brenčali ven sršeni. Od stra- hu sem zatulil kot volk, se otepal in tekal po grmovju, da se je vse lomilo in pokalo. Pa vendar me noben sršen ni pičil. Nekoč sem v štoru našel tudi modrasa. Ko je pokukal ven, sem se tako ustrašil, da sem izgubil voljo do lova na pol- he in ugotovil, da ni varno povohati vsako luknjo, še manj pa bezati po njej. Tako še dandanes poUiov ne lovim več, le kako mačko opazu- jem, ko ga ujame, pa mi ga noče dati. Ga raje sama poje in se oblizuje. JAKOB LESKOŠEK, Lesično Se o težavah z grobom Tovariš Štefan Kampošek je v pismu, ki ga je v tej rubriki objavil Novi tednik 14. 4. na- vedel netočne podatke v zve- zi z grobom okoli svojcev in sosednjega groba družine Podrepšek. Prav tako daje neresnične podatke, da je družina Po- drepšek zahtevala na KS po- vrnitev stroškov zaradi grob- nice, ki jo je porušil tov. Kampošek in da tajnik KS ni hotel ukrepati, češ da je bila gradnja njegova napaka. Omenjena družina tega od KS ni nikoli zahtevala, ker so pač gradili grobnico brez obvestil KS in izven določe- nih mer. Tovariš Kampošek, ki si- cer živi na področju KS Vin- ski vrh dobro pozna razmere in težave s pokopavanjem pokojnikov in gradnjami grobnic. Verjetno je tudi sez- nanjen da v KS in na širšem območju ne moremo prido- biti primernih ljudi za izvrše- vanje pokopa in za občasno urejevanje pokopališča. Ce pa tovariš Kampošek tako osebo pozna, ga javno pozi- vamo rtaj takega tovariša predlaga krajevni skupnosti. Z obrekovanjem KS in poo- blaščenih oseb, ki skušajo brez plačila skrbeti, da bi bil na pokopališču že enkrat vzpostavljen red, pa povzro- ča tov. Kampošek edino to, da bo pokopališče na Vin- skem vrhu obstajalo še na- prej v stanju, ki ni v okras kraju, krajevni skupnosti, še najmanj pa vsem pokojnim na pokopališču. BENO TREBOVC, predsednik sveta KS Vinski vrh Uredništvo: Hvala za odgovor, ki ste ga posredovali. Bralce ob- veščamo še, da je pismu pri- ložena še kopija zapisnika o ogledu sporne zadeve na po- kopališču Vinski vrh in vsa dokumentacija iz katere je razvidno, da je krajevna skupnost v tej zadevi rav- nala odgovorno in preu- darno. Sprojem lokalne Štafete mladosti 83 na Vrhah v torek, 10. maja so mla- dinci aktiva Vrhe, krajevna skupnost Tehaije sprejeli lo- kalno štafeto mladosti. Sta- fetno palico so sprejeli prvič. Vendar so popolnoma upra- vičili zaupanje in odločitev predsedstva OK ZSMS Ce- lje, da tudi mladinci iz Vrh prispevajo k najširši in naj- množičnejši akciji jugoslo- vanske mladine, krepitvi bratstva in enotnosti vseh ju- goslovanskih nai-odov. Pri sprejemu štafete so mladi pripravili kratek kul- turni program. V pozdrav- nem pismu so navedli poz- drave jugoslovanski mladini in hkrati zaobljubo, da bodo še naprej po svojih močeh delovali pri vsakdanjih nalo- gah in nadaljnji izgradnji na- še družbe. To so dokazali z minulim delom in vključeva- njem v življenje na zaselku, tako v prostovoljnem delu pri izgradnji vodovoda, po- pravilu in rekonstrukciji cest, kot tudi s pripravo kul- turnih programov ob prazni- kih in drugih prireditvah. VOJKO KOCMAN HMEZAD KZ Savinjska dolina ŽALEC Komisija za delovna razmerja objavlja v delovni skupnosti skupne službe prosta dela in naloge: 1. vodenje finančne operative 2. kontrola in inštruktaža poslovanja Pogoji: ad. 1 - visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske smeri - 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah - sposobnost vodenja in organizacije - ustrezne moralne kvalitete ad. 2 - višja strokovna izobrazba ekonomsko komercial- ne smeri - žaljene delovne izkušnje na podobnih delih in nalogah - ustrezne moralne kvalitete Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju objavlje- nih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: HMEZAD KZ Savinjska dolina Žalec, Žalskega tabora 1 63310 ZALEG O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po izteku roka za prijavo. Delovna skupnost skupnih služb razpisuje kadrovsko štipendijo za poklic dipl. komunalnega inženirja Kandidati za kadrovsko štip>endijo naj poleg vloge (obr. DZS 8,40) pošljejo tudi prepis ali fotokopijo zadnjega šolskega spričevala, potrdilo o vpisu v šolo, potrdilo o premoženjskem stanju družine in potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu. Vloge sprejemamo do 15. julija 1983 na naslov: KOMUNALA CELJE, Kadrovsko organizacijski sektor. Mariborska 2. Gradovi in graščine na slovensl(em Štajerskem 100 Piše: dr. IVAN STOPAR Nasproti jedilnice je kapela, tlako- vana z rdečimi in belimi, brušeni- mi marmornimi ploščami. Vse ste- ne so prevlečene z mavcem in marmorirane, lizene so obložene z . rdečim marmorjem in opremljene z umetelnimi, pozlačenimi okra- ski. Obok je poslikan s freskami. Po desnem obokanem hodniku pridemo v sobo za posle, gospo- sko kuhinjo z odprtim ognjiščem in vodnjakom, v jedilno shrambo in naposled do vibastih stopnic, ki držijo v nadstropja. Levi hodnik drži do različnih pomožnih prosto- rov. Po razkošnem stopnišču se povzpnemo v prvo nadstropje - mezanin, kjer so vsakršni uradi, okraj, sodišče, davčna uprava, ar- hiv, registratura itn. Centralna di- rekcija je v sobi, ki je opremljena s štukaturo. Stopnišče drži nato v drugo nadstropje - belletage. Ho- dnik je tu plitko obokan, oboki so okrašeni s štukom, tla pa obložena z belimi marmornimi ploščami. Sredi dvorca, nasproti stopnišča, stopimo skozi dvojna vrata v ime- nitno veliko dvorano, ki sega s svojim obokom prek tretjega nad- stropja na podstrešje. Tla so pokri- ta z raznobarvnimi marmornimi ploščami, stene so obložene s štuk - marmorjem in okrašene z lizena- mi. Polja med lizenami so izpol- njena s podobami grofov Gaisru- ckov in zlačenimi dekoracijami. Na kupolastem oboku so freske, ki kažejo cesarico Terezijo v tre- nutku, ko izroča grofu Arjtonu pl. Gaisrucku celjsko gospoščino v najem. Osrednji prizor obdajajo geniji in alegorične figure. Skozi dvojna steklena vrata pridemo na balkon, okrašen s kamnitno balu- strado, od koder se odpira očarljiv pogled po Savinjski dolini. Na levi držijo iz dvorane dvojna vrata v tri zaporedne sobe; njihove stene so zglajene z mavcem in okrašene s tapetami, slikanimi z oljnimi bar- vami na platno. V prvih dveh so- bah so upodobljeni elementi, tako v prvi ogenj, v drugi zemlja, tretja pa je t. im. kitajska soba. Tu prika- zujejo tapete ljudske slavnosti Ki- tajcev. Tla so povsod parketna, vratni okviri in opaži so iz orehovi- ne, peči so okrašene s pozlačenimi aplikacijami. Na desni pridemo iz velike dvorane najprej v tkm. »vo- dno sobo«, okrašeno z oljnimi ta- petami, ki prikazujejo različna pri- stanišča ob Jadranskem morju. Vse sobe skupaj z veliko dvorano so urejene tako, da lahko rabijo za začasno prebivališče cesarice Ma- rije Terezije. Iz »vodne sobe« pri- demo v družabne prostore, spalni- ce in garderobo. Reprezentančno stopnišče z osmimi alegoričnimi figurami v naravni velikosti nas naposled pri- pelje v III. nadstropje, kjer se kon- ča. Tu so spet slikane, ogrevane, z dvojnimi vrati in štukaturami okrašene sobe, od tod pa pridemo tudi na podstrešje z urnim stolpi- čem. Najlepšo podobo pa kaiže dvorec na svoji južni strani, kjer je fasada petdelna. Trije njeni deli izstopajo, dva sta poglobljena, vsi pa so opremljeni s številnimi okni. Ojstrica (Ostemitz), graščina v ravnini, v naselju Loke pri Ta- boru v Spodnji Savinjski dolini, ob vznožju starega, istoimenskega gradu. Občina Žalec. Graščina je znana, ker se je na ojstriškem posestvnj 1635 razplam- tel veliki upor slovenskih kmetov, ki je zajel vso Savinjsko dolino in v katerem je bilo uničenih več de- setin gradov in graščin. V samo- stanski kroniki iz Novega kloštra beremo, da je okoli 200 kmetov dne 6. maja najprej obiskalo ta- mošnji konvent, ko pa so dobili, kar so bili terjali, »so odrinili proti graščini imenovanega gospoda Jurija (Georga Schrottenbacha). To so, ko so jo poprej do kraja oplenili, notri popili vino in pov- zročili drugo škodo, razdejali in požgali.« Graščino so postavili Schrotten- bachi v 16. stoletju. 9. aprila 1566 je dobil gospoščino Ojstrica Mak- similijan pl. Schrottenbach, ki mu je dežela že to leto odobrila znesek 1000 fl. za zidavo pristave. Maksi- milijanu so v naslednjih letih še dvakrat odobrili sredstva in skle- pati smemo, da jih je uporabil za zidavo graščine. Ta je vsekakor okoli 1600 že stala, saj vranski žup- nik Andrej Fellmann (1604-1626) poroča, da on in njegovi duhovni- ki v grajski kapeli berejo mašo.^ Gospoščino, ki je bila sprva v za- stavi, si je Maksimilijan Schrot- tenbach že 1591 pridobil v dedno in svobodno last. V rokah rodovi- ne sta ostala graščina in gospošči- na z deželnim sodiščem do 1767. Nadaljnji lastniki so bili Johan grof Gaisruck, 1791 Maks Robida, za njim 1793 vdova Helena Robi- da, drugič poročena Senčer, nato Johan Kircher do 1824, JOžef Omersi do 1826, Matija Perko do 1829. Anton Vincenc Perko do 1846. Gospoščino je nato kupil Kari Nepomuk Gustav baron pl. Wittenbach. V rokah rodovine je ostala do 1908, ko je prešla na ro- dovino Piussi. Sodeč po Kuwassegovi litografi- ji iz o. 1845, kjer avtor označuje graščino kot razvaljeno, je Perko staro stavbo kmalu opustil. Kot kaže ista slika, je vanjo udarila strela in jo razdejala. Janisch po- roča, da je Perko že v dvajsetih letih zapustil to »divjo p)okrajino« in dal graščino porušiti. Ostala je le pristava, ki so jo pozneje preu- redili v šolo. Danes o graščini ni več sledu, do 1964 pa se je ohranila pristava, ki so jo p)odrli okoliški kmetje, material pa porabili za zi- davo svojih hiš. Podobo graščine si lahko rekon- struiramo po starih upodobitvcih, zlasti po Vischerjevi in Kuvvasse- govi. Stavba je bila dvo ali trinad- stropna. Pozidana je bila na tlori- sni ploskvi v obliki črke L, vogala prednje fasade pa sta bila poudar- jena z dvema okroglima stolp>oma. Nad vhodnim portalom je imela graščina v vsakem nadstropju po eno biforno okno, na strehi pa strešni stolpič. Njena zasnova je bila karakteristična za pozno 16. stoletje. Zanimiva je bila tudi graj- ska pristava s križno obokanimi pritličnimi prostori. 