SLOVENSKI VESTNIK CELOVEC SREDA 24. FEB. 1993 Letnik XLVIII. Štev. 8 (2692) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 8 šil. 40 tolarjev P. b. b. Hüttenberg odložen Politične stranke ne najdejo prave rešitve za deželno razstavo v Hüttenbergu. Medtem ko je kulturni referent dr. Ambrozy sprva poveril arhitekta Domeniga z izdelavo projekta za deželno razstavo se je kasneje odločil za projekt gradbenega mojstra Rognerja. Toda ta odločitev je bila le kratkotrajna. Tudi Rognerjev projekt je propadel ker stranke niso našle zanj konsenza. Vse kaže, daje s tem prvotni načrt deželne razstave propadel. Novih načrtov še ni, obstajajo le neke medke ideje. Očitno je, da povezava kulturnih projektov s strogo ekonomsko koristnostjo ne gre skupaj. Nov državni sekretar Vlada Republike Slovenije je na svoji seji 19. februarja potrdila za državnega sekretarja za Slovence po svetu in narodnosti v Sloveniji dr. Petra Venclja, ki je bil v bivši Peterletovi vladi minister za šolstvo. Kot je znano , so v Sloveniji ministrstvo za Slovence po svetu ukinili, tako da je zdaj novi sekretar pod okriljem ministrstva za zunanje zadeve. Prvi minister za Slovence po svetu je bil dr. Janez Dular, nasledil pa ga je dr. Janko Prunk od socialdemokratske stranke, dr. Peter Vencelj pa prihaja iz vrst krščanskih demokratov. Poleg Venclja so bili med drugim imenovani za državne sekretarje še Stanko Debeljak v ministrstvu za finance, Boris Sovič za področje energetike in dr. Ivo Banič za industrijske projekte v minstrstvu za gospodarstvo, Nataša Belopavlovič in Ana Osterman v ministrstvu za delo in Ivan Obal pri ministrstvu za kmetijstvo. Kompromis z univerzo Okrnjene humanistične vede Konflikt, ki se je začel pred dvemi leti, se zdi končan. Minister za znanost dr. Busek je 1991 oznanil načrte, da bi iz izobraževalnega programa na celovški univerzi črtali humanistične vede, ti pa so se deloma uresničili. Univerzo bodo razdelili v dve fakulteti: humanistične vede bodo odslej doma na tako imenovani „Kulturno-znanst-veni“ fakulteti, ekonomsko-gospodarske študijske smeri pa bodo pod streho “Fakultete za ekonomske znanosti in informatiko“. Čeprav je uspelo, da bosta filozofija in pedagogika ostali kot diplomski študij, pa so humanistične vede krepko oklestili: nič več ne bo mogoče doseči profesure v francoščini, srbohrvaščini, ruščini, filozofiji in pedagogiki, te smeri bodo mogoče le še kot diplomski študij. Za profesuro se bo mogoče vpisati v omenjenih smereh še jeseni 1994, leta 2013 pa se bodo dokončno iztekle. Poslovna ekonomija bo odslej posebna študijska smer, eksportna ekonomija pa bo vpeljana kot poskusna študijs- ka smer. Čeprav bi po mnenju ministra Buška bilo bolje, če bi humanistične vede na celovški univerzi črtali (znano je, da jih je hotel prenesti na druge univerze), pa je deželni glavar Zernatto zadovoljen in vidi uspeh dežele v dejstvu, da sta filozofija in pedagogika še naprej doma v Celovcu. Na univerzi so si oddahnili samo deloma - nezaupanje ostaja, da bi slej ko prej vendarle ne poskušali popolnoma izbrisati humanističnih ved. To pa bi bilo za vso Koroško usodno. Samo ekonomske vede ne morejo oblikovati družbe, dokazano je, da nobena regija ne more - tudi ekonomsko ne -preživeti brez ozadja družbenih ved. Ne nazadnje pa bi bila( to tudi katastrofa za dvojezično Koroško in s tem za koroške Slovence, saj so prihajali in prihajajo ravno od tam odločilni vzgibi za sožitje v deželi. Razdelitev na dve fakulteti bo stala predvidoma 40 milijonov več kot doslej, potrebna gradnja novih prostorov pa sploh še ni upoštevana. Busek računa na soudeležbo mesta in dežele. Se vrača enoumje? Prvič, odkar obstaja narodnostni sosvet, se ZSO in NSKS nista mogla zediniti za priporočilo Uradu zveznega kanclerja glede finančnih podpor osrednjima in kulturnima organizacijama. Želja po konfliktu med narodno skupnostjo s strani NSKS je bia takorekoč odkrito izrečena, s tem pa tudi pretencija, da bi desnica izrinila levico na najbolj enostaven način, s tem, da bi jo „izstradali“. Torej, „desnica“ da je vredna več denarja kot „levica“. Istega mnenja je predsednik KKZ dr. Janko Zerzer, ki pravi, da KKZ več dela kot SPZ. Na vprašanje, kako se tisti „več“ dokumentira, ni bilo odgovora. V isti rog trobi tudi enostransko „priporočilo“ NSKS Republiki Sloveniji, po