DRAGE SODELAVKE IN SODELAVCI, SPOŠTOVANI UPOKOJENCI Za Labod sc izteka zelo težko leto, v katerem pa smo tudi marsikaj postorili. Zato lahko pričakujemo v prihodnjem, 1007. letu tudi že določene sadove in si obetamo lažje leto. Prihodnje leto bodo v polnem pomenu zaživele neodvisne družbe in zaključeno bo lastninjenje. Vsi skupaj veliko pričakujemo od novega leta in prepričan sem, da bodo naša pričakovanja uresničena. Želim vam vesele božične praznike vem letu pa veliko osebne sreče, zdravja uspehov. V DANAŠNJI ŠTEVILKI LABODOVA inovacija leta in Labodova inovatorka leta ISO - kaj so ugotovili zunanji presojevalci NEKAJ besed o pripravi nove kolekcije in predelavi pomladne PREDSTAVLJAMO naše solastnike - družbo za upravljanje Infond TIP-TOP že četrt stoletja sodeluje z Jobisom PA še marsikaj ZUNANJA PREDPRESOJA JE ZA NAMI Seznam ukrepov je dolg, časa pa malo. Certifikacijska presoja bo v februarju. Posamezni deli Laboda so med seboj še neusklajeni, doreči pa bo treba tudi pooblastila in odgovornosti. V drugi polovici oktobra je mednarodna certifikacijska družba BVQI, ki ima pisarno tudi v Lubljani, izvedla zunanjo predpresojo. Predpresojo sta opravila mag. Anton Klasinc in ing. Danilo Brun. Namen te je bil oceniti obstoječe stanje in tako pred dokončnim certificiranjem še lahko opozorijo na pomanjkljivosti. Oba presojevalca sta z v. direktorja projekta ISO ing. Jožetom Krašno in dipl. ing. Miro Tušek v treh dneh obiskala vse tovarne in matico. Vtisi in ocena je strnjena v poročilu, ki pa je zelo obsežno. Ta pravi, da je sicer vzpostavljen sistem, ki je po dokumentaciji skladen s standardi ISO 9001, v praksi pa še ne funkcionira v vseh delih Laboda enako. Tudi za presojevalca so naše razmere z večjim številom dislociranih enot posebnost, s katero se v svojem dosedanjem delu nista srečevala pogosto. Prav neusklajenost med tovarnami je prvi večji očitek, ki pa ga bo treba pospešeno sanirati. Časa za popravke je tri mesece, kar je realno obdobje, vendar zahteva veliko dela. Sicer pa so tovarne programa vrhnjih oblačil dobile zelo dobro oceno, manj skladno s standardi ISO 9001 pa delujejo tovarne programa perilo - šport, oz. je bilo tu več odstopanj. Ugotovitev velja za cel program, seveda pa so med tovarnami velike razlike. Tudi drugonivojska dokumentacija, torej organizacijski predpisi, še ni dovolj dobro urejena. Veliko pripomb je bilo tudi na nezadostno definiranje pooblastil in odgovornosti v poslovno organizacijskih predpisih. Te bo treba natančno definirati, saj je prav jasna razvidnost pooblastil in odgovornosti bistvo ISO standarda. Ta del se seveda nanaša bolj na strokovne službe, saj je v tovarnah razmejenost odgovornosti in pooblastil v glavnem jasna. Nekatera poglavja Poslovnika, ki govore tako o proizvodnji kot tudi o delu strokovnih služb, pa bo treba še razširiti s specifičnimi vsebinami. Med temi so poglavja: Pregled pogodbe, Obvladovanje dokumentov in podatkov, Obvladovanje procesa, Kontrola in preskušanje, Obvladovanje neskladnih proizvodov, Reševanje reklamacij in Obvladovanje proizvodov, ki jih dobavi odjemalec. Po informacijah je namreč skoraj 70 odstotkov obsega proizvodnje vezano na dodelavne posle, ki jih to poglavje obravnava, je zapisano v poročilu. Prvi del tega je zaključen z opozorilom, da ob koncu vsakega poglavja kaže dodati poglavje o odgovornosti z navedbo odgovornih oseb za posamezne dele procedur, ki jih posamezno poglavje___ predstavlja. Po predpresoji se4^- ~ že sestal tim kakovosti glavnega direktorja. Prvi dogovor je bil, da gremo v dokončno certificiranje v februarju, saj je tekočih nalog okoli kolekcije in rednega poslovanja toliko, da bi vztrajanje na januarju nujno zavrlo tekoče delo. Tega si pa ne smemo privoščiti. Prav tako pa si ne smemo privoščiti spodrsljajev pri certificiranju. Tako v moralnem kot tudi stroškovnem pogledu bi bilo to za Labod nedopustno. Ocenjeno je, da bomo uspeli do februarja poenotiti sistem v vseh delih Laboda. Usklajevanje ne bo lahko, predvsem za nekatere tovarne, kjer so se pokazala večja odstopanja. Toda enkrat za vselej je treba zastaviti enoten koncept in v vseh podgledih povezan sistem. Certifikacijska presoja bo potekala v vseh delih Laboda in če le eden ne dobi ustrezne ocene, podjetje ne dobi certifikata in postopek se podaljša. Torej, do februarja bo treba uskladiti oz. doreči kar 21 poglavij, za katera so pripravljeni že konkretni ukrepi po Tfosumeznih elementih. Iprdz izrazite zavzetosti odgovornih pa ne bo šlo, je zaznati tudi iz poročila. December - v znamenju inovacij CILJ - PODVOJITI INOVACIJE ■ Ana Bečaj iz Temenice (desno) je letošnja Labodova inovatorka leta, Bernarda Pavšič (levo) iz Zale pa je avtorica inovacije leta. (foto J. Dorniž) Cilj, podvojiti število inovacij v Labodu za prihodnje leto, je v luči preteklih »suhih« let postavljen zelo pogumno. Letošnje začetne aktivnosti so naletele na precejšnje zavore in pogosto celo na odklonilen odnos, kar je bilo po daljšem obdobju mrtvila na področju inovativne dejavnosti tudi pričakovati. Toda vztrajnost seje obrestovala. Do konca leta je pričakovati, da bo letošnji cilj, to je 20 inovacij, dosežen. Imenovana je tudi inovacijska komisija, ki bo odslej vodila to pomembno področje. Njena predsednica te je Mojca Novak, člani pa Mira Tušek, Mira Koljanin, Vinko Blažič in Niko Perič. Pri svojem delu se bo komisija seveda obračala tudi na proizvodnje, na njihova vodstva in strokovne sodelavce, ki jih bo vključevala ob posamezni inovaciji. Poklon