19. MAJ 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 15 Tito, še si med nami! TITO, TI SI VODIL PARTIZANE. TI- TO, JAZ SE BOM UCILA ZELO ZELO DOBRO. Marjetka TITO, TI SI ZA NAS DOBER ČLO- VEK. JAZ TE ČUTIM V SRCU. Maja TITO, BIL SI DOBER BOREC. Klara TITO, TI SI BIL DOBER, KER SI S PARTIZANI OSVOBODIL JUGOSLA- VIJO. Primož TITO, JAZ TI OBLJUBLJAM, DA SE BOM PRIDNO UCIL. Aleš Učenci OS STRANICE Tito je umrl pred tremi leti. Dolgo je moral ležati v bolnišnici. Imel je hude bolečine. Vsem se nkm je zelo smilil. Tito nam je priboril svobodo. Zato jo moramo skrbno čuvati. Doma sem pre- bral veliko knjig o tovarišu Titu. Tita se večkrat spominjam. Ko je Tito umrl, sem bil zelo žalosten. DARKO KRAJNC, 2.b OŠ VITANJE V naši državi je živel človek, ki je he- roj - Josip Broz Tito. On je naš tovariš in borec in zmagovalec. Vsi, ki ljubijo svobodo in pravico, lju- bijo tudi njega. O njem prepeva pesnik neznani. Prepeva o njem pastir s planine. O njem prepeva, prepeva ves svet. BRIGITA RAJŠTER OŠ Prve celjske čete CELJE Josip Broz Tito se je rodil v Kumrov- cu leta 1892. Pri hiši je bilo veliko otrok. Imeli so malo zemlje, zato so bili večkrat lačni. Tito je svoja otroška leta preživel pri dedku v Podsredi. V šoli je bil dober učenec. Ko je odrastel, se je zaposlil. Bil je napreden in je večkrat moral menjati službe. Pričela se je druga svetovna vojna. Tovariš Tito je bil vrhovni komandant vseh partizanov. Nemci so ga hoteli uje- ti živega, vendar se jim je spretno umi- kal. Tudi po vojni je tovariš Tito delal za mir in lepše življenje. Obiskal je razne države. Leta 1980 je Tito zbolel in 4. maja je umrl. Hvaležni smo tovarišu Titu, da nam je priboril mir in napravil lepo mla- dost. STANI HORJAK, 2. razred Koščeic sonca tudi ostareiim Imam prababico, ki je letos na- polnila osemdeset let. Živi sku- paj z mojo staro mamo v Trnov- Ijah. Med tednom jo večkrat obi- ščemo. Je delovna in pridna že- na. V svoji mladosti je veliko de- lala in vzgojila tudi veliko otrok, ki jo ob praznikih obiščejo. Ka- dar smo pri njej, ji veUko poma- gam. Tega je zelo vesela. Grem večkrat v trgovino in ji prinesem stvari, ki jih potrebuje. Poma- gam ji tudi v gospodinjstvu. Ko z delom zaključiva, se večkrat kaj pogovoriva. Zanima se za politi- ko. Zelo rada bere tudi knjige, časopise ali kakšne revije. Njene oči še zelo dobro vidijo, tako da ji pri branju ni treba nositi očal. Zelo se razumeva. Kadar sem pri njej, ji je veliko krajši čas. Veliko se pogovarjava ali igrava kakšne igre. Gledava tudi skozi okno in opazujeva, kako zunaj žvrgolijo ptice. Tako nama že čas hitro mi- ne. Prababico imam zelo rada in sem prepričana, da ima rada tudi ona mene. BARBA PERTINAC, 5a OS Slavko Slander CELJE V bližini naše šole je živela teta Ana. Bila je sama, bolna. Letos bi dopolnila osemdeset let. Prej sta živela skupaj z možem. Pred dve- ma letoma se je on ponesrečil na cesti z motorjem in umrl. Teta Ana je zelo jokala, ker je ostala sama. Otrok nista imela. Nekaj pionirjev se nas je odlo- čilo, da jo bomo redno obiskova- li, ji pomagali pri delu in ji kraj- šali čas. Zelo nas je bila vesela. Pogovarjali smo se o šoli, ji nano- siU drv in ji prinesU tudi kaj iz trgovine. Jaz pa sem ji od doma prinašala tudi jajčka. Ce nas ni bilo ali če je kaj nujno potrebova- la, nas je že čakala na pragu in nas klicala. Tako je pozabila, da je sama. Letošnjo zimo pa je zbolela. Prej jo je redno obiskovala medi- cinska sestra in tudi zdra^-nik. Tokrat pa jo je nečakinja odpelja- la v Celje. Zvedeli smo, da je bila tudi v bolnici. Čakali smo, kdaj se bo vrnila. Zelo je bila naveza- na na svoj dom. Toda pred tremi tedni je umrla. Sem so jo pripe- ljali samo pokopat. Nam je zelo hudo. Sla sem na njen pogreb. Zdaj je njena hiša prazna. Vsak dan hodimo mimo njenega do- ma. Nikdar več pa ni na pragu tete Ane, ki me je prej vedno pri- čakala. Vesela pa sem, da sem ji kdaj pomagala. MARJETKA novacan, 4.r os STRMEC Starim ljudem moramo po- magati. Ce ne morejo nesti težke stvari, jim pomagamo. Na vlaku ali na avtobusu jim odstopimo prostor. Ce te starejši prosi, da greš v trgovino, mu ustrežeš. En- krat, ko sem šel v trgovino, me je stari mož prosil, da mu prinesem časopis. Bil je vesel, ker sem mu ga prinesel. Ce gre starejši čez cesto, mu pomagamo. V trgovini me je neka ženska prosila, da ji povem datum na jogortu. Pove- dal sem ji. Bila je vesela. BRSTIN KAVAI.AR, 2.a Prva osnovna šola CELJE V naši vasi živi starka, z ime- nom Ančka. Stara je devetinse- ■ demdeset let. Njena hi.ša je ve- dno lepo pospravljena. Poleg hi- še stoji hlev. V njem ima veliko kokoši. Vsako leto dobimo pri njej krmo. Smo si dobri in zvesti prijatelji. Bilo bi grdo, če ne bi bili prijatelji, ker je čisto sama. Med vojno so se pri njej zbirali partizani. Ančka jim je dajala hrano. Danes pa nima nikogar, ki bi zanjo skrbel. NATALIJA PODJAVORSEK, 2.r OS FRANKOLOVO Doma imam staro mamo. Stara je 65 let. Ima veliko dela. Pazi na mene in sestrico. Skrbi, da me zjutraj spravi v šolo. Večkrat se razjezi, ker težko vstanem. Vstane kmalu zatem, ko gresta očka in mamica v služ- bo. Imamo mali hlevček, v kate- rem, so prašiči in kokoši. Stara mama ima z njimi mnogo dela. Potem se zbudi sestrica Vanja in jo mora obleči in ji dati zajtrk. Nato gresta v trgovino. Prične nam pripravljati kosilo. KmalU' zatem prideta očka in mamica domov in skupaj kosimo. S. staro mamo večkrat pojeva in sva dobre volje. Imam jo zelo rada, ker je dobra in skrbna. POLONCA SKOFLEK, 2.r OS FRANKOLOVO Starost je naraven pojav. Doča- ka jo mnogo ljudi. Starost je lah- ko nekaj lepega, kot je lepa mla- dost. Ko si star, si tudi slaboten. Ne slišiš tako kot v mladosti, ne vidiš tako dobro in tudi noge te ne nesejo tako dobro. Vsak mlad človek je dolžan pomagati osta- relim ljudem. Prinašamo hrano iz trgovine, prinašamo vodo, po- magamo spravljati premog v ku- rilnico in tako naprej. Ce nosi kak starček ali starka iz trgovine, mu pomagamo nesti. Seveda mo- ramo tudi kdaj iti k ostarelemu človeku na obisk in mu kaj lepe- ga povedati, da ga razveselimo. Pionirji lahko mnogim osamlje- nim polepšamo starost. jolanda oslak. 4.r os kompole Nekega dne, pri uri matemati- ke, je vstopila v razred učenka z višje stopnje. Tovarišici je izroči- la list. Ta ga je tiho prebrala, nato pa nas vprašala: »Kdo želi poma- gati starejšim občanom?« Pomislila sem. V mislih sem bila pri neki starejši gospe. Po- magala sem ji, odšla v trgovino, nato pa sva sedli za mizo in se pogovarjali. Zopet sem se vrnila v sedanjost. Brez pomisleka sem dvignila roko. Tovarišica me je zapisala na list. Ko sem nato po pouku odšla proti domu, sem ra- zmišljala. Spraševala sem se: »Kakšna dela bom opravljala? Ali imajo tudi starejši ljudje skrbi? Ali bo upokojenka, ki jo bom obiskala prijazna ali nepri- jazna? »Takšna in drugačna vprašanja so mi rojila po glavi vso pot. Neko popoldne pa sem se odlo- čila. Pohitela sem v cvetličarno po šopek rož. V stanovanje, kjer stanujejo starejši, prinesejo rože veliko spremembe. Poživijo sobo in ta postane na mah bolj svetla, topla. Stekla sem po stopnicah. Se eno nadstropje, še nekaj stopnic. Znašla sem se pred vrati njenega' stanovanja. Cisto tiho sem potr- kala, kot da sem upala, da se ne bo oglasila. Čutila sem nekakšen strah. Tedaj so se zaslišali lahni koraki v predsobi. Se trenutek in pred mano je stala mala, drobna ženica. Povabila me je, naj vsto- pim. Povedala sem ji, da sem iz šole Slavko Slander, in da sem ji prišla pomagat pr? hišnih opravi- lih. Njeno stanovanje je bilo majhno, toda svetlo. Ona pa je bila prijazna, malo pa tudi po- dobna ženici, ki sem si jo pred- stavljala v mislili. Vprašala sem jo, če ima kaj za pospravit. Poka- z.ala mi je kuhinjo. Zavihala sem si rokave in se lotila dela. Kmalu je bila kuhinja pospravljena in čista. Na mizo sem postavila vazo in vanjo dala rože. Tudi sobo in kopalnico sem hitro pospravila. Ko sem končala, sva sedli za mizo. Pogovarjali sva se o vsem mogočem. Spoznala sem., da ima- jo tudi starejši ljudje skrbi, vča- sih še večje kot kak mlad človek. Vsa vesela sem odšla domov. "Kako je lahko upokojenec prija- teljski, včasih še bolj kot kak so- šolec,« sem si mislila. Bila sem vesela tega srečanja. Odločila sem se, da bom še večkrat obi- skala to ženico. MOJCA jazbinsek, 5.c OS Slavko Slander celje Moji babici je ime Marija. Ima kostanjeve lase in svetlo modre oči. Do mene je zelo ljubezniva, kajti vsak dan pri njej kosim, če sta ati in mami v službi. Decem- bra bo stara šestdeset let. Veliko- krat ji grem v trgovino in ji po- magam pri delu. Ima moža, ki je meni dedek. Tudi štiri otroke ima. Nekega dne sem bila rado- vedna in sem jo vprašala, kako je živela med vojno. In začela mi je pripovedovati. Ko se je začela vojna, je bila stara trinajst let. Bila je kurirka. In povedala je, da jo je bilo zelo • strah, vendar je s svojim pogu- mnim delom veliko nai-edila. Mojo babico imam zelo rada in si želim, da bi bila še dolgo, dolgo med nami. NATAŠA JEZERNIK Podružnična šola STRMEC Ta teden v letu je posvečen starejšim občanom. To pomeni, da se jih v teh dneh še posebej spomnimo, čeprav je seveda lepo in prav, da skrbimo zanje vseh 365 dni. Na to smo mislili tudi v našem Vrtiljaku in zbrali nekaj prispevkov, ki so jih pisali osnovnošolci na temo »Ostareli občani in mi". NAGRAJUJE ATKINE IZŽREBANCE Atkina zanka MESEC maj je Spet med naMi; rože, pTičice preDrami, če veLike črke prav zlOžiti znaš, boš videl, da je tAle mesec zares naš! Uganiti moraš torej, kakšen mesec, je me- sec maj. Kot piše v pesmici, boš to ugotovil tako, da boš pravilno premešal velike ti- skane črke v besedilu. Rešitev napiši na dopisnico ter jo do torka. 