katerem naj bi NSKS in KKZ bila deležna trikrat večje finančne podpore kot ZSO in SPZ. Če bi se kaj podobnega zgodilo pred - recimo - petimi leti (pa se ni), bi upravičeno govorili o politični in kulturni diskriminaciji in nasilnosti. Dejstvo je, da si koroška slovenska desnica tega želi, pri tem pa ji je realno stanje pluralnosti malo mar. Najhuje pa je, da jim ne gre več za nikakršno narodno politiko, pač pa za nekaj, kar se jim zdi oblast. Volilna pravica z 18 leti Osnutek za novelizacijo volilnega reda na Koroškem, ki bo deloma (ne povsem) prilagojen volilnemu redu pri volitvah v deželni zbor, predvideva volilno pravico z izpolnjenim osemnajstim letom. Zadnjič je bila novelizacija volilnega reda za deželnozborske volitve leta 1974. Z novelizacijo bodo urejene tudi volitve s prednostnimi glasovi, katere lahko vsak volilec/volilka podeli trem kandidatom na listi, katero je volil. S tem imajo deželaiii direkten vpliv na uvrstitev kandidatov na listah strank. Ta model je bil že uporabljen pri občinskih volitvah 1991. Kot je znano, ta osnutek ne predvideva znižanja 4% klavzule in ne virilnega manjšinskega mandata. Komedija od izgubleniga sina v farni dvorani v Šentjakobu V petek, soboto in nedeljo bodo tri predstave Drabosnjakovega Izgubljenega sina - zadnje priprave za dvanajst igralcev, štiri godce in igralko na oprekelj (instrument, podoben citram) tečejo Zveza slovenskih organizacij Delovna skupnost avstrijske narodnosti v SPÖ Renner-Institut BKS/VSSTÖ vabijo na predavanje dr. Petra Glotza Kriva pot nacionalne države Evropa iz vidika nemškega socialdemokrata Četrtek, 25.2. ob 20. uri na celovški univerzi, predavalnica 1 Dr. Peter Glotz je podpredsednik bavarske SPD in član zveznega vodstva SPD. Glotz velja za socialdemokratskega misleca evropskega formata. Pazljivi opazovalec je v zvezi z gonjo svobodnjakov in nekaterih bulvardskih me-dijev proti tujcem in begun-cem v preteklih mesecih lah-ko zasledil značilnost: vodil- ■ ni zastopniki gospodarstva so nastopali zelo previdno in zadržano, nekateri so se javno izrekli proti Haiderjevi gonji (npr. starosta avstrijskih kapitalistov in bivši go- dr. Kristijana Schellandra Gospodarstvo in tujci spodarski govornik svobodnjakov Mautner Markhof), marsikateri pa se je tudi aktivno vključil v gibanje SOS-sočlovek. Če se spomnimo, da je pred šestdesetimi leti prišel Hitler na oblast s širokogrudno podporo velekapitala, potem je gotovo vreden nekoliko podrobnejši pogled na današnjo prijaznost kapitala do tistega dela današnje družbe, ki je tokrat tarča desnega nacionalizma in radikalizma. Gospodarstvo je danes tako mednarodno prepleteno, da je dostikrat težko reči, katere nacionalnosti je kaka velika tvrdka. Podjetje Siemens, katerega glavni sedež je v Miinchnu, je npr. sicer nemško, toda od 410.000 zaposlenih jih je več kot 180.000 v 150 deželah, ki niso Nemci. Podobno je pri proizvajalcu computerjev IBM, pri velikih producentih avtomobilov, letal (evropski „Airbus“ npr. izdelujejo v vrsti držav Evropske skupnosti), pa tudi pri velikih bankah in zavarovalnicah, hotelskih verigah, trgovinah itd. Vse gospodarstvo je torej nekakšen „tujec“, če pa ni, pa vendarle mora izvažati v druge - tuje dežele. Zato danes ni presenetljivo, če so npr. tudi visoki zastopniki nemškega ali avstrijskega kapitala s svečo v roki (nekateri dejansko, drugi z mislimi) stali v eni vrsti z levičarji in alternativci. V Nemčiji so velika podjetja tudi že odpuščala delavce, ki so na službenem mestu hujskali proti kolegom iz drugih dežel. Presenetljivo tudi ni, če danes zveza sindikatov bolj zagovarja restriktivnejšo zakonodajo glede tujcev kot pa gospodarstveniki. Čeprav je razveseljivo, da vodilno gospodarstvo danes ne podpira rasizma in pro-tiujske gonje, seveda ni prezreti tudi naslednjih dejstev: nezadostno kvalificirani tuji delavci pritiskajo na raven plač domačih delavcev, pa tudi na produktivnost nacionalnega gospodarstva, ker je storilnost nizko kvalificiranih delavcev nižja. Razdelitev dohodkov se od mezd in plač zaradi naraščanja števila slabo plačanih ljudi pomika h kapitalnim dohodkom (npr. zaradi visokih najemnin in dobičkov investorjev kapitala). Tuji delavci so podjetjem dobrodošli, ker prevzemajo dela, katerih domačini niso pripravljeni opravljati in za katera bi jim moral delodajalec plačevati