inovatorjem Letošnje leto smo tako na inovativnem področju zaključili uspešno. Na slovesnosti, ki se je je udeležilo tudi nekaj gostov, so spregovorili o pomenu in možnostih inovativne dejavnosti glavni direktor Laboda, g. Andrej Kirm, g. Jože Krasna kot animator te dejavnosti pri nas, Alojz Kebelj iz Revoza, kjer je inovativna dejavnost močno razvejana in iz Krke dr. Miha Japelj. Predlagal nam je, da je stalen krog sodelavcev odgovoren za spodbujanje in razvijanje ustvarjalnosti in poudaril, da je za razvoj zelo pomembna stimulacija. Posluh vodstva ter ustvarjalna delovna klima sta pogosto že zadosten pogoj za pospešeno inovativno dejavnost, nevoščljivost pa jo duši. Možnosti pa so ogromne, je poudaril dr. Japelj, saj je Peter Russell ugotovil, da je le 20 odstotkov človekovih možganov aktivnih. Torej so možnosti zares še nesluteno velike. Pri tem pa ne gre pozabiti, da spodbuda gradi, nevoščljivost pa ruši, kot je zapisala v naslovu o Labodovih inovacijah novinarka Dolenjskega lista, saj so interna priznanja inovatorjem spremljali tudi lokalni mediji. Na slovesnost so bili povabljeni tudi vsi, ki so prispevali koristne predloge oz. inovacije in prav vsem gre naša čestitka! Seveda pa še posebno Ani Bečaj iz Temenice kot Labodovi inovatorki leta in Bernardi Pavšič iz Zale za njeno inovacijo leta. Občinsko priznanje Ivanu Jarcu Ivan Jarc je v Ločni zaposlen, že 21 let. in sicer kot elektrikar. Je avtor številnih inovativnih predlogov, ki omogočajo v proizvodnji večjo varnost, boljšo kvaliteto in ob lažjem delu boljši izkoristek časa. V sodelovanju s šiviljami in sodelavci je vedno iskal in tudi naše! nove rešitve. Naj jih naštejemo le nekaj: avtomatska regulacija ogrevanja prostorov, pripomoček v procesu adjustaže za zmanjšanje prepiha in dvig produktivnosti, avtomatski preklopi razsvetljave itd. Letošnja inovativna predloga Ivana Jarca, ki sta bila tudi interno nagrajena, pa sta: optično štetje gotovih izdelkov, ki zagotavlja zanesljivo in natančno štetje izdelkov in avtomatska regulacija polnjenja akumulatorja, ki omogoča tedensko programirano vklapljanje za polnjenje akumulatorja po programiranem polnilnem času. Obe letošnji Ivanovi inovaciji v proizvodnji že uporabljajo. Predlog Labodove komisije za inovacije, da Ivan Jarc prejme občinsko priznanje oz. nagrado za raziskovalne dosežke in inovativno delo, je potrdila tudi občinska komisija. LABODOVA INOVATORKA LETA Ana Bečaj iz Trebnjega je Med dvajsetimi predlogi za inovacije je na Labodovo komisijo naslovila svoj predlog tudi Ana Bečaj, ki dela v Labodovi Temenici v Trebnjem. Ana je predlagala poenostavitev všivne etikete in postopek za natančno izdelavo paspul na avtomatu za črtast in karirast vzorec. Komisija je ocenila, da si je Ana s tem zaslužila naziv inovatorka leta. Ana živi v Trebnjem in je mati dveh otrok, sina in hčere. V Temenici je zaposlena 14 let. Najprej je bila šivilja, nato mojstrica, zadnja tri leta pa je tehnologija. »Kot tehnologinja moram delavkam povedati, kako naj izdelek naredijo. Pri tem sem opažala, da je z všivanjem treh etiket zelo veliko dela, pa še vihale so se,- pripoveduje Bečajeva. Zato je predlagala poenostavitev. Z eno etiketo, kjer so vsi trije podatki, je delo hitreje opravljeno in tudi lepše je videti. Do drugega predloga pa jo je pripeljala zahteva predstavnice firme Bogner, da morajo paspule za žepe na karirastem materialu prišiti ročno, ker avtomat ne zna prilagajati dveh različnih materialov. Ana pa je s preprostim šivom na navadni šivalni stroj fiksirala del za paspulo na prednji del, tako da je avtomat kasneje delo hitro dokončal in sta se vzorca ujemala. Iz DL Infond, družba za upravljanje, ki deluje v okviru Kreditne banke Maribor, je kupila 20-odstotni delež Laboda, poleg svojega lastninskega deleža pa ima tudi pooblastila še dveh skladov - odškodninskega in pokojninskega. To pa skupno pomeni 40-odstotno zastopstvo. O Infondu in o sodelovanuju z Labodom sem se pogovarjala z gospo Natalijo Muršič-Tomažič, ki vodi Sektor za analize in marketing in je tudi direktorica PID Infond-Areh, ter gospodom Maksom Edelbaherjem, direktorjem enega od štirih področij, ki zajema tudi Labod. SPOZNAJMO SE Predstavitev družbe za upravljanje infond Ga. Natalija Muršič Tomažič jc predstavila družbo Infond. ki je bila ustanovljena leta 1994 po Zakonu o investicijskih skladih in družb za upravljanje. Med ustanovitelji sta tudi Nova KBM in Zavarovalnica Maribor, če omenimo le dve največji družbi. Po številu zbranih certifikatov so v Sloveniji na 4. mestu. Lastniški delež Infondovih skladov v 98 gospodarskih družbah je kaj različen: več kot 50-odstoten je v dveh podjetjih (v enem celo 75 %), med 25 in 49 7c v 28 podjetjih, največ -v 35 podjetjih - imajo med 10 in 24 odstotki lastninskega deleža in do 10 odstotkov v 33 podjetjih. Ocenjujejo, da bo v štirih letih po končani privatizaciji v uspešnih »zaprtih« družbah v lasti skladov med 40 in 75 odstotki lastnine, management naj bi dosegel po teh ocenah med 5 in 30 %, do 5 c/c nekdanji zaposleni in upokojenci in med 10 in 25 odstotki Zaposleni. Družbe v javni prodaji pa naj bi dosegle sledečo lastninsko sliko: 60 do 8o % skladi, lo do 25 % državljani in 5 do 15 % zaposleni, nekdanji zaposleni in upokojenci. Dolgoročno plemenitenje vloženih sredstev in enakopraven položaj vseh lastnikov sta dva osrednja cilja Infonda, kiju zasleduje kot lastnik oz. solastnik gospodarskih družb. Dober poslovni rezultat za Infond pomeni zadovoljne lastnike, uspešno in