24. maia 1983 pošlji na naslov: NOVI TEDNIK, Tr^ V. kongresa 3a. 63000 CELJE. Ne pozabi pripi- sati svojega naslova, razreda in šole, ki jo obiskuješ. Tovarna AERO bo nagradila enega med reševalci. Pa še k prejšnji uganko. Opravičiti se vam moramo, ker nam je hudo ponagajal tiskar- ski škrat in zabrisal številke, ki ste Jih mo- rali povezati. No, kljub težavam vaš je pre- cej pravilno rešilo nalogo. Nagrado pa je žreb prisodil: Urošu Kumperger, 63220 Štore 14/b. stara mama plete, EUSAN HLASTAN, 4. razred 16. STRAN - NOVI TEDNIK 19. MAJ 1983 Rokometne vzporednice Piše: Vlado Bojovič Po devetih prvenstvenih kolih v drugem delu pr- venstva smo bili prvič premagani. V Adi smo izgu- bili s Potisjem visoko 33:26 (17:12). Domačini so nas nadigrali in zasluženo premagali. Ne bi rad, da bi izvenelo kot opravičilo, vendar bi omenil, da smo zaradi težke finančne situacije v klubu odpotovali na sam dan tekme. Po desetih urah nepre- kinjene vožnje smo prišli na tekmo, ki je bila za doma- čine odločilna v boju za obstanek. 2e pred tekmo so pritiskali na nas, vendar smo bili le za to, da se na igrišču odloči, kdo je boljši. Začeli smo zelo slabo. Domačini so kmalu povedli s 5:1 in razliko obdržali do konca tekme. V nadaljevanju smo poskušali vse, vendar res nobenemu ni nič uspe- valo. Edino Djurin je izkoristil svojo priložnost. Doma- čini so se bolj srčno borili, bolje igrali in nas zasluženo premagali, vendar s previsoko razliko glede na prika- zano igro. V soboto igramo z Mehaniko iz Metkovičev, našim »starim znancem«, poznanim bolj po neugodnostih, ki smo jih doživljali na naših gostovanjih. Razen naše zmage ne prihaja noben drug izid v po.štev! Tako bomo tudi resnično dokončno osvojili prvo mesto in se uvr- stili v 1. zvezno ligo. V 1. B ZRL ženske je moštvo Velenja rekordno premagalo Crvenko 48:6 v II. ZRL pa je Šoštanj doma remiziral z vodečim Inlesom 25:25. V SRL je mlada ekipa Aera premagala Izolo 31:27, Minerva pa visoko eno vodilnih ekip Krško 33:18. V soboto bo Minerva gostovala v Sevnici. Kijuli težavam bol za kvaliteto v Celjski telesni kulturi Zahvala Mlletu Zupančiču - Novi predsetlnlk le Jote Geršak 7. redna seja skupščine Zveze telesno kulturnih or- ganizacij občine Celje je bi- la pomembna z večih vidi- kov. Delegati so ocenili, da je bilo kljub številnim teža- vam opravljeno pomembno delo, ki telesno kulturo ne samo da širi med široke množice, temveč jo tudi kvalitetno dviguje. To velja za ponoven vzpon nekaterih celjskih športnih panog, ki so ali bodo prav v tej sezoni po nekaj letih po- novno napredovale iz nižje- ga v višji tekmovalni razred. To je že uspelo košarkarjem Lihe le (uvrstitev v I. B zvez- no ligo), podobna podviga pa se nasmihata tudi rokometa- šem Aera (prodor v 1. zvezno ligo) in nogometašem Kladi- varja (vstop v republiško li- go). Hokejisti na ledu Cin- karne držijo tradicionalno mesto v zvezni ligi, nekaj po- dobnega je tudi z atleti, raz- veseljivi pa so dosežki osta- lih, zlasti kegljavk, strelcev, judoistov in drugih, ne na- zadnje pa smo najbolj veseli velikega vzpona plavanja in dobrega dela ter prvih dosež- kov smučarjev, zlasti skakal- cev. Mile Zupančič, dosedanji predsednik ZTKO Celje: »Iz pred leti sprejetega programa smo dosti naredili in tega smo veseli. Povzroča pa nam dolo- čene težave (zlasti finančne) premik mnogih panog oz. ekip v višji tekmovalni razred. Tu se pojavljajo še druge težave, kot »klicanje« naših igralcev v druge sredine, da okrepijo nji- hove ekipe. Enkrat za vselej je treba končati s tradicionali- zmom neke športne panoge, ki je v določeni sredini podkrep- ljen z močnim lokalizmom.« Pavle Bukovac: »V Celju vzgajamo kvaliteten kader, s katerim se potem okoriščajo drugi. Obstoja pa v Celju še en problem, da imamo več šport- nih panog, kot jih je v olimpij- skem programu. Pri tem pa gre v glavnem za kolektivne športe. Bojim se, v želji po do- seganju vrhunskih rezultatov v sedanji finančni situaciji ni- smo v stanju izpeljati vse za- hteve.« Dane Rine, predsednik skupščine TKS Celje: »Samo ena tretjina sredstev, ki jih imamo na razpolago za telesno kulturo, gre direktno za šport! Smo izredno neracionalni in je veliko rezerv v osebnih in re- žijskih stroških. Pripravljamo sporazum o racionalnejši upo- rabi obstoječih igrišč ne glede na to, kdo z njimi upravlja. Na- robe je tudi, da velika društva zaradi svojih »močnih« delega- tov še vedno izvajajo svojo po- litiko, kar pa gre na škodo dru- gih. Proučiti je treba tudi ra- cionalnost dveh institucij, kot sta TKS in ZTKO. Poiskati moramo notranje rezerve in jih izkoristiti.« Tone Erjavec: »Problem je, da se pojavijo menagerji ta- krat, ko je najbolj kritično za kraj, ko športna panoga napre- duje. Lahko se zgodi, da bomo kot »provinca« vedno samo vlagali, drugi pa nam bodo vso Magda Urb, predsednica sveta za telesno kulturo pri Občinski konferenci SZDL Celje je na seji med drugim postavila vprašanje, kako je z našim rekreacijskim centrom na Gričku. Odgovoril ji je se- kretar ZTKO Celje Tine Ve- ber: »Pripravili smo razpis za prevzem gostinskih uslug. Do- bili smo sedem ponudb, od te- ga samo eno iz družbenega sektorja. Najboljšemu ponu- dniku bomo prepustili gostin- ske usluge na Gričku. Pojav- lja se tudi problem vzdrževal- ca! Namenjenih je več sred- stev v obnovo in dopolnilo re- kreacijskega dela centra, ure- diti je treba okolico plastične in »navadne« skakalnice, ob- nove je potrebna tudi trim steza, nekaj je treba pripravi- ti za otroke.« kvaliteto odpeljali in tako ne bomo nikoli gledali vrhunske- ga športa. Vprašanje je, kako dolgo bodo na to gledale naše delovne organizacije, ki z vsem razumevanjem, kljub težavam, podpirajo šport.« Zvone Mirt: »Vse bolj je pri- soten problem funkcionarjev. Pojavlja se problem familiar- nosti, ko starši delajo tako dol- go, dokler uspeva njihov otrok. Ce ne pride v selekcijo, je tudi konec dela staršev.« Jože Geršak, novi predsed- nik ZTKO Celje: »Kljub težav- nim pogojem bomo še vedno z vso močjo skrbeli, da bo kvali- tetna krivulja športa rasla. Ce- la vrsta športnih objektov je za Celje potrebna obnove, denar- ja pa ni. To bomo zmogli z de- lom in znanjem, kar smo že večkrat dokazali v preteklem obdobju.« TONE VRABL Povedla Ošep in Stankovič V Celju se je pričelo letošnje šahovsko tekmovanje drugoKa- tegornikov, ki se borijo za prvo kategorijo. Na turnirju sodeluje deset šahistov, ko so odigrali že pet kol. Trenutno sta v vodstvu Ošep in Stankovič s 4 in pol toč- kami, sledijo pa Suhelj 4, Zalo- kar 3, Aleksandrov in Kurtič po 2 itd. J. K. Kolesarski maraton Kozjansko 1983 Minula nedelja v Celju je mi- nila v znamenju trim pešačenja na Celjsko kočo, naslednji maj- ski nedelji pa bosta povsem v| znamenju kolesarjenja. 1 Kolesarski klub Merx Celje je za prihodnjo nedeljo, 22. maja, že tretjič pripravil kolesarski mara- ton Kozjansko 83 pod pokrovi- teljstvom zdravilišča Rogaška Slatina. Kolesarska proga bo vo- dila tudi mimo krajev Titove mladosti, zato kolesarska prire- ditev sodi v počastitev dneva mladosti. Start kozjanskega kolesarske- ga maratona bo v nedeljo, 22. ma- ja, ob 9. uri izpred dvorane Golo- vec v Celju, nato pa bodo kole- sarji vrteli pedala od Celja do Šmarja pri Jelšah, Mestinja, Bi- strice ob Sotli, Trebč, Podsrede, Lesičnega, Imenega in preko Me- stinja spet nazaj v Celje. Najšte- vilnejša organizirana kolesarska skupina bo prejela posebno na- grado in priznanje, sicer pa vsak udeleženec maratona, ki bo uspešno prevozil 120 kilometrov asfaltirane poti, lepo spominsko kolajno. Startnina je 150 dinarjev, pla- čati pa jo je mogoče dve uri pred začetkom maratona pri dvorani Golovec, hkrati z dvigom kon- trolnih kartončkov. Vsakemu udeležencu bodo brezplačno omogočili okrepčila v Šmarju, Trebčah, Lesičnem in Celju ter po tradiciji v Trebčah še parti- zanski golaž. Pravico do sodelo- vanja na kolesarskem maratonu Kozjansko 83 imajo vsi, ki so do- polnili 13. leto starosti, za mlajše osebe odgovarjajo starši. Poskrb- ljeno je tudi za zdravstveno in redarsko službo. Tudi zadnja majska nedelja bo kolesarska, saj bo na vrsti tudi že tradicionalno trim kolesarjenje okrog Celja v dolžini približno 30 kilometrov. MITJA UMNIK Kegljavke Celja uspele Kegljavke KK Celja so uspele. V drugem delu polf inalnega tek- movanja za državno prvenstvo v moštvenem kegljanju so na Hrvaškem dosegle dobre rezul- tate in osvojile med osmimi moštvi peto mesto. S tem so se uvrstile v končnico državnega prvenstva, ki bo čez dobrih dvaj- set dni v Novem Sadu. Poleg Ce- Ijank so se uvrstile na državno prvenstvo še moštva Rijeke in Tekstilca iz Zagreba ter dve slo- venski moštvi - Ljubljana in Konstruktor iz Maribora. Nastop Celja v finalu je bil pred sobotnim nastopom vpraš- ljiv. Ker se je poškodovala Tanja Gobec, ne sme pa nastopati Silva Razlag, so morale celjske keg- ljavke čez noč pomladiti moštvc. Toda novinki v ekipi, Marjana Seško in Lila Nežmah, sta svoje delo dobro opravili in prispevali k uspehu. Glavno breme so nosi- le preostale, že rutinirane pred- stavnice, Jožica Seško, Vesna Kranjc, Lojzka Bajde in izredno borbena Tončka Pečovnik. Celjska ekipa je v dveh nasto- pih porušila 4809 kegljev. Celje (Vesna Kranjc, 842, Jožica Seško 834, Tončka Pečovnik 812, Lojz- ka Bajde 803, Biserka Petak 780, Lila Nežmah v 150 lučajih 549 in Marjana Seško v 50 lučajih 179 kegljev.) Do finala in nastopa v Novem Sadu bo verjetno ozdravela tudi Tanja Gobec. Sicer pa bo ekipi priskočila na pomoč še Eva Lu- dvik. J.KUZMA na kratko Karatelsti na Polzeli v organizaciji sekcije za boril- ne športe pri TVD Partizan Pol- zela je bil v novi športni dvorani II. republiški turnir v semi con- tactu. Nastopilo je 80 tekmoval- cev iz desetih klubov pred 450 gledalci. Največ uspeha so imeli člani kluba Slavka Slandra iz Ce- lja in domačini. Rezultati: v kate- . goriji do 57 kg je Marjan Recko (Celje) osvojil 2. mesto, do 63 kg je bil Milan Hribernik 3., do 74 kg Radovan Zec (Celje) 2., do 79 kg so pr\'a tri mesta osvojili Celjani Zeljko Dragosavac, Boštajan Kranjec in Simon Erjavec, do 84 kg je bil Maks Bombek (Polze- la) 2. in v težki nad 84 kg Boris Turk ter Bojan Pušnik, oba Pol- zela, prvi oz. dmgi. Po tekmova- nju je bil še prijateljski dvoboj med ekipama Slavka Slandra iz Celja in Kung Fu iz Zagreba. Gle- dalci so uživali v eksibicijskem dvoboju med svetovnim prva- kom v kung fuju Zagrebčanom Milanom Prosenico in drugim najboljšim v Evropi, domačinom Bojanom Pušnikom. Borba je trajala pet rund po dve minuti z minuto