dobro plačano upravo, zadovoljne zaposlene (če je dosežena rast s širitvijo firme in ne s krčenjem), možnost pridobivanja ugodnih finančnih virov in številne druge prednosti. Omenjeno predstavlja osnovo pričakovanj Infonda v gospodarskih družbah. Gre torej za: korektno partnersko razmerje med managementom podjetij in managementom skladov, zakonito poslovanje podjetij, enakopravnost vseh delničarjev oz. družabnikov, korekten predlog delitve dobička, izpolnjevanje vseh obveznosti do zaposlenih, zagotavljanje nemotenega procesa dela in ustreznega dvigovanja produktivnosti. Labod ima zunanjega solastnika Kako pa znotraj tako postavljenih okvirov Infond vidi Labod - o tem je tekla beseda z g. Maksom Edelbaherjem. Seveda ob taki temi ne moremo mimo ocene stanja slovenskega tekstila oz. konfekcije, objektivnih in subjektivnih pogojev delovanja, kot tudi ne mimo nekaterih vprašanj, ki se tičejo vodstva, pa tudi zaposlenih. Začnimo pri pregledu stanja slovenskega tekstila V tekstilu so vse kategorije kapitalskega donosa nizke, na kar seveda vplivajo tako objektivni kot tudi subjektivni razlogi. Delovno intenzivne dejavnosti so povsod v svetu v enakem položaju, zato se iz razvitega dela sveta proizvodnje take dejavnosti pač selijo v dežele s cenejšo delovno silo. Slovenski prostor se srečuje z. veliko konkurenco cenejših uvoženih izdelkov in borba za trg je vse hujša. Kakšni so - po vašem videnju - ukrepi, kako se »oborožiti« za razvoj in ne le za obstoj? Najprej je treba zniževati stroške, kar pa ne pomeni tudi zniževanje plač. Pozornost naj velja povečevanju produktivnosti. Tu gre za produktno-tehnološke elemente, od urejanja logistike do razvojne dejavnosti in še posebno trženja s poudarkom na lastnih blagovnih znamkah. Slovenski tekstil je živel v preteklosti in večinoma še vedno na dodelavi. Delo za znanega kupca pa ni narekovalo razvojnih funkcij in ne raziskave tržišča oz. vlaganja vanj. V tem smislu pa ima Labod določene prednosti, saj je razvijal svoje blagovne znamke, jih ponudil tudi v tujino in s tem naredil preko češkega tržišča prve korake. Toda za pospeševanje klasičnega izvoza bodo potrebna še velika vlaganja. Prav tako pa je treba pohvaliti veliko prisotnost oz. pokrivanje domačega trga, za kar je bilo vsekakor potrebnega veliko osebnega angažiranja, prisotnosti, sodelovanja. (...) Za vse to gre poklon odgovornim v komerciali. In na drugi strani nujnost sprememb v organizaciji, ki ste se jih tudi lotili. V Z Evropi več kot 60 odstotkov konfekcijskih tovarn ne šteje več kot 60 zaposlenih, kar pomeni optimum za prilagajanje zahtevam tržišča. Labod bo v obliki koncerna oz. samostojnih družb v tem smislu naredil pomembne organizacijske spremembe, ki nakazujejo večje možnosti prilagajanja. Ob tem pa bo nujno zagotoviti čvrsto politiko na ravni koncerna, saj bi si sicer družbe Laboda lahko med seboj konkurirale in tako Labodu kot tudi sebi naredile slabo uslugo, saj bi si lahko zmanjševale pogajalske sposobnosti pri oblikovanju poslov. Ob organizacijskih spremembah tečejo tudi vsebinske spremembe in finančna rekonstrukcija. Predvsem gre za obvladljivost ciljev, znotraj tega za opredelitev nosilnih in dopolnilnih programov. Za boljšo konkurenčnost bo treba tudi pospešeno posodabljati tehnologijo. Časa ni več kaj dosti. Slovenski tekstilci dosegajo po delavcu dodano vrednost v višini 26 000 DEM, v Evropi je ta med 40 000 in 64 000 DEM. Razlika pa je predvsem v razvoju, v marketingu in v znanju. Priznati je treba, da ne ostaja kaj dosti prostora za nove tehnološke dosežke, rezerve so predvsem v marketingu in v ljudeh. ■ Natalija Muršič- / omazic (ia. Natalija Muršič-Tomažič, rojena v Mariboru 30. avgusta I96H, jc diplomirana ekonomistka, končala pa je tudi podiplomski specialistični študij. V Infondu vodi Sektor za analize in marketing, za naš časopis pa je predstavila lo mlado in ambiciozno družbo za upravljanje. Razlika je v ljudeh, je z drugimi besedami rečeno, v spreminjanju miselnosti, kar pa zahteva čas cele generacije. Spreminjanje podjetniške kulture je začetek tega. Razvoj kadrov velja v razvitem svetu za prvo nalogo, saj še vedno ali vse bolj velja slogan »Podjetje so ljudje«. Razvoj kadrov je zvrst, ki se najbolj bliskovito razvija in ki dolgoročno zagotavlja dosego postavljenih ciljev. Znotraj tega je trženje. Samo delo ne rešuje situacije - rešitev je na trgu in zato je funkcija marketinga tako velikega pomena. ■ Maks Edelhaher (i. Maks Edelhaher, direktor področja, v katerem je tudi Labod, je rojen 26. septembra 1953 v Mariboru. Po poklicu je diplomirani strojni inženir, končuje pa MBA študij finančne usmeritve. Bogate delovne izkušnje si je nabral na odgovornih delih, med drugim je bil tudi pet let na Tajskem, za tem je sodeloval v uspešni sanaciji novogoriških Vozil, da omenimo le dvoje del pred njegovim prihodom v Infond. Tu se je podrobneje seznanil s konfekcijsko dejavnostjo, primarno tekstilno dejavnost pa je deloma poznal že od prej. Velik pomen daje razvoju kadrov, ljudem torej, ki so še vedno in vedno tudi bodo nosilci vseh dejavnosti. Verjame, da so največje možnosti v nas samih, okolje in odnosi pa jih ali hromijo ali razvijajo in popešujejo. Kot zunanji lastniki boste zasledovali cilje, ki smo jih v uvodu že navedli. Koliko boste pri tem upoštevali objektivne okoliščine, ki v tekstilu bolj kot kje drugje hromijo poslovanje? Vsekakor ne pričakujemo v tekstilnih podjetjih, kjer imamo določen lastninski delež, in s tem tudi ne v Labodu, takojšnjih