odmora. TV Startali so košarkarji kadeti Začela se je SKL za kadete. V dvorani TŠC Celje je v 1. kolu ekipa Libele visoko premagala Zagorje 97:75. Najboljši strelci pri Libeli, ki jo vodi Miloš Saga- din: Darko Lesjak 45, Vito Uršič 20 in Branko Boršič 10. ZDENKO ZILIC Klubsko prvenstvo v karateju Člani karate kluba Celje so izvedli klubsko prvenstvo v niž- jih in absolutni kategoriji ter ka- tah. V nižjih kategorijah je bil najboljši Marko Koželj, v abso- lutni kategoriji pa Drago Tanj- šek. V katah je presenetljivo zmagala Jožica Pravica, z dru- gim mestom pa je presenetil ko- maj devetletni Kristjan Bogataj. Vrstni red najboljših štirih: nižja kategorija 1. Koželj, 2. Ga- ber, 3. Kozolc in 4. Mlinar, abso- lutna 1. Tanjšek, 2. Fazliu, 3. Ca- vlovič in 4. Ejup ter kate: Jožica Pravica, 2. Bogataj, 3. Mlinar in 4. Tatjana Marovt. J. K. Poprečni atletski rezultati v Mariboru, Ljubljani, Novi Gorici in Celju so bile kvalifika- cije za Atletski pokal Slovenije. V Celju so nastopili atleti Vele- nja, Maribora, Ptuja. Ljubljane in domačini, ki so tudi imeli največ uspeha, saj so v dveh dneh osvo- jili kar 14 prvih mest med moški- mi in šest med ženskami ali sku- paj dvajset. Žal pa rezultati ne odgovarjajo prvim mestom, saj so razen redkih izjem bili pov- sem poprečni in takšni, kot so jih nekdanji atleti dosegali pred leti pod slabšimi pogoji brez tartana in še česa drugega. Izstopal je Gaber z dobrim rezultatom 21,6 na 200 metrov, tri zmage pa je zabeležil Rok Kopitar (110 m ovi- re, 400 m in 400 m ovire). Dokaz, kakšna je naša atletika je tudi to, da je v metu kopja ponovno zma- gal veteran - petdesetletnik - Jo- že Kopitar in pri tem premagal še svojega sina! Nastopil je tudi drugi veteran Branko Vivod in za zmagovalcem v skoku v višino Borisom Čopom zaostal samo 20 cm! Uspešni so bili tudi velenjski atleti, saj so osvojili 8 prvih mest (3 atleti, ostalo atletinje). TV Nastopilo Je 420 mladih atletov Na občinskem prvenstvu celj- skih osnovnih šol v atletiki je so- delovalo 24 ekipi s 420. mladimi tekmovalci. Bil je to pravi atlet- ski praznik, v katerem so mladi tekmovalci pokazali velik napre- dek. Največ medalj so osvojili športniki iz OS Veljko Vlahovič 9 (4 zlate, 1 srebrno in 4 bronaste), sledijo Hudinja 8 (2, 3, 3), IKE 8 (1, 4, 3), Vojnik 5 (3, 2, 0), Store 4 (2, 2,0), Fran Roš 4 (1,3,0) Slavko Slander 1 (1, O, 0), I. celjska četa 2 in Dobrna 1 medalja. Med pionirji je v točkovnem seštevku bUa najboljša OS Veli- ko Vlahovič, ki je zbrala 6363 točk, sledijo Hudinja 6109, Fran Roš 5418, IKE 5129, I. osnovna šola 5010, Vojnik 4830, Store 4799, OS I. celjske čete 4699, Slavko Slander 4375 itd. Posameznih disciplinah so bili najboljši: 100 m: Kovačič (Vo) 12,1 300 m: Krempuš (St) 39,7, lOOOjn: No- nek (F. R.) 2:49,7, višina: Bovcan (SS) 160 cm daljava: Jošt (Hu) 590, krogla: Franc (V. V.) 13,63 in 4 X 100 m: Hudinja 49,4. Med pionirkami je med moštvi zmagala ekipa OS Hudinja 7072 točk, sledijo: Veljko Vlahovič 6915, Vojnik 6813, IKE 6620, Sto- re 6370, I. celjska četa 6199, Do- brna 5854, F. Roš 5405, Slavko Slander 4999 in I. OS 4246. V posameznih disciplinah so bile najboljše tekmovalke: 100 m: Križnik (VV) 13,2, 300 m: Kavčič (St) 44,6, 600 m: Blazin- šek 1:49,3, daljava: Zupane (Vo) 433, višine: Calasan (VV) 140, krogla: Mastnak 9.42 in 4 X 100 m: IKE 55,4. Pionirji ne, pionirke da Po Sloveniji so se končali pol- finalni turnirji za Pionirski ko- šarkarski festival, kjer so vsako leto imeli več uspeha od vrstnic pioriirji celjskega območja. Letos, se takšen podvig ni ponovil, saj v finalu ne bo nastopila nobena na- ša ekipa, med pionirkami pa kar dve. Pionirji so nastopili v Mur- ski Soboti (2. Veljko Vlahovič, T. Velenje, 3. Fran Roš, Celje) in Podčetrtku (3. Marija Broz, Bi- strica ob SotU). Pionirke so nastopile v Murski Soboti (1. Fran Roš, Celje) in Podčetrtku (1. Biba Ročk, Šo- štanj, 2. Marija Broz, Bistrica ob Sotli). Obe zmagovalni ekipi pio- nirk bosta nastopili v finalu (štiri ekipe), ki bo v nedeljo v Ljub- ljani. TV 20ga je okrogla Republiška liga- odigrali so 22. kolo, novi republiški prvak je ljubljanski Slovan, Šmartno je trenutno tretje in velenjski Rudar sedmi. V 22. kolu je Šmartno visoko 7:2 premagalo Koper (strelci Prašnikar 4 ter Zver, Kodre in Podvratnik po enega), Rudar pa je izgubil v Izoli 2:0. Prihodnje kolo: Šmartno gostuje v Trbovljah proti Rudarju, velenjski Rudar pa igra doma proti Triglavu iz Kranja. Vzhodna liga- derbi je bil v Dravogradu med najresnejšima kandidatoma za prvo mesto in vstop v repubUško ligo. Vodeči Kladivar je z Ojstrico iztržil dragoceno točko (1:1) in je tako še korak bližje veliki želji, ponovni uvrstitvi med najboljše v republiki. Dravinja jo doma premagala Boč 5:1, Steklar je doma izgubil z Brežicami 2:4, izgubil pa je tudi Elkroj v Kidri- čevem z Aluminijem 2:0. Lestvica: 1. Kladivar 33, 2. Ojstrica 30, 5. Dravinja 18, 8. Elkroj 17 in 9. Steklar 17 točk. Prihodnje, 20. kolo: Kladivar - Proletarec, Brežice - Dravinja in lokalni derbi v Mozirju Elkroj - Steklar. TV Se 7 nagradnih iger Tokrat smo spet malo bolj zadovoljni, saj je do roka pri- spelo kar 40 dopisnic in od tega samo štiri z nepravilnim odgovorom. Torej novih 36 kandidatov za ogled ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGER V SARAJEVU, kar nam kot pokrovi- telj omogoča TDO TEKO iz SOZD MERX. Pravilni odgo- vor: letošnje srečanje partizanskih društev iz vse Jugosla- vije in podeljevanje zastav Maršala TITA bo v Zabljaku v Črni gori. Naj povemo, da smo temeljito obdelali tudi odgovore iz 11 magradne igre ter sklenili, da bomo preko radijske oddaje, do zaključnega žrebanja v januarju 1984, skušali upoštevati vse vaše predloge in želje. Vsekakor pa računamo, da boste še bolj zvesto poslušali naše oddaje vsak zadnji ponedeljek v mesecu in sodelovali v nagradnih igrah. Nagrade, ki jih poklanja zdomec IGNAC DRAŠKOViC, so dobili: 1. nagrada - Živa Voga, Pod Vrbco 1, Šentjur pri Celju 2. nagrada - Sašo Stante, Štore 141, Štore 3. nagrada - Malčka Kroenik, Vojkova 10, Celje METOD TREBICNIK nagradna igra partizan 13 Na tradicionalnih srečanjih neaktivnih igralcev namiz- nega tenisa »FRENKOV MEMGRIAL«, ki ga vsako leto organizira Partizan Gaberje, je doslej imela največ uspeha Celjanka, ki si je v kategoriji članice doslej priborila že 12 zmag, tudi na letošnjem! Katera je to? ZIMŠEK ZDENKA PODBREŽNIK UUBA LEBER JOLANDA Pravilen odgovor obkrožite, kupon nalepite na dopisni- co in ga skupaj z vašim naslovom pošljite na uredniš- tvo NT in RC, Trg 5. kongresa 3/a, najkasneje do petka, 27. maja 1983 Nagrajujeta JEŽ BERTA in PETER, Kmečki turizem, LU- ČE OB SAVINJI! (eno, dvo in trodnevni pension) Ne prezrite... - Partizan Gaberje vabi na OBČNI ZBOR in na XXXI. SREČANJE članstva, ki bo v petek, 20. maja 83 ob 18. uri v telovadnici društva na Mariborski 42. Z občnim zborom društvo zaključuje skupno akcijo »90 akcij za 90 let TITA« ter z njim obeležuje MESEC MLADOSTI in 40letnico II. zasedanja AVNOJ. ^ - Partizan Štore vabi na tradicionalno III. srečanje partizanskih društev Ce- lja, ki bo v petek, 27 maja 83 ob 16 30 uri na LIPI v štorah. S srečanjem in akademijo društvo obeležuje DAN in MESEC MLADOSTI. t9. MAJ 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 17 n0cne4 cvetke • V petek popoldan so se ga napili Drago K., Bru- no K., Agata P. in Brigita M. Proti večeru so že precej v rožcah začeli razgrajati v gostilni Branibor. V doga- janje so posegli miličniki in vsem štirim zagotovili pre- nočišče na postaji milice v prostorih za iztreznitev. • V nedeljo popoldan se je v Železarni Store razjezil delavec Novica K. in napa- del delovodjo Alojza G. Najprej ga je udaril po glavi z opeko, nato pa še z želez- no palico. Ko pa je delovo- dja le uspel uteči, je Novica za njim še metal železne pa- lice. Alojz jo je odnesel z lahkimi poškodbami, kako pa jo bo odnesel jezni Novi- ca, bodo odločili na sodi- šču. • V soboto popoldan je pred samopostrežno trgovi- no ob Ljubljanski cesti pri- pravila samostojen »kul- turni« program Angela R. Gostom bližnjega bifeja in drugim mimoidočim se je predstavila z nekaj pevski- nni in plesnimi točkami, vmes pa je tudi vpila. Ven- dar pa občinstvo ni najbo- lje razumelo njene »umet- nosti«, zato je namesto plo- skanja požela samo zgraža- nje. • Prejšnjo soboto so imeli prometno nesrečo v celjskem Aeru. Alojz K. je vozil viličarja. Pred njiin je- peljal drugega viličarja nje- gov sodelavec in zavrl. Alojz je peljal s prekratko varnostno razdaljo, tako da ni uspel pravočasno ustavi- ti. Zavil je vstran, pri tem pa je njegovega viličarja za- neslo, tako da se je prevr- nil. Alojz si je zlomil goleni- co, v bolnišnici pa bo lahko premišljeval o tem, da to- varniško dvorišče ni dirka- lišče za viličarje. Zalegla bo le daljša kazen Boris Pertinač Je bil obsojen zaradi mte denarnih pone¥erb čeprav je bil že pred tem obsojen, 34-letni Boris Per- tinač iz Celja ni dosti ra- zmišljal, ko se je spet odlo- čil, da bo živel na tuj račmi in to »na veliki nogi«. Tako si je v maju leta 1981 v svoji hranilni knjižici kar sam vpisal zneske in potem v razdobju enega meseca dvignil 52.000 dinarjev. Očit- no pa je hitro trosil denar, saj je 18. junija tega leta spet po- skušal na nepošten način priti do denarja. Z isto hra- nilno knjižico je dvignil ne- kaj več kot 39.000 dinarjev, nato pa na pošti v Domžalah poskušal dobiti še 4.000 di- narjev. Vendar pa se je pri tem zadnjem poskusu ope- kel, saj je vestna uslužbenka Mojca Bauer takoj odkrila, da s številkami v njegovi knjižici nekaj in v redu. Tako je preprečila nadaljnjo škodo. V kasnejšem postopku se je izkazalo, da je izvršil še nekaj kaznivih dejanj. Tako si je pri Rent-a-car na Brniku sposodil osebni avtomobil, se nekaj časa vozil z njim, potem pa ga pustil v Celju. Prav tako je v času od 26. avgusta leta 1981 pa do 15. 