dividend. Vztrajali pa bomo na pozitivnem poslovanju, na ohranjanju vrednosti oz. postopni krepitvi tega. Zavedamo se, da bodo za to potrebni koreniti premiki, ki Labod čakajo v prihodnjem letu. Tudi število zaposlenih oz. število produktivnih delovnih mest bo eden od nujnih ukrepov, vzporedno s tem pa stalno dograjevanje znanja in vlaganje v razvoj, v tuja tržišča, ki jih bo še treba osvojiti. Plače, ki so slabe, bodo lahko dosegale nivo po kolektivni pogodbi ali še več, ko bo dosežena optimalna ograniziranost. Pri tem se ni dosti zanašati na državo, čeprav so dajatve velike in hromijo že tako majhne možnosti. Zanesti seje treba le nase. Torej, odpraviti subjektivne slabosti in intenzivno delati na trgu. Najprej pa delati boljše in cenejše, kar bo moč doseči tudi z višanjem podjetniške kulture. Vsak mora svoje delo opraviti najboljše, to pa bo mogoče ob jasnih odgovornostih, s pravim znanjem, v pozitivnem delovnem okolju z veliko komuniciranja ter medsebojnega spoštovanja. V okolju torej, kjer je delavec lahko ponosen, da dela prav tu in prav to. Zavedamo se, da je potrebna strpnost za pot do ciljev, ki jih bomo skupaj skušali doseči in da vsega naštetega ni mogoče doseči v kratkem roku. Na drugi strani pa ta cena ne bo majhna, kar je treba tudi vedeti. Zastaviti je treba pravilne korake in jasno opredeliti cilje, pri tem pa želimo aktivno sodelovati. L. J. TRG NE RAZUME VZROKOV, ZAZNA LE POSLEDICE Vsi odgovori in vse ocene so le na trgu. Ta brez sentimentalnosti in drugih subjektivnih faktorjev postavi stvari na svoje mesto. Komercialno in markentinško delo je zato tako zelo odgovorno. Pred to odgovornostjo pa je odgovornost vseh drugih segmentov (od nabave, priprav dela pa do proizvodenj). Na trg mora priti vse že dorečeno in pripravljeno. Vendar pa se postavlja vprašanje pravočasne predelave kolekcije za pomlad in poletje. Po sebedah direktorja komerciale, g. Marjana Vodopivca, je pravočasen prihod na trg s pomladanskimi artikli program vrhnjih oblačil vprašljiv. Naše proizvodnje ob dogovorjenem delu za izvoz ne najdejo več vmesnih možnosti za predelavo prvih pomladanskih artiklov, kot je to potekalo v preteklih sezonah. V zadnjih dveh mesecih bi morale proizvodnje delati 110 odstotkov plana in višek ur prerazporediti v mesece, ko dela ne bo. V komerciali pospešeno iščejo možnosti predelave v kooperaciji, kajti »prihoda« na trg ne smemo zamuditi. Trenutno pa je najaktualnejši svečan program. Po mnenju direktorja Vodopivca imamo tega v Labodu še premalo. Bolj bi ga tudi morali doreči, da bi zares oblikovali primerno ponudbo. Tudi dobavitelji se ob svečanem programu ustavijo predvsem na svetlikajočih se tkaninah, ki pa niso prav usklajene z našo linijo. Labodov svečan program bi moral zajeti kolekcijo v elegantnejših tkaninah z vrhunsko izdelavo in seveda primerno kreacijo. To pa bi morali definirati timi, ki delujejo v vseh naših programih. Povpraševanje je, trendi gredo tudi v smeri svečanega oblačenja za svečane priložnosti, zato bomo morali najti Labodovo podobo svečane kolekcije. In kolekcija? Priprava kolekcije po sprejetem programu se nam je v preteklih dveh sezonah lepo obrestovala. Tudi tokrat je bilo delo dobro zastavljeno in če bodo v programu vrhnjih oblačil uspeli rešiti nastale probleme, bo tudi pri tej kolekciji tako. Prvi kupci pa bodo pri nas že zadnje dni januarja. O tem, kako uspevamo s pripravo kolekcije in kako s predelavo pomladnih oblačil, pa bomo pisali tudi v januarski številki, saj gre končno za vsebine z zares veliko težo. m NAMESTO KONFERENCE ■ KOORDINACIJSKO TELO V novi organizacijski obliki konferenca sindikata izgublja svoj pomen, saj se sindikalno delo seli v družbe. Kljub temu pa ostajajo na ravni koncerna določene skupne naloge in seveda potreba po povezovanju in po potrebi po usklajevanju dela sindikatov v Labodu. Tudi statut ZSSS govori v 9. točki tretjega člena da se v kapitalsko povezanih družbah sindikat lahko povezuje in koordinira svoje delo v posebnem posvetovalnem telesu. Načeloma je dorečeno, da bo to v Labodu koordinacijski organ. Z organizacijskimi in vsebinskimi spremembami, ki seveda zadevajo tudi sindikat, pa je potrebno uskladiti tudi določene formalnosti, kot so izvolitev novih organov, registracije ipd. Način dela se seveda korenito menja. Konferenca sindikata je bila deležna v zadnjem obdobju predvsem kritik, da ni naredila kaj dosti. Ideje in usmeritve naj bi prihajale »od zgoraj«, torej iz konference, ob menjavi vsebine pa se ta smer obrne v svoje nasprotje - ideje za delo novega posvetovalnega telesa naj bi prihajale od spodaj, torej iz družb. Ne gre sicer pogrevati preteklosti, vendar je le treba opozoriti na to, da je sicer konferenca delovala od zgoraj, da pa je bilo vendar delo te odvisno od vseh članov konference in od vseh sindiklanih organizacij. Brez muje pa ni nič in brez sodelovanja tudi ne. Konferenca se torej spreminja v posvetovalno telo. Ideje za bodoče delo in oblike povezovanja naj bi že bile poslane predsednici konference, ge. Anici Baznik iz Libne, pa ni bilo pravega odmeva. Pobuda strokovnih služb, ki je bila usklajena z Ločno, Temenico in Zalo, pa govori prav o nujnosti povezovanja sindikata. Kot je bilo rečeno tudi na zadnji seji konference, na katero sta prišla tudi sekretarka ROS-a ga. Branka Novak in njegov predsednik g. Anton Rozman predvsem zaradi preoblikovanja konference, bo veliko majhnih sindikalnih dejavnosti po družbah, kjer je sicer njihova primarna vsebina in dejavnost brez tiste moči, ki jo naj ima sindikat tudi na ravni koncerna kot sogovornik in eden od partnerjev. Tudi zato je potrebno sodelovanje in povezovanje. Ob pogledu naprej pa je zadnja seja sindikata potekala tudi v razpravah o pripravi na obravnave delniškega sporazuma ter o oblikovanju svetov delavcev. Zaradi pomembnosti organa pri soupravljanju delavcev in imenovanju predstavnikov v nadzorni sva, kot je določeno v statutu d. d., je potrebno le-tega oblikovati pred sklicem skupščine. V Libni bodo volitve v svet delavcev že 23. decembra, drugi pa bodo morali pohiteti s pripravami, saj so zakonski Naša ptujska prodajalna je lepo preurejena in še vahljivejša za kupce. Kot smo že poročali, pa je oh prodajalni tudi vzorčna soha, ki pomeni veliko pridobitev. roki za oblikovanje svetov delavcev dokaj dolgi. Ga. Branka Novakova pa je opozorila tudi na potrebno znanje, ki ga sindikat lahko nudi, toda željo oz. zahtevo moramo sami izraziti. Znanja, ki lahko pomeni tudi moč, nam ne bo nihče vsiljeval. Konferenca sindikata oh organiziranju samostojnih družb izgublja svoj namen. Na ravni Laboda naj hi bilo oblikovano sindikalno koordinacijsko telo, ki bi imelo predvsem posvetovalno vlogo. Na posnetku (od leve) predstavniki Valida, Delte in Libne. BUCIKE Kaj nam bi razkrila anonimna anketa Nič novega ne povemo, če zapišemo, da srečen človek lažje in boljše dela. V ženskem kolektivu je vzrokov za skrbi, ki hromijo tudi delovno uspešnost, zagotovo veliko več kot v moškem kolektivu. Skrbi, ali so otroci dovolj zgodaj vstali in odšli varno v šolo, so dnevne in še ne tako hude. Veliko je še težjih in bolj obremenjujočih. Mnoge osebne stiske, za katere pa okolica ne zve, pritiskajo na posameznika in ga peljejo na rob zmogljivosti. Globoka osebna razočaranja, poniževanja in grobosti, telesno in duševno nasilje, ki se dogaja za vrati družin, ponavadi ne pridejo na dan prej, predno ni že prepozno za pomoč. Ena od brigadirk je razmišljala, da bi anonimni vprašalnik med našimi delavkami razkril mnoge družinske tragedije in stiske. Pomagati bi morali ljudem okoli sebe, saj si končno vsak, ki trpi, želi izpovedati, opozoriti na nevzdržnost in ogroženost. Hkrati pa je najteže razkriti svoja ponižanja. Da podjetje ni socialna ustanova, je tudi v Labodu refren. To ima svojo trdno osnovo v primerih, ko naj bi brez rezultatov delili nagrade ali pa pomoči. V tem primeru zares nismo socialna ustanova (končno tudi biti ne moremo). Toda, ko gre za sodelavko, za sočloveka v veliki stiski, bi mu morali prisluhniti in pomagati. Pa ne samo zato, da bi prizadeti lažje in bolj delal. Zato si ne gre zatiskati oči ali si dopovedovati, da se nas v službi ne tiče, kako je s posameznikom osebno, kaj doživlja, kako trpi, kakšne grožnje so nad njim... Sploh pa, če gre za pridne delavke, ki so znale dosegati lepe rezultate, pa jih osebne stiske ženejo v obup in propad. Zato je tenkočutnost sodelavcev in neposredno nadrejenih tako pomembna. Če lahko komu zaupaš in ga prosiš za nasvet, je lahko breme že manjše. Ukvarjati se s temi mejnimi in »neuglednimi« vsebinami hitro dobi prizvok nazadnjaštva ali celo socializma z najslabšim prizvokom. Toda še vedno je za vsem le človek in v naši branži dela predvsem ta. Zato moramo obdržati občutek za posameznika, za njegove stiske in mu pomagati. Novoletni čas pa je pravšnji za sprejemanje dobrih sklepov -torej, ne prezrimo sc! M LJUDJE DOBRIH DEJANJ Kar nekaj zanimivih dogodkov seje nabralo v Zali, na katere velja opozoriti. Zalko iz Zale Šivilje Zale so se dogovorile, da bodo ob Mobitelovi akciji zbiranja prostovoljnih prispevkov za pediatrično kliniko v Ljubljani prispevale denar po svojih močeh, hkrati pa so se dogovorile, da bodo sešile velikega medvedka, ki so ga poslale v tritisoč-člansko medvedjo družino prav tako na pediatrično kliniko. Zalko je zares velik medved, saj meri dober meter. Lepo je oblečen, ker prihaja iz Zale, ki ve, kaj je moda in kaj je lepo. Karo čepica in karo hlače sta usklajena, krasi pa ga tudi nežen pogled. Dobro delo priča o toplini in - lahko bi rekli - plemenitosti tega 127-članskega kolektiva. Kosilo na Sromljah Jesenski sindikalni izlet Zale je naše Primorke popeljal na vzhodni del države. Najprej so se ustavile v Olimju pri Podčetrtku, kjer je znameniti samostan, najstarejša lekarna v Evropi, v bližini pa še zasebna tovarna čokolade z lastno prodajalno, kjer je bilo moč kupiti očem in okusu prijetne dobrote. Obisk Ježovnikove domačije pa je ponudil še mnoge druge nakupe - od mesnih izdelkov do likerjev in celo gob. Kosilo je bilo dogovorjeno na Sromljah, kamor Zaline delavke rade pridejo. Tokrat se niso mogle dalj zadržati, ker je zanimiv program že vabil naprej v Brežice na ogled Posavskega muzeja in brežiškega gradu. Tudi za kopanje v Termah Čatež ni bilo kaj dosti časa, vendar za nekatere dovolj, da so se osvežili, drugi pa so se sprehodili. In na poti domov še postanek na turistični kmetiji Grofija pri Ivančni Gorici. Izleta seje udeležilo 29 delavk Zale in tudi enega moškega so imele med sabo -torej jih je bilo 30. Organizator izleta je bil sindikat, udeležili pa so se ga lahko tudi nečlani, seveda kot samoplačniki. Pridne obišče Miklavž Tudi letos je Miklavž obiskal Zalo. Za vse je imel skromno, toda skrbno izbrano darilce - rokavica iz frotirja, v njej pa dobrote, ki jih Miklavž pozna še od takrat, ko je bil to prava zgodovinska osebnost in »zaresen« dobrotnik: jabolka, lešniki, bonboni... Treba pa je povedati, da ni bil sam -tudi parkeljna in nekaj angelčkov