12. istega leta izdal kar 59 ve- činoma nekritih čekov. S če- kovne knjižico Beograjske banko, poslovna enota Žalec jo namreč dvignil toliko de- naja, da je imel nekaj več kot 200.000 dinarjev negativnega salda. Tako se je Boris Pertinač znašel na sodišču, ki mu je za posamezna kazniva dejanja prisodilo od treh mesecev do štirih let zapora, nato pa izre- klo enotno kazen šest let in šest mesecev zapora. Pritožbo na to sodbo sta vložila tako obtoženec kot njegov zagovornik, vendar pa jo je Višje sodišče zavrni- lo. Menilo je, da so kazni pra- vilno izbrane in odmerjene ter da je prvostopenjsko so- dišče zlasti pravilno upošte- valo obtoženčevo predkaz- novanost, saj je bil že pred tem obsojen za istovrstno kaznivo dejanje. Višje sodi- šče je menilo, da gre v tem primeru za človeka, ki ga bo mogoče prevzgojiti le v dalj- šem obdobju in bo torej le daljša zaporna kazen dosegla namen. S. SROT Smrtna nesreča v steni Brane Prejšnji torek popoldan se na ledeniku v severni steni Brane v Savinjskih Alpali smrtno ponesrečila madžarska državljanka Zsuzsanne Nadler iz Budim- pešte. Nadlerjeva je bila v skupini 44 turistov, ki so se nastanili v Medvodah, ta dan pa je v skupini 23 turistov odšla na Kamniško sedlo in od tam naprej proti Okreš- Iju. Ob približno 14. uri ji je spodrsnilo, tako da je zdrsela 130 metrov globoko in padla v razpoko med snegom in skalo. Dobila je tako hude poškodbe, da je takoj umrla. Na pomoč ji je priskočil 33-letni Gyorgy Kimfiju, prav tako iz Budimpešte, vendar je tudi njemu spodr- snilo. Kor se je poškodoval, so ga morali prepeljati v ljubljanski Klinični center. Ponesrečenki so prihiteli na pomoč kamniški in celj- ski gorski reševalci, vendar ji ni bilo več pomoči. Njeno truplo so s helikopterjem RSNZ prepeljali v dolino. Pešeo Izza avtobusa Po Šaleški cesti v Velenju, od Stare tržnice proti Zdrav- stvenemu domu je vozil z osebnim avtomobilom IVAN SPEGEL, 47, iz Tito- vega Velenja. Izza avtobusa pa je tik pred njim prečkal cestišče PAVEL TIZMO- NAR, 48, iz T. Velenja, ki ga je voznik zbil, pešec pa je težje poškodovan. Pretesno prehitevanje Iz Škofje vasi proti Vojni- ku se je peljal s kolesom CI- RIL KRAMARSEK, 54, iz Vojnika, in sicer pravilno ob desnem robu cestišča. Dohi- tel ga je voznik osebnega av- tomobila BRANKO ME- NART, 35, \z Sti-mca, ki ga je pretesno prehiteval in zadel v laket. Kolesar je padel in zaradi več zlomov so ga pre- peljali v celjsko bolnišnico. Poginiii prašiči na tovornjaku Avtoprevoznik Cveto Jezovšek iz Šmarja pri Jelšah je vi soboto vozil na tovornjaku 105 prašičev iz KIK Ruma v šentjursko klavnico. V Lipovljanu pri Zagrebu se mu je pokvaril tovornjak. Medtem, ko ga je Jezovšek popravljal so prašiči na tovornjaku ostali brez hrane in vode in, kot so kasneje ugotovili veterinarji, jih je 86 poginilo zaradi vro- čine. Računajo, da je nastalo za približno milijon dinarjev škode. Veterinarski inšpektor in delavci uprave za notranje zadeve še raziskujejo vzrok pogina. Kršili so predpise o varstvu pri delu Temeljno sodišče v Celju je obsodilo Antona M., Sil- va V. in Hranislava M., ki delajo na železnici, pred so- dniki pa so se znašli, ker so kot odgovorne osebe kršili predpise železnice o var- stvu pri delu in prometu na progi. Anton M. je bil vodja pre- mika, Silvo V. je delal pri ERSV napravah, Hranislav M. pa je bil vodja progovnih del. Ker so bili neprevidni oziroma niso upoštevali predpisov, je prišlo do nesre- če. Na tiru na železniški po- staji v Zidanem Mostu so na- mreč delavci popravljali pro» go, ko je proti njim zapeljala lokomotiva. Ta je najprej po- drla signalni znak, potem pa še vrtalni stroj, delavci pa so k sreči še pravočasno odsko- čili. Sodišče je ugotovilo, da je bil Anton M. kriv, ker je do- volil premik lokomotive po tem tiru, čeprav je vedel, da na njem delajo delavci. Silvo V. je bil kriv, ker ni seznanil vodje premika o zapori tega tira zaradi del (povedal je sa- mo, da na njem delajo delav- ci, kar pa ni zadoščalo), Hra- nislav M. pa je kot vodja pro- govnih del postavil signalne naprave preblizu delovišča, tako da se lokomotiva ni mo- gla pravočasno ustaviti. Vse tri je zato prvostopenjsko so- dišče obsodilo na mesec in 15 dni 7.apora in jo pogojno odložilo za dobo enega leta, vsi pa so morali tudi porav- nati stroške sojenja. Sodbo je potrdilo tudi višje sodišče. S. S. Mrtev pešec Na enosmerni cesti v Žal- cu, se je zgodila prometna nesreča, ki je terjala čkjve- ško življenje. Iz smori Šem- petra se je pripeljal voznik osebnega avtomobila VI- LJEM DUŠAN KOVAČ, 39, iz Žalca in dohitel tri pešce. Levega je zbil, poškodbe pa so bile tako hude, da je MI- LE KNEŽEVIC, 34, iz Stor na kraju nesreče umrl. Traktor se le prevrnil VIKTOR TEPEŽ, 70, iz Zadrž pri Šmarju je vozil traktor po gozdu v Gornji va- si. Ker pa je z desnimi kolesi zapeljal preveč v desno, s ce- ste, se je traktor prevrnil na desni bok in pod seboj poko- pal Tepeža, ki je zaradi hu- dih poškodb umrl. Dve iztirjepji Prejšnji četrtek ponoči sta se na tovorni železniški postaji v Cretu prevrnila dva tovorna vagona, dva pa sta iztirila. Krivi so železničarji, ki so malomarno zavrli železniško kom- pozicijo, tako da se je ta ponoči začela sama premikati. Do iztii-jenja pa je prišlo tudi na industrijskem tiru v Lik Savi- nja, ker proga ni bila očiščena. Vse več tatvin koies Celjski miličniki so letos zabeležili že več kot 100 tatvin koles, njihovo število pa se v teh spomladanskih mesecih stalno veča. Tako je bilo na primer v februarju ukradenih samo 6 koles, v marcu 25, v aprilu 26, v tem mesecu pa že 30. V zadnjih dneh miličniki zabeležijo tudi po pet kraj koles na dan. Ugotavljajo pa, da nepridipravi ne kradejo kolesa samo v središču mesta, tako kot prejšnja leta, ampak vse več tudi ' iz nezaklenjenih kolesarnic v stanovcinjskih blokih. pravniki za bralce Varstvo pravic Kje naj občan zahteva so- dno varstvo svojih pravic, če meni, da je bila kršena njego- va pravica na področju zdravstvenega varstva, otro- škega varstva ali socialnega skrbstva? Na vprašanja, ki sem ga za- stavil v naslovu bo kdo iz Ce- lja dejal: »Odgovor je vendar enostaven: pri posebnem so- dišču združenega dela zdrav- stvenega in otroškega var- stva ter socialnega skrbstva.« Kdo drug, na primer iz Po- stojne, pa bo dejal: »Pri splošnem sodišču združene- ga dela vendar.« Imamo dva odgovora. Ka- teri je pravnlen? Kdo ima prav, ali ta iz Celja, ali oni iz Postojne? Takoj je treba pou- dariti, da imata prav oba. Ce namreč občan, ki živi v Celju meni, da mu je bila kršena njegova pravica, (da mu na primer občinska zdravstvena skupnost ne prizna bolniške- ga staleža), bo zoper takšno odločitev občinske zdrav- stvene skupnosti zahteval so- dno varstvo svojih pravic pri Posebnem sodišču združene- ga dela zdravstvenega in otroškega varstva ter social- nega skrbstva celjske regije. Ce se to zgodi občanu, ki živi v Postojni, bo leta zahteval sodno varstvo zoper občin- sko zdravstveno skupnost pri Splošnem sodišču zdru- ženega dela v Postojni. Zakaj tako? Zakaj na območju iste republike za isto zadevo, ki ima enako oziroma isto de- jansko in pravno podlago pristojnost dveh sodišč? Da bi našli pravi odgovor na za- stavljeno vprašanje in da bi našli pravno mesto posebne- ga sodišča združenega dela zdravstvenega in otroškega varstva ter socialnega skrbstva celjske regije, v na- šem pravosodnem sistemu, je potrebno pogledati nekaj lel nazaj in pojasniti nasta- nek današnjega samouprav- nega sodstva od najvišjega pravnega vira, to je Ustave, preko zvezne ureditve pa vse do ureditve v SR Sloveniji. Ustava SR Slovenije je na- mreč določila, da vršijo so- dno funkcijo v enotnem si- stemu oblasti in samouprav- ljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi redna so- dišča kot organi državne oblasti in samoupravna sodi- _ šča. 2e na tem mestu, to je pri najvišjem pravnem viru v Ustavi SRB in seveda tudi v Ustavi SFRJ, ki vsebuje po-- doben zapis, se srečamo s pojmom samoupravnih so- dišč, ki nas bodo v nadaljeva- nju sestavka najbolj zanima- li, da lahko odgovorimo na zastavljeno vprašanje. Glede samoupravnih so- dišč je Ustava določila, da se le-ta ustanavljajo kot sodišča zdmženega dela, arbitraže, razsodišča, poravnalni sveti in kot druga samoupravna sodišča. Pri pojmu samou- pravnih sodišč že v Ustavi naletimo na pojem sodišča Piše: Rado Cevnik_ združenega dela, ki nas pri- pelje že bližje odgovoru na zastavljeno vprašanje. Sodi- šča združenega dela so tako samoupravna sodišča, kakor je določila Ustava, zvezni za- kon o sodiščih združenega dela (Ur. 1. SFRJ .št. 24 74), pa je nadalje določil, da so sodi- šča združenega dela samo- stojni družbeni organi, ki opravljajo kot samostojna so- dišča v enotnem sistemu oblasti in samoupravljanja sodno funkcijo v mejah svoje z Ustavo in zakonom določe- ne pristojnosti. Pri tem je izrecno določeno, da so sodi- šča združenega dela pri izvr- ševanju sodne funkcije neo- dvisna in da odločajo na pod- lagi ustave, zakonov in sa- moupravnih splošnih aktov. Ta zvezni zakon o sodiščih združenega dela, pri zvez- nem zakonu tako še ne naj- demo odgovora na vprašanje od kod so se sedaj pojavila posebna sodišča združenega dela, od katerih smo enega, to je iz področja zdravstvene- ga in otroškega varstva ter socialnega skrbstva, že ome- nili na začetku tega odstav- ka. Res je, da zvezni zakon o sodiščih združenega dela vsebuje zapis o posebnih so- diščih združenega dela, v-en- dar pa je sodišča združenega dela kot samoupravna sodi- šča razgi-adili šele republiški zakon o sodiščih združenega dela (Ur. 1. SRS št. 3874), ki je določno postavil organiza- cijo sodišč združenega dela v Sloveniji tako, da je določil, da opravljajo sodno funkcijo v SR Sloveniji predvsem na- slednja sodišča združenega dela: - sodišča združenega dela kot splošna sodišča združe- nega dela in - posebna sodišča zdmže- nega dela. (nadaljevanje prihodnjič) iz sodnih aktov Zivaiski vrt v avtobusu Manjši prepiri med potni- ki in šoferji avtobusov ali sprevodniki niso tako red- ki, vendar pa se spori pona- vadi hitro zgladijo. Udele- ženci prepira, ki je izbru- hnil lani v aprilu na avto- busu, ki je zgodaj zjutraj pe- ljal občane na delo v Celje, pa so bili bolj trdovratni. Glavne vloge so imeli trije: mož in žena na eni strani, ki sta sodelovala kot potnika in šofer avtobusa na drugi strani. Zgodnja ura, ko jih je bu- dilka vse čemerne vrgla iz to- ple postelje, je pripomogla, da je nekaj slabe volje takoj sprožilo prepir med našimi protaganosti. Žena je šoferju nadela vzdevek »prašiča« (kar mo- goče niti ni tako žaljivo, saj so prašiče danes kar redke in cenjene živali), mož pa mu je pritaknil še »psa«. Oglasila se je tudi nasprotna stran, to je šofer, ki tudi ni varčeval z žaljivimi vzdevki, tako da so kmalu obdelali cel živalski vrt. V neprikrito veselje dela potnikov in v zgražanje dru- gih. Ker so imeli vsi trije v svo- jem besednem zakladu do- volj žaljivk, so hoteli z\-edeti na sodišču, kdo ima prav. Pr- vostopenjsko sodišče pa je ugotovilo, da so vsi trije krivi zd. kaznivo dejanje razžalitve, da pa takega dejanja ne bi pripisali odraslim in zrelim ljudem. Zato je izbralo zako- nito možnost in jim odpusti- lo kazen, v prepričanju, da bodo v bodoče bolj pametno ravnali. Razsodbo je po pri- tožbi enega izmed naših pro- tagonistov potrdilo tudi Viš- je sodišče. Spor se je torej tudi na so- dišču končal tako kot v avto- busu - neodločeno. 