je imel s seboj. In zato je tu pa tam kdo dobil ob darilu tudi šibo. . w & * PRAZNOVANJE V TIP-TOPU ■ G. Reufeuter, tehnični direktor Johisa, je izročil direktorici Tip-topa, Angelci Blatnik, priznanje za 25-letno uspešno sodelovanje, šopek cvetja pa ji je v imenu Johisa preda! g. Knebel. Skoraj petnajst let je sodeloval s Tip-topom kot Johisov tehnik, konec letošnjega leta pa se ho upokojil. MBS . \ ■ Labodovo plaketo je predstavniku Johisa predal direktor komercialnega sektorja, Marjan Vodopivec, in oh tem orisal sodelovanje, ki traja že četrt stoletja. ■ V proizvodnji pa so šivilje pripravile gostu iz Nemčije zelo topel sprejem in se mu tudi tako zahvalile za pozornost in spominsko darilce, ki so ga bili deležni prav vsi. m JI ! F ^*5jMTf rjM i SHKT/- m jlTs te&Fv; RS** L.. > . W»m m.' Mfe -!"S ■Ms ^; 1 gr MMMfl j p i ■ Vodja proizvodnje Anica Trpin, vzdrževalec Gojko Mirič in brigadirka Marjana Lenič (od desne proti levi) so se oblekli v slovensko narodno nošo in tako naredili slovesnost še lepšo. POČITNIŠKI DOM PANORAMA NA LJUBELJU ODPRT OD 25. 12. DALJE GARSONJERA V PODKORENU VAS ČAKA Dom Panorama na Ljubelju bo letos odprt od 25. 12. dalje, vse dokler bo zasedba primerna, seveda je garsonjera v Podkorenu na voljo za koriščenje vseskozi čez celo leto. Cena za najem garsonjere je 25 DEM dnevno in turistična taksa 100 SIT dnevno na osebo (največ lahko letujejo 4 osebe). Cene za Ljubelj pa so: — režijski stroški za člane (z uporabo post. perila najmanj tri dni) 8 DEM/os./dan — turistična taksa odrasli 100 SIT/os./dan — turistična taksa otroci 50 SIT/os./dan — dnevna smučarska vozovnica odrasli 1100 SIT — dnevna smučarska vozovnica otroci 7—15 let 750 SIT — prevoz Tržič — Panorama (do 4 osebe) 25 DEM — zavarovanje in prijava 30 SIT/os./dan — silvestrsko bivanje — člani 10 DEM/os./dan — silvestrsko bivanje — nečlani 14 DEM/os./dan Prometni davek je vračunan v ceni. Vse interesente za bivanje v Panorami prosim, da svoje potrebe za božično-novoletne praznike javijo v splošno službo strokovnih služb do 11. 12. 1996. Ostale potrebe oz. rezervacije pa do 23. 12. 1996. Tudi pozneje bo še možno, seveda, če bo še prostih ležišč. Jože Muhič Misliti globalno - delovati lokalno TOVARNIŠKI TISK - RAZSEŽNOSTI IN MOC, KI JE NE GRE SPREGLEDATI Večina uspešnih evropskih podjetij - družb ima svoje publikacije in časopis za interno komuniciranje je le ena od oblik. Način obveščanja in komuniciranja kaže stopnjo demokratičnosti. Nove povezave narekujejo nova znanja. Obvladovanje tujih jezikov je vstopnica in predpogoj. Stopnja obveščenosti in način notranjega in zunanjega komuniciranja kaže stopnjo demokratičnosti, je bil moto mednarodnega seminarja za urednike podjetniških časopisov. Udeležba je bila pestra, saj je bilo prisotnih več kot 30 poslušalcev iz 13 držav. Poleg predavanj iz same stroke so predstavniki služb za stike z javnostmi in informiranje v EU, kot soorganizatorji seminarja in gostitelji, predstavili njihov način dela in možne oblike povezovanj, napajanj z informacijami, vodenja aktivnosti itd. Obrnili so se na podjetniške časopise po celi Evropi, ker tudi v EU ugotavljajo, da nimajo prave podpore med »navadnimi« ljudmi. Ti premalo vedo o prednostih in možnostih, ki jih nudi evropsko povezovanje. Osrednji časopisi in drugi veliki mediji prinašajo »velike« teme visoke politike in imajo končno tudi svoj krog bralcev. Zato želijo popraviti napake, storjene s premajhno skrbjo za obveščanje čim širšega dela prebivalstva. Mnogi dogovori in sklepi, sprejeti v dobro vseh, niso našli poti do ljudi in zato tudi niso napleteli na razumevanje in podporo. Trije veliki projekti EU so še posebej namenjeni posamezniku. Ti govore o a o izboljšanju zdravstvene oskrbe, o enakih možnostih za znanje, o načrtih za čisto in zdravo okolje, o borbi proti kriminalu in povečevanju varnosti itd. itd. Ti projekti so obrnjeni k človeku in zato potrebujejo tudi množično podporo. Prebivalci lahko učinkovito vplivajo na politiko v posamezni državi, da bo sledila tem potem razvoja, oz. da bo usmerjala svoja sredstva tudi v skupno dobro »navadnim« ljudem. Moč je torej v informiranju. Tovarniški -podjetniški tisk seže od delavca za strojem do štipendista in upokojenca, zato so posamezne komisije v EU začele sodelovati z Evropskim združenjem urednikov tovarniških časopisov oz. časopisov družb. Skupaj ta tisk predstavlja izredno moč. Tudi ta sfera tiska nazorno odraža stopnjo demokratičnosti. Naše, slovenske predstave, da bomo ob znanem lastniku le malo obveščali ali pa bo to potekalo izrecno po njegovih zapovedih, so torej zgrešene. Ugled podjetja, ta pa prinaša ceno in odpira vsa pomembna vrata tako na trg kot k denarju in strokovnjakom, se meri tudi s stopnjo demokratičnosti. Kako pa doma Mednarodni natečaj za najboljši časopis, na katerem je letos prvič sodelovala tudi Slovenija, vključuje več kriterijev, najpomembnejša pa je seveda vsebina. Letos je Slovenijo predstavljal v tej mednarodni konkurenci časopisov in revij časopis Mercator in dobil izredno visoke ocene. Doma seje gotovo marsikdo ustrašil in se zamislil, ali je »korektno pisati o svojem« podjetju tako kritično, kot je v uvodniku zadnje (in v vseh prejšnjih) številke napisala urednica Mercatorja. Pogumni se soočijo s svojimi napakami in pošteno je zapisati vse pluse in tudi vse minuse. Taki so tudi časopisi podjetij in družb v Evropi, vsaj tistih, ki so preživeli in ki celo napredujejo. Pravijo pa, da so imela slaba podjetja tudi slabe časopise ali