18. STRAN - NOVI TEDNIK 19. MAJ 1983 t9. MAJ 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 19 bodeči iOflTUK POMANJKANJE Kadar v naših trgovinah zmanjka mleka, pravijo, daje tO zato, ker primanjkuje embalaže. Že res, da je težava v embalaži, vendar tisti osnovni embalaži za mleko - ta embalaža so pa krave! VROČE V VROČEM Zime je že zdavnaj konec. Nastopilo je že pravo vroče vreme. V l! 1) : (. 7 v., B3311 ŠEMPETER v SAVINJSKI DOLINI Izdelujemo nove linije sodobnih kmetijskih strojev in opreme zato VABIMO NOVE SODELAVCE: strugarje, ključavničarje, varilce, ličarje, delavce brez poklica z izkušnjami ali brez za dela v proizvodnji. NUDIMO VAM: - delo na novih sodobnih strojih in v urejenih delovnih prostorih - pridobitev ustrezne kvalifikacije - stimulativno nagrajevanje - urejen družbeni standard. Vključite se v dinamično sredino! Pisne prijave pošljite v 8 dneh na naslov: SIP- Strojna industrija Šempeter. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh. SKUPNE SLUŽBE SIS OBČINE ŽALEC Kardeljeva ulica 12 SVET DELOVNE SKUPNOSTI RAZPISUJE prosta dela in naloge 1. Strokovnega delavca za opravljanje del in nalog za občinsko telesnokul- turno skupnost in občinsko zvezo telesnokulturnih organizacij Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima visoko ali višjo izobrazbo družboslovne ali ekonomske smeri, 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na enakih oziroma podobnih delih, da je družbenopoli- tično aktiven in da ima organizacijske sposobnosti. Delo bomo sklenili za nedoločen čas. Rok za prijavo je 15 dni od izida razpisa na Svet delovne skupnosti skupnih služb SIS občine Žalec, Kardeljeva ulica 12. K ponudbam je potrebno priložiti dokazila o izpol- njevanju razpisanih pogojev. Kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 30 dneh po končanem roku za prijave. TITOVO 0R02JE 4 Piše Janez Hartman »Njegošev« jatagan Poleg že omenjenih dveh je dobil Tito že med vojno v dar še eno hladno orožje. No- vembra 1944 mu je namreč Ljubo Ivaniševič s Cetinja poklonil japonski meč para- dnega tipa. Ta primerek ima ročaj in nožnico iz rezljane slonovine, kovinsko okovje pa je pozlačeno. Meč je tipa »vakizaši« in i2rvira s konca preteklega stoletja. Nekaj let je ta po obsegu skromna, vendeir drugače ze- lo bogata zbirka samevala, 1951. leta pa se ji je pridruži- lo nekaj prav zanimivih ko- sov. Takrat je Tito dobil tri pištole kremenjače, prav ta- ko pa tudi več lepih kosov starega hladnega orožja. Med temi izstopa jatagan (kratki sablji podobno orožje z značilnim konkavno-kon- veksnim dvojno zavitim rezi- lom in ročajem z »uhlji« ter brez branika), ki mu ga je za devetinpetdeseti rojstni dan podarilo ljudstvo Črne gore. Jatagan je balkanske izdela- ve, narejen leta 1787/88, po dolžini rezila pa ima vrezan značilen verz iz Njegoševega Gorskega venca: »U rukama Mandušiča Vuka biče svaka puška ubojita-«. Ob isti prili- ki je maršal Tito dobil tudi s slonovino obloženi japonski meč kot darilo enot garde. Ko je leta 1955 prvič obi- skal prijateljsko Etiopijo, so maršalu Titu izročili poseb- no sabljo, namenjeno le ti- stim, ki so se borili za svoje ljudstvo in tudi zmagali. Sablja je bila izdelana za vla- de carja MeneUka II. (do 1909), na njej pa je poleg nje- govega oprsja še kup okra- snih in simboličnih elemen- tov. Josip Broz Tito je edini, ki je takšno sabljo dobil. Pre- dali so mu jo na kraju, kjer je etiopska vojska leta 1896 v odločilni bitki premagala ita- lijanske zavojevalce. Ob tej priliki so Titu podarili tudi pripadajoči ščit z vladarski- mi okrasi. Svoje sablje in šči- te so Titu podarjali tudi upravniki provinc, po kate- rih je hodil. Zanimivo je, da je tistega leta v Etiopiji mar- sikateri novorojenec dobil ime Tito - nedvomno znak velikega spoštovanja in pri- ljubljenosti. 20. STRAN - NOVI TEDNIK 19. MAJ 198^ Športni videz za preiiodni čas Pred vami sta izrazito športna modela, namenjena za prehodni čas. Pajac je kombiniran z eno- barvnim in črtastim blagom; Pripravila Duška Sorn_^ slednje je vstavljeno ob stra- ni gornjega dela in rokavi so narejeni enako iz črtastega materiala. Pajac se zapenja ob strani, v pasu pa je stis- njen s širokim pasom iz us- nja ali blaga. Pas je lahko do- polnjen z letos modnimi za- kovicami. Ob zunanjem ro- bu hlačnic teče tanka črta v barvi kombiniranega črta- stega blaga. Drugi model je sestavljen iz jope in hlač. Jopa - blazer ima okrogel izrez, sedlo na ramenih, ob katerem je na- brana in široke rokave, stis- njene s paspulo. Hlače so klasične, široke z gubami in zalikano hlačnico. Pod bla- zerjem pa je črtasta bluza na- rejena kot bluzon: z ruskim ovratnikom in stisnjena v pasu. hortikulturni kotlcek Japonska češnja v tem mesecu se bodo, tu pa tam so se že, razcve- tele japonske češnje (na sliki). To so volna drevesa z razkošnim cvetjem. Med številnimi oblikami je tudi stebrasto rastoča japonska češnja Prunus serrulata »Amonogavva« (»Erecta-). Stebrasta obli- ka je primerna za manjše vrtove, kjer za večje dre- vo ni pravega prostora. Petunlje Petunije so odlične cvetlic^ za koritca na bal- konih in oknih. Njihovo cvetno bogastvo je nena- vadno, zlasti če odstra- njujemo sproti odcvetele cvetove in če rastline en- krat tedensko zalijemo s tekočim gnojilom, boga- tim s kalijem. Rastišče naj bo sončno, za lončne vrste lahko tudi senčno, v zaveterju, kajti veter lahko polomi vejice. Tudi močni nalivi zdelajo cvet in rastline. Petunije, v mislih imamo lončne in balkonske, so najlepše pod napuščem, ki jih ne krati sonca ali svetlobe, vendar jih ščiti pred na- livi. Sodobne sorte petunij so grmaste, goste rasti in preobložene s cvetjem. Cvet je bel, ročnat, rdeč, vijoličast ali celo žametno moder. Za korito so po- sebno primerne viseče sorte, ki imajo tudi daljše poganjke od pol metra. Pomembno je zalivanje petunij. Ce jih zasušimo zaradi preskromnega zali- vanja, si rastline le težko ponovno opomorejo. HORTIKULTURNO DRUŠTVO CELJE to in ono o ribah Dopustnišici rilioiov na morju v prvem delu smo govo- rili o ribiški etiki, kje in kdaj lovimo, kaj lovimo in s čim. Danes pa bomo po- gledali katere vabe upo- rabljamo in kako sploh lo- vimo na morju. Najboljše vabe so morski črvi mnogoščetincirji, med katere sodi tudi veliki mor- ski črv, prava kraljevska vaba. Črva težko najdemo sami, zato je dragocen in ga domačini prodajajo za drag denar. Med raki je najbolj- ša vaba »kožica«. To je ne- kaj centimetrov velik, pro- zoren rakec, ki živi med al- gami in v skalnih razpokah. Na dan ga privabimo z zdrobljenim morskim jež- kom in ga ulovimo s tanko mrežico. Dobra vaba je tudi rak »samotarec«, ki živi v izpraznjeni polžji lupini. Na trnek nataknemo samo njegov mehek zadek. Uporabna vaba so tudi lignji in sipe. Boljše kot ne- kateri mislijo pa lahko lovi- mo na testo ali kruhovo sre- dico, še posebej če dodamo razsol slanih sardel ali sir. Za začetnika pa je kruh sploh najboljša vaba, saj na njega primejo tako majhni spari, kot veliki cipU. Stari mački pa lahko na kruh ukanijo tudi več kg težkega pica. Za vabo lahko upKjrabi- mo tudi ribice, predvsem sardele in pa manjše kose skuš skupaj s kožo, da se meso ne zdrobi. Odlične vabe so tudi vse vrste školjk, vendar jih ribe zelo hitro snamejo s trnkov. Polži »ogrci«, ki jih lahko naberemo po obsilnih ska- lah, so v bistvu slabša vaba, vendar jih začetniki na veli- ko uporabljajo, verjetno za- to, ker so lahko dostopni. Ne glede ali imamo pali- co ali pa lovimo »na roko«, lahko razlikujemo dvoje načinov ribolova z morske obale. Prvi je ribolov brez plovčka, torej na dnu. Po navadi vrvico bolj obteži mo z večjim koščkom svinčka, ki je Icihko tudi prostotekoč po vrvici. Tak- šen svinček lahko sora- zmerno daleč vržemo, pri- jem pa zaznamo s prsti kot rahel poteg. Slaba stran te- ga ribolova je v tem, da se svinček ali trnek rada zata- kneta za skale ali alge in tako izgubimo precej pri- bora. Drugi način je lov s plovčkom. Plovček lahko pomikamo dol in gor po vr- vici, s čimer določamo glo- bino lova, to pa je za uspeh zelo pomembno. Prijem ri- be zaznamo s plovcem. Včasih je dovolj, da se plov- ček malo nagne in že mora- mo zategniti, včasih pa tudi sunkovit potop plovčka m zanesljiv znak, da bomo ri- bo tudi ujeli. Kadar je mor- je ob obali zelo globoko, uporabimo »drseči« plov- ček. Globino lova pri tem plovčku nastavljamo s po- sebnim vozlom nad samim plovčkom. Morske ribe se, potem ko smo jih zapeli, močno upirajo, zato rukar ne hitimo in raje malo po- pustimo, da nam ne utrgajo predvrvice. šele ko so do- volj upehane, jih lahko brez težav izvlečemo. Pa dober prijem, pravijo ribiči! Piše Ignac Jevnišek domače pasme lovskih psov Vsak narod, skoraj vsaka dežela ima svoje pasme lovskih psov. V glavnem so to pasmo psov goničev iz katerih so se razvile tudi vse ostale vrste lovskih psov. Ponekod so goniči izumrli, ker so se močno spremenile lovske razmere in načini lova. Pri nas pa je lov s psi goniči naš ljudski lov. To je lovski način naših pradedov, dedov in očetov, ki ruun je prešel v kri. Znan lovec in kinolog dr. Janko Lokar je zapisal: »Privlačna sila lova z goniči se skriva za zlatom jesenskega in diamanti v snegu spečega drevja, za veselim zvonenjem psov in za zateg- njenimi glasovi lovskega roga, za napetini pričakovanjem divjadi in za duševnim razburjenjem, ki raste in pada, se znižuje in stopnjuje, dokler se s strelom ne konča.