pa jih sploh ni bilo. Ne glede na to, ali gre za privatne ali državne družbe in podjetja, jih ima večina svoje časopise. Nekateri delajo le-te preko agencij, drugi povsem samostojno. Skratka, zelo je poskrbljeno za pretok informacij, za to, da se »podobe na ogled postavi«. ■ V hudem neurju v Savudriji je izruvan bor poškodval streho nad verando našega počitniškega doma. Fantje iz. splošne službe so s hitro akcijo rešili težave. NAŠI NAGRAJENCI ■ Neva Štefančič Ga. N dva Štefančič je doma iz Ilirske Bistrice. Pravi, da sicer ponudba Labodovih oblačil pri njih ni tako pestra kot bi lahko bila, da pa vendarle toliko pozna Labod, da je lahko odgovorila na vprašalnik. Žreb ji je prinesel našo prvo nagrado - nakup za sto tisoč tolarjev. Na podelitev so jo spremili mož ter sin z ženo. M Gabriela Kopač Ga. Gabriela Kopač je po rodu iz Idrije in Labod dobro pozna tudi po Zali. Zadnja leta pa živi v Medvodah, kamor jo je pripeljal mož. Dobila je nagrado obisk sejma mode v Milanu, ki bi se ga lahko udeležila spomladi, vendar se je raje odločila za Labodova oblačila v vrednosti izleta. ■ Petra Radin Mlada Petra Radin je dijakinja trgovske šole. Prihaja iz Izole, na podelitev pa jo je spremila mama. Obe dobro poznata Labod in nagrade - kostim - sta bili zelo veseli. Kljub temu, da je naša moda namenjena poslovnim ženskam, je s pomočjo mame in prijaznih prodajalk v Centru mode tudi Petra našla primerno oblačilo. Plesna obleka nekoč r» jut jg » ; >™-—'y K -* 1 J- m} | f SbP .,r i % I—»- i m * v f « Jnfl: Y i ijB t H : * j l ■ Da hi bila slovesnost oh podelitvi Labodovih nagrad v vzorčni sohi v Ljubljani čim lepša, poskrbijo tudi v Tip-topu, saj pripravijo primerno pogostitev, Lojze Kopina, ki akcijo tudi vodi, pa da piko na »i« s šampanjcem. Ostali dobitniki, ki se slovesnosti niso mogli udeležiti, so prejeli nagrado po pošti. • • • in danes PEPELKINA OBLEKA Vračajo sc namenska oblačila in prav jc tako. Svečane trenutke, kot je tudi novoletno praznovanje, zaznamujejo tudi svečane obleke. Da bi modni oblikovalci nadoknadili dolga leta brez romantike, so nove svečane plesne obleke ponovno zelo romantične. No, tudi zelo romantične, bi lahko rekli, ker so lahko tudi zelo šokantne. Šokantne so prozorne tkanine, pod katerimi nosijo manekenke spodnje perilo v kontrastni barvi ali pa čipkasta tkanina, pod katero ni drugega kot »gola resnica«. In veliko romantičnih oblek, ki so lahko enobarvne ali pa tudi v rožnatem ali geometrijskem vzorcu. Lahko so oprijete z razgaljenimi rameni in visokimi razporki na ozkem krilu ali z bogato razširjenim krilom, ki spominja na Pcpelkino plesno obleko. In ko bo ob polnoči zavel razkošen valček, bo pravljica popolna. Zakaj pa ne! Potrebujemo posebne trenutke, posebna razpoloženja, ki nas bogate in spodbujajo optimizem. Prav obleka pa lahko k temu tudi veliko pomaga. M' cvetlični Že od nekdaj je novoletnemu času človek pripisoval posebno čarobno moč. Odhaja eno obdobje in rojeva se novo. V tem času smo dojemljivcjši za vse, kar je na meji verjetnega ali celo čez to mejo. In ker smo »navadnih« horoskopov vajeni čez leto, si ob izteku tega preberimo cvetlični horoskop. Morda vam bo pomagal pogledati vase. Največ je vredno spoznati sebe in se uskladiti s seboj, ne pa se za vsako ceno truditi biti drugačen, biti ne-jaz. S katero rožo smo torej zvezani in kaj nam pravi o nas: 21. 3.-20. 4. NARCISA Vihrava in samozavestna Narcisa jemlje življenje takšno, kot se kaže. Zna pa seveda pridobiti njegove najboljše strani. Neuspeh? Tudi iz tega se da kaj naučiti. Kakor je ta pomladanska cvetlica lepa in nežna, tako grob in silovit je lahko človek, rojen v obdobju Narcise. Sramežljive in zadržane Narcise se morajo zavedati svoje prave narave: odločajo naj se same in uživajo naj življenje z njegove sončne strani. To sodi k njihovi naravi. Narcisa vzame srečo v svoje roke in se z življenjem spopade s pesmijo na ustnicah. Če sreča vesela Narcisa Naprstca ali Mandragoro, nič več ne stoji na poti k popolni sreči. 21. 4.-20. 5. HIBISKUS Površno oblečenega človeka, ki je rojen v obdobju Hibiskusa, ne boste nikdar našli. Ljudje, rojeni v znamenju tega čudovito lepega cveta, ljubijo red in pravo mero. Kjer tega ne najdejo, se tako dolgo trudijo, da tisto, kar vidijo, odgovarja njihovemu čutu za estetiko. Hibiskus, ki živi v kaosu? Komaj predstavljivo. Ko si uredi življenje, ugotovi, da to veliko bolj odgovarja njegovi naravi. Brez svetlobe in nege cvetovi hibiskusa odmrejo. Brez ljubezni v oskrbi družine in prijateljev nežni Hibiskus zboli. Združen z Lilijo je lahko srečen do konca svojih dni. 21. 5.-21. 6. TULIPAN Kdor ima v družini ali med prijatelji Tulipana, je lahko srečen. Tulipani so izredno vesele in duhovite osebe. Če Tulipan povesi glavo, to pomeni, da ima zares težave. Tulipan, ki ga nič ne zanima in je zdolgočasen v življenju, ni mogel ali se celo ni smel popolnoma razviti. Kajti po naravi je Tulipan radoveden in zelo odločen pri vseh stvareh v življenju. V domači družbi s toplim Lotosom lahko Tulipan svojo naravno veselost izraža do onemoglosti. 22. 6.-22. 7. LILIJA Ta cvetlica je nekoč predstavljala notranjo čistost, duhovno veličino in gosposko naravo. Zaradi svojega plemenitega vzorca se cvet lilije postavlja nad druge cvetove. Tenkočutne Lilije se poistovetijo predvsem z zunanjostjo cvetice. Določene so za višje cilje, če poslušajo ta klic in mu seveda sledijo. Biti drugačen vzame tudi veliko moči. Lilije so po- gosto same, ne brez družine in prijateljev, ampak brez duševnega prijatelja. Lilija lebdi nad stvarmi, spregleda svet in ljudi. Če se najdeta Lilija in Vrtnica, nastane ne čisto preprosta, vendar poživljajoča in občudovana zveza. 23. 7.-23. 8. VRTNICA Vrtnica ni le simbol ljubezni, tudi osebe, rojene v tem znamenju, zapišejo vse svoje življenje temu lepemu čustvu. Vrtnica, ki gre osamljena in žalostna skozi življenje, je imela v otroštvu ali mladosti gotovo zelo slabe izkušnje. Kdor želi osvojiti Vrtnico, se mora spraviti na delo z veliko tankočutnosti in nežnosti. Le tako lahko ranjeno srce spet pridobi za ljubezen. Če je Vrtnica našla idealnega partnerja - navadno izbere težavnega človeka, kot je Lilija - mu podari življenje, svojo ljubezen, srce in svoj razum. Ljubezen z žrtvovanjem je Vrtnicam položena v zibelko. Morajo pa paziti, da ne pozabijo nase. Ponos, ki ga roža predstavlja, naj bi v naravi Vrtnice prav tako našel svoje mesto. i (Dalje prihodnjič) SEME IN PLEVE Zatišje in gneča V naši dejavnosti ni kaj dosti velikih dogodkov, kar pa jih je, so vezani predvsem na kolekcijo in modo. Toda konec novembra je bila gneča z dogodki kar nevzdržna. Na isti dan smo imeli podelitev priznanj našim inovatorjem v Novem mestu, v Ljubljani pa je bila slovesnost ob 25-letnici sodelovanja z Jobisom. Tudi to bi še šlo, če ne bi prav ta dan tako snežilo, da je vožnja od Novega mesta do Ljubljane trajala kar 5 ur. In tako smo bili bolj malo prisotni tu in bolj malo tam. najdlje pa na cesti. w Cez sedem vrstic smo dve leti mlajši Primer skrajno neupravičene napake pa je tudi naš imidž katalog, ki je sicer deležen zelo deljenih ocen. Datum začetka našega podjetja je v slovenskem tekstu naveden pravilno -1924, v angleškem prevodu lega teksta pa ne, saj pravi, da smo vzklili leta 1926. Vsega skupaj pa je le sedem vrst razlike v tekstu. »In ker so številke v vseh jezikih enake, to napako razumejo vsi,« opozarjajo naši prodajniki, ki naj bi jim katalog tudi najbolj služil. Popust brez odplačevanja Nemalo hudovanja je, ker nakup naših izdelkov s kartico zahteva takojšnje plačilo z gotovino (ne s kreditno kartico) in četudi gre za večji znesek, tega ni mogoče plačati v dveh obrokih. Obročno odplačevanje je mnogoče le v primeru, ko gre nakup na kartico »čez plačo«. Ob naših majhnih plačah pa je težko odstopiti obročno odplačevanje komu od sorodnikov, ki mu sicer radi priskočimo na pomoč s popustom, ne moremo pa še z obročnim odplačevanjem. Bomo postali kaj bolj fleksibilni tudi pri tem. Končno je kostim, ki stane blizu 4o tisočakov tudi s popustom še vedno dokaj drag. Znesek okoli 3o tisočakov pa je povsod možno obročno odplačevati - zakaj ne, torej, tudi pri nas! Čestitka Bariča Smole, dobitnica več literarnih priznanj, je bila te dni deležna še ene nagrade. Razpisala jo je Mondena in GR Grosuplje, s čimer je to podjetje obeležilo 50. letnico delovanja. Avtorji, ki so se javili na natečaj, so vdihnili zaključek Jurčičevi nedokončani povesti. Strokovna žirija, v kateri je bil tudi Vlado Žabot, je nagrado prisodila Bariči Smole. Tudi naše iskrene čestitke za še en uspeh! ŠOPEK MODROSTI Parfum naznanja prihod ženske in podaljšuje njen odhod. * * * Nasmeh je kriva črta, ki pa lahko marsikaj izravna. * * * Vrtnica bi tudi z drugim imenom tako dišala. PRIŠLI - ODŠLI V OKTOBRU IN NOVEMBRU Število zaposlenih se je v letošnjem letu do novembra zmanjšalo za 57 delavcev. Konec novembra je bilo zaposlenih 1792 delavcev (1713 za nedoločen čas, 79 delavcev za določen čas). V oktobru in novembru je odšlo 21 delavcev. LOČNA Slavka RADOVAN - I. st., šivilja III - predčasna upokojitev DELTA Leonida BEZJAK - V. st., tehnolog I - v drugo podjetje Janez BEZJAK - IV. st., disciplinsko prenehanje VALI DO Slavka JOKIČ - I. st., šivilja II, polna osebna pokojnina TIP TOP Tatjana KOŽELJ - IV., šivilja I VO, Francka KONČAR -IV., šivilja II VO, Mojca NOVAK - IV. st., šivilja II VO, Samra ZUBOVIČ - IV. st„ šivilja II VO, Nataša PIRŠ - IV. st., šivilja II VO, Helena RUPERT - IV. st, - šivilja II VO, Meta SEDEJ - IV. st., šivilja I VO, Romana ŠKRINAR -IV. st., šivilja II VO, Martina VODE - IV. st., šivilja II VO, Valerija PINOZA - IV. st., šivilja II VO - v drugo podjetje TEMENICA Marija PATE - I. st., šivilja II VO - predčasna upokojitev ZALA Marija Karmen KRAŠOVEC - I. st., določen čas Marija UKMAR - IV. st., šivilja II, v drugo podjetje Mateja LAZAR - IV. st., šivilja II VO, v drugo podjetje STROKOVNE SLUŽBE Karel UREK - V. st., glavni kontrolor, starostna upokojitev Ivan ULČNIK - L st., vzorčni krojač, starostna upokojitev Francka PRIMOŽIČ - VI. st., vodja trgovin na drobno Na novo smo zaposlili 20 delavcev - pripravnikov za določen čas. DELTA Simona PETEK - IV. st., na delovno mesto šivilja II -pripravništvo, določen čas TIP TOP Marija BF.LCIJAN, Slobodanka MAKSIMOVIČ, Nataša ZAVODNIK, Mcrsiha HASANI, Tanja BRATIJN, Darja CILENŠEK, Marija KOSMAČ, Tina ZGAVC, Marinka ČEŠEK, Barbara PETEK, Malina SIMEUNOVIČ, Darinka PERKO - na delovno mesto šivilja II VO -pripravništvo, določen čas ZALA Cvetka HVALA, Mateja JEREB, Alenka KENDA, Urška MLINAR, Nataša PODOBNIK, Karmen Mirjam CEROVŠEK - na delovno mesto šivilja II VO -pripravništvo, določen čas Pravno kadrovska služba Silva PEZE L J je glasilo delavcev tovarne oblačil iz Novega mesta. Izhaja mesečno v nakladi 2500 izvodov. Glavna in odgovorna urednica Lidija Jež. Grafična priprava: Grafika Novo mesto. Tehnični urednik: Tomo Cesar. Tisk: Opara Novo mesto. Glasilo sc šteje med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.