« Istočasno ko so slovenski lovci leta 1907 ustanovili svojo lovsko organizacijo, so pričeli tudi s kinološkim delom. Nestor slovenskega lovstva in kinologije dr. Ivan Lovrenčič je s svo- jimi sodelavci zbral podatke o domačih pasmah goničev, zapi- sal njihove pasemske znake ter poskrbel za nadaljnjo načrtno vzrejo. Kot našo najbolj razširjeno pasmo so slovenski lovci predstavili leta 1910 na mednarodni kinološki razstavi na Dimaju kratkodlakega istrskega goniča. Kratkodlaki istrski goniC Ožja domovina te pasme je Istra in Primorska kjer so jih lovci že od nekdaj uporabljali kot zveste lovske pomočnike. Od tem pa so se po prvi, posebno pa še po drugi svetovni vojni razširili po ceh Sloveniji in tudi v druge dele države. Kratkodlaki Istrijan je plemenit gonič, snežnobele barve z oranžnorumenimi znamenji, fine, kratke dlake, dolge suhljate ozke glave, vitkega stasa, tenkega, lahno navzgor zapognjenega repa. Je srednjevelik, izvrsten gonič, zlasti dober zajčar in lisi- čar. Kratkodlaki Istrijan je bister in prijazen pes, ki se zelo naveže na družino in dom. Na območju celjske regije skoraj ni lovske družine kjer ne bi imeli nekaj predstavnikov te pasme. S. K. recept tedna Oicusna jed z zeljem Potrebujemo: 200 g mesnate slanine, eno čebulo, 400 g pariške salame, 600 g kuhanega kislega zelja, en kozarček kisle smetane, 4 žličke sladke paprike, eno ali dve žlički škroba in sol. Slanino zrežemo na drobne kocke. Čebulo olupimo in sesekljamo, olupljeno pariško klobaso prav tako zrežemo na rezine. V ponvi pražimo slanino, da nekoliko poijavi, do- damo sesekljano čebulo Ln jo pražimo, da porumeni. Zelje razdelimo po ponvi, dodamo pariško klobaso in vse skupaj dušimo pet minut. Večkrat pomešamo. Smetano razžvrk- Ijamo s papriko, škrobom in s soljo ter primešamo zelju. Vse še enkrat dobro segrejemo, da dobro prevre. BOLNIKI, POZOR! hermeuka - naravno zdravilo Letos teče 19. leto, odkar predelujem zdravilno zelišče HERMELIKO - (SEDUM MAKIMUM) v tinkturo, s katero uspešno in učinkovito zdravim bolnike, ki bolehajo za boleznimi, kot so: revmatizem - (sklepni, živčni, mišični), ishias, šen, otekline nog, čir na želodcu in dvanajsterniku in druga notranja vnetja, vnetje mehurja, ledvic in jeter, sveže in stare opekline, posledice udarcev, slaba prebava, gastritis, želodčni in črevesni katar, tudi odprte krčne žile - stare po več deset let in sveže - trombozo, arterioskle- rozo, ekceme, glavobol. Hermelika uravnava premalo ali preveč želodčne kisline na normalno, zdravi ozebline in vse vrste oteklin, hemeroide, tumorje na maternici, beli tok, vnetje jajčnikov in maternice, otrdline na dojkah, udarce in podplutt>e, nahod, vnetje sinusov, kraste v nosu, gripo, angino, razne podkožne tumorje in še veliko drugih bolezni. Za interesente imam vedno na ogled več sto pisem anketiranih ozdravelih bolnikov. Ko ste bolni, ne morete koristiti ne sebi niti skupnosti. Iskreno vam priporočam, zdravite se z mojim preparatom! Če se želite tudi vi zdraviti z mojim naravnim zdravilnim zeliščem, mi pišite TAKOJ in vedno, ker imam zdravilo na zalogi. Na kratko opišite svoje bolezni. HERMELIKO (tinkturo) BOM DOSTAVIL V CEUE, MARIBOR in MURSKO SO- BOTO po 15. juniju 1983. Jaz pa vas bom pismeno obvestil o točnem kraju in da- tumu, kjer bom zdravilo izdajal. Zdravljenje z zdravilno hermeliko vam iskreno priporo- čam, ker se boste sorazmerno poceni in hitro pozdravili. Pišite na naslov: PREDELAVA ZDRAVILNIH ZELIŠČ. HER- MINA (STIPE PIVČEVIČ). Glinškova ploščad 8/1. nad- stropje 61113 LJUBLJANA-Bežigrad. OPOMBA: HERME- LIKO lahko tudi dobite v Ljubljani na tem naslovu. zdravilne rastline Cmobina Rod čmobin šteje več kot 1{X) vTst. Razširjene so po vsej severni polobli v zmerno toplih in toplih območjih. Ker ima rastlina gomoljaste korenike, so jo po logiki srednje- veške simbolike rastlin imeU za zanesljivo sredstvo proti oteklinam, ki so znak nekaterih bolezni prašičev. Od tod tudi izpeljanka za navadno čmobino - Scrophularia L. nodoza L. Cmobina je razširjena po vsej Sloveniji, kjer raste pred- vsem po vlažnih jasah v gozdovih, med grmovjem in ob jarkih. Rastlina je do en meter visoka zeljnata trajnica. V zemlji ima temno, kratko, ponekod gomoljasto odebeljenc vodoravno koreniko, iz katere poganja več četverorobih stebel. Ta nosijo jajčaste, kratkopecljate liste, ki imajo narezljan listni rob. Cvetovi so združeni v rahel lat na vrhu stebla. Cvetovi so motno olivno zeleni in na hrbtni strani rjavi. V njih sta dva dolga in dva kratka prašnika. Cvetove obiskujejo čebele, čmrlji, predvsem pa ose, ki so tudi glavne opraševalke. Cmobina cveti od maja do avgusta in tedaj rastlino tudi nabiramo. Rastlina vsebuje precej saponmov, glikozidov, čreslo- vine, smole, sluzi in rudninske soU. Danes je cmobina omembe vredna kot staro ljudsko zdravilo in so z njo zdravili škrofulozo, in izpuščaje na koži in na obrazu. Včasih so z njo zdravih vnete bezgavke v grlu in sicer so celo rasthno drobno zrezsili in stisnili ter p>omešali z me- dom, ter to zmes uživali po malih količinah, če je bilo vneto grlo oziroma bezgavke. V domačem zdravilstvu ponekod še uporabljajo vse dele čmobine in sicer pripravljajo za dravilo čaj, za kar vzamejo do 3 grame posušene in drobno ncirezane rastline in kore- nine na skodelico v vode. Ta čaj priporočajo pri skrofulozi. Danes drobno zrezano rastlino namakajo štirinajst dni v dobrem domačem žganju ali belem vinu in tako dobljeno tinkturo uporabljamo le zunanje, razredčeno s kamiličnim čajem za umivanje krast, izpuščajev, raznih kožnih bolezni itd. Sok iz sveže rastline ali pa zmečkani sveži listi mehčajo trde čire, otekline. Na otekle žleze, čire in furunkule pola- gamo obkladke, ki jih pripravimo z vodo, v kateri smo kuhali vso čmobino. Seveda se danes uporaba čmobine zmanjšuje zaradi uspešnega zdravljenja modeme medicine, je pa vse zapi- sano kot zanimivost in vpogled v zdravljenje polpretekle dobe. BORIS JAGODIC 19. MAJ 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 21 DO BLAGOVNI CENTER 63000 CELJE, Ul. 29. novembra 16, tel. 063 21-352 Delavski svet delovne organizacije BLAGOVNI CENTER CEUE razpisuje za 4-letni mandat dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi POMOČNIKA GLAVNEGA DIREKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: - da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo eko- nomske, pravne organizacijske ali druge ustrezne smeri, - da imajo najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj v dejavnosti delovne organizacije na odgovornih de- lovnih nalogah, - da imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti, - da obvladajo enega od svetovnih jezikov, - da so širše družbenopolitično aktivni, - da predložijo koncept o načinu realizacije razvoj- nega programa in opredelijo svojo vlogo pri tem. Kandidati morajo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati najkasneje v 15 dneh po objavi razpi- sa kadrovski službi Blagovnega centra, Ul. 29. no- vembra 16 v Celju. O izidu razpisa bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav. Svet srednje šole Borisa Kidriča Celje, Ljubljanska 17 razpisuje prosta dela in naloge - učitelja praktičnega pouka v tekstilno konfekcijski usmeritvi Pogoj: končana višja šola tekstilne usmeritve ali pedagoška akademija, smer praktični pouk - učitelja praktičnega pouka v frizerstvu Pogoj: pedagoška akademija, smer praktični pouk - učitelja praktičnega pouka v prometni usmeritvi Pogoj: strojni inženir ali končana pedagoška akade- mija, smer praktični"pouk - učitelja tekstilne tehnologije Pogoj: dipl. inženir tekstilne tehnologije - učitelja biologije in kemije Pogoj: profesor Prijave z dokazilom o strokovnosti pošljite-v 15 dneh po objavi razpisa na komisijo za delovna razmerja šole. Svet skupščine krajevne skupnosti GABERJE razpisuje dela in naloge tajnika krajevne skupnosti Poleg splošnih pogojev, določenih v zakonu, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: ■- znanje, pridobljeno na višji stopnji (VI) strokovne zahtevnosti in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj ali - znanje, pridobljeno na srednji stopnji (V) strokov- ne zahtevnosti in 5 let ustreznih delovnih izkušenj, - poznavanje področja krajevne samouprave, - družbeno politična razgledanost in aktiven odnos do uveljavljanja načel samoupravljanja, - ustvarjalnost, organizacijske sposobnosti in spo- sobnosti dela z ljudmi. Kandidat bo izbran za dobo 4 let in je po poteku te dobe lahko ponovno imenovan neomejenokrat. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandi- dati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Krajevna skupnost GABERJE, Mariborska 66, Celje. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 15 dni po sprejemu sklepa o izbiri. Svet TOZD Osnovne šole »Miroslav Sirca«, Petrovče razpisuje dela in naloge RAVNATEUA ŠOLE Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: - da ima najmanj višjo izobrazbo pedagoške smeri - da ima vsaj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu v vzgojnoizobraževalnem delu - da ima aktiven in pozitiven odnos do samouprav- ljanja in do družbenih interesov nasploh - da ima organizacijske in strokovne sposobnosti za uresničevanje smotrov in nalog TOZD Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Stanovanj ni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Osnovna šola »Miroslav Sirca« Petrovče, za razpisno komisijo. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh. ponovno razpisuje po sklepu delavskega sveta DSSS deja in naloge s posebnimi pooblastili VODJA PLANSKO - ANALITSKE SLUŽBE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za oprav- ljanje navedenih del in nalog izpolnjevati še nasled- nje: - visoka šola ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah ali - višja šola ekonomske smeri in 5 let delovnih izku- šenj na podobnih delih in nalogah Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpol- njevanju razpisnih pogojev pošljite v 8 dneh na na- slov: Kmetijski kombinat Šentjur- razpisna komisija. SIGMA ŽALEC TOZD ZABUKOVICA vabi k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih del in nalog 1. vodenje razvoja in trženja 2. samostojno projektiranje strojnih instalacij 3. več vodovodnih monterjev 4. več kleparjev 5. več stavbnih ključavničarjev 6. strojnih ključavničarjev 7. več varilcev POGOJI: Pod 1 se zahteva visokošolska izobrazba strojne smeri s strokovnim izpitom ter 4 leta delovnih izku- šenj. Pod 2 se zahteva visokošolska izobrazba strojne smeri s strokovnim izpitom in 2 leti delovnih izku- šenj. . Pod 3, 4, 5, 6 in 7 se zahteva ustrezna poklicna šola z enoletnimi delovnimi izkušnjami. KOMISIJA ZA DELOVNA razmerja TOZD VRANSKO vabi k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih del in nalog: 1. več kleparjev 2. več ključavničarjev 3. več varilcev 4. dva strugarja POGOJI: pod 1, 2, 3 in 4 se zahteva ustrezna poklicna šola z enoletnimi delovnimi izkušnjami. Delovna organizacija ima ustrezne delovne prostore, zagotovljeno družbeno prehrano in ugodne promet- ne zveze do temeljnih organizacij. Osebni dohodki so v skladu s Samoupravnim spora- zumom o skupnih osnovah in merilih za razporeditev čistega dohodka in delitev sredstev' za osebne do- hodke SIGMA ŽALEC. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 10-tih dneh po obja- vi na naslov: SIGMA ŽALEC, Pečnikova 1, 63310 Žalec - kadrovska služba. GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE TOZD TRANSPORT IN GRADNJE Prodaja rabljenega osebnega avtomobila BMW - letnik izdelave 1971, tip 2500 - registriran do 23. 3. 1984 v voznem stanjb. Javna prodaja bo v ponedeljek, dne 30. 5. 1983 od 11. do 12. ure za družbeni sektor od 12. do 13. ure za privatne interesente v »Strojni postaji« Nazarje, kjer je tudi možer. ogled vozila 2 uri pred pričetkom prodaje. Izklicna cena 60.000,00 din (brez prometnega davka). Vplačilo varščine v višini 10% od izklicne cene se vplača pred pričetkom prodaje. Informacije dobite po telefonu štev. 831-732. DOM POHIŠTVA Celje, Zidanškova 10 STE SE ODLOČILI ZA NAKUP POHIŠTVA - SI BOSTE NA NOVO OPREMILI KUHINJO, DNEVNO SOBO, SPALNICO ALI MORDA OTROŠKO SOBO? OBIŠČITE NAS V DOMU POHIŠTVA V ZIDANŠKOVI ULICI 10, KJER BOMO NAREDILI VSE, DA UGODIMO VAŠEMU OKUSU. NUDIMO VAM: • potrošniško posojilo d0 100.000 din • brezplačno dostavo do 20 km - nad 10.000 dinarjev vrednosti • brezplačen strokovni nasvet trgovina je odprta od 8. do 20. ure, u sobotah 8. do 13. ure «§. 22. STRAN - NOVI TEDNIK 19. MAJ 1983 t9. MAJ 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 23 24. STRAN - NOVI TEDNIK 19. MAJ 19^ SmIhelskI godci Godba le delovala od 1911. do 1930. leta Dobro mi je ostal v spomi- nu razgovor z Janezom Go- stečnikom, pd. Šumečnik, izpred dveh let, ko je dobre volje pripovedoval, kako je bila v Šmihelu, v tej lepi vasici pod Golimi ustanov- ljena pihalna godba. Kot edini še živeči godbenik iz vrst ustanoviteljev je seve- da imel kaj povedati! Šmihelani so znani kot veseli in razgledani ljudje. To so v preteklosti vedno znova potrjevali, morda so prav zaradi tega ostali še v najtežjih časih med drugo svetovno vojno neomajni in neustrašni. Nekaj je že mo- ralo biti, da so prav v tej mali hribovski vasici od nekdaj dobro peli, veliko igrali in imeli so eno prvih pihalnih godb na savinj- skem območju. Te namreč takrat ni bilo niti v spod- njem delu Savinjske doline.. Pri Šumečnikovih v Rade- gundi so bili odkar pomnijo veseli slovenske pesmi in glasbe. Janez Gostečnik-Su- mečnik, je pripovedoval, ka- ko so leta 1911 v njihovi hiši ustanovili svojo godbo. Na začetku so imeli neka stara glasbila, ki niso bila ravno dobro uglašena. Vendar za- četo se je. Njegova starša ni- sta imela nič proti, da so va- dili v njihovi hiši. Niso bili vključeni v kakšno društvo, ampak so preprosto pridobi- li kapelnika Franca Cerniv- ška, ki je hodil iz Frančiška v Smihel učiti to navdušeno skupino ljudi, katerih naj- mlajši je štel komaj 16 let. Njegovo delo, namreč kapel- nikovo, ni bilo lahko, čeprav je naučil 11 godb igrati. Naj- prej je moral naučiti šmihel- ske fante branja not, ko pa so bili tako daleč, da jim to ni delalo težav, so se lotili na- kupa glasbil. Vsak sam je kupil za sebe potrebno opre- mo. Ce pomislimo, da takrat to ni bilo malo denarja, lah- ko dojamemo navdušenje teh mladih ljudi za glasbo. Janez Gostečnik, čeprav ne- koliko bolan, ni pozabil na svojo šegavost, ki je bila zanj tako značilna. Tako je ob spominu na kapelnika dejal, da je ta sicer bil po poklicu čevljar, vendar mu je glasba šla bolje »od rok« kakor ko- pitarsko delo ... Šmihelska pihalna godba je bila takrat zelo iskana. Po dolini so igrali vse do Žalca, pa tudi na Koroško so jih va- bili. V Črno, kjer so potem igrali na veselici, so šli kar peš. Vožnje v tistem času ni- so poznali, pa so zato vzeli pot pod noge in krenili z vsem navdušenjem do igra- nja tudi nekaj ur daleč. Prva svetovna vojna je prekinila plodno delo šmi- helske godbe. Takoj po kon- čani vojni so nadaljevali z igranjem, vendar jih nekaj ni več prišlo nazaj. Ostali so na bojiščih takratne svetovne morije. Zato je bilo potrebno vzgojiti nove godbenike. Pri- dno so delali in dosegli okoli leta 1924 izredno kakovostno raven. Igrali so do leta 1930, ko so se razšli in od takrat v Smihelu ni bilo več godbe na pihala. ALEKSANDER VIDECNIK Godba na pihala iz Šmihela, slikana leta 1911. Sedijo: Franc Slemenšek, Janez Gosteč nik, Franc Cernivšek, Joža Hudej, Franc Gostečnik. Stojijo: Martin Slemenšek, Janei Šmon, Lovro Lesjak, Franc Šumečnik, Gregor Verbuč. Na vrhu stoji Jože Naroločnik. Najdaljši som Šmartinsko jezero je od konca aprila zopet brez ene trofejne ribe. Takrat je nam- reč Aubreht Igor član celjske ribiške družine na suho po- tegnil doslej najdaljšega so- ma ujetega v tem jezeru. Som je meril kar 147 centi- metorov in je tehtal 20 kilo- gramov. Zanimivo je da ta rekorder po velikosti ni tudi rekorder po teži. Po teži velja šele za četrtega doslej najtež- jega soma ujetega v Šmartin- skem jezeru. Aubreht je mlad ribič. Sele četrto leto namaka trnke v revirju celjske družine. Ta som je tudi prva njegova tro- fejna riba. Ko je odšel ribarit se je pripravil za lov na smu- ča. No, prijel pa je som re- korder. Z njim je imel kar težko delo. Več kot pol ure je potreboval in tudi pomoč Stanka Kutnjaka, ki je lani ujel najtežjega soma, ni bila odveč, da je tega »velikana« ukrotil in spravil na suho. MILAN BRECL Čebela rekorderka Na Sar planini živi poseb- na vrsta čebel . ki ima med vsemi evropskimi čebelami najdaljši jeziček. Dolg je do sedem milimetrov in omogo- ča čebeli, da se laže dokoplje do nektarja. Lažni meteor Slavonsko mesto Djakovo ima zelo lep park, v katerem lahko vidite tudi večji ka- men kostanjevo rjavo barve. Mnogi mislijo, da je ta ka- men meteor, ki je nekoč pa- del prav na ta kraj. To pa ni res. Odbitke kamna je prei- skal zagrebški Minerološki muzej in ugotovil, da sestavi- ne kamna ne ustrezaajo se- stavi meteorja. Razen tega vodimo statistiko o meteor- jih, ki so padli v območje na- še države, nikoli pa ni bilo zabeleženo, da bi kak meteor padel v Djakovu ali v okolici. Osamljeni kamen v parku je bržkone navaden kamen, ostanek materiala iz časov, ko so zidali djakovsko kate- dralo. Po naključju je ostal v parku in tako se je pozneje rodila zgodba o meteorju, ki ni bil nikoli meteor. SALON »T« Lepa izbira ženskih letnih oblek, kril, bluz, majic, hlač, jopic, frotir oblek za plažo. Pletene obleke in kompleti - delno ročna dela. Modni dodatki: pasovi, rute, torbice. Planinsko srečanie na Paškem Kozjaku Prizadevno Planinsko društvo Vitanje bo pripra- vilo v nedeljo, 22. maja sre- čanje planincev in drugih ljubiteljev gorske narave na planoti med Basališčem in Ostrica na Paškem Koz- jaku. To bo po enakem lan- skem srečanju že drugi shod. Organizator bo udeležen- cem odslej podeljeval poseb- ne spominske značke in evi- denčne izkaznice. Udeležen- ci lanskega pohoda in vsi, ki bodo na srečanje prišli letos prvič, bodo že prejeli omJ njena »dokazila.« 1 Celjani jo bodo na kraj sre! čanja mahnili z Dobrne, ia Vitanja preko Javorja in Ba sališča ali pa z Vinske gore| pri Velenju, od koder uteg nejo kreniti tudi VelenjčaniJ če si ne bodo izbrali krajša poti s Pake pri Velenju. Organizator Planinsko! društvo Vitanje je na lan skem prvem srečanju naštel] okrog sto planink in planin cev, starih od 2 do 60 let. Le- tos jih zagotovo ne bo manj. G-Gi 15 let New Svving Ouarteta Dare Hering, Oto Pestner, Dare Razdevšek in Marjan Petan so kot člani New Swing Quarteta, ki letos praznuje 15 letnico delovanja, dosegli sloves, ki bi si ga marsikdo samo želel. V počastitev svojega jubileja pripravljajo tudi koncerte po Sloveniji in njihov prv'i nastop bo prav danes v Celju v dvorani Narodnega doma. Razen članov New Swing Quarteta in instrimentalnega tria, ki jih vedno spremlja, bodo na tej prireditvi nastopile še pevke. Majda Sepe, Majda Petan, Tatjana Dremelj, Marjana Deržaj in .Alenka Pinterič. . ObadJI piki če pojemo preveč kruha ne škodi samo nam ampak tudi državni devizni bla4 gajni. Tovariši, bodite solidarni. Odhajajte vi onstranstvo z praznim želodcem. Na belem kruhu se pasejo nedelavni.l Delavni pa ob črnem kruhu upajo na svetlo prihodnost. V življenju je vse manj lepih barv. Na i televiziji jih je vedno več črnih in belih4 V vsakdanjosti pa prevladuje črna barva, j - Vedeževalci pravijo, da naša bodoč-\ nost temelji na rokah, ne na kavi. - Imamo dvakrat posneto mleko. Prvičl ga ilegalno posname kmet. Drugič pa le- galno še mlekarna. OBADI amadeus poroča Pomanjkanje energije, deficit derivatov, suša koristne domišljije, obnemoglost agregatov. Poženimo v zagon, ogromni energetski potencial, ki je v referatih sladek kot bonbon, ker so obljube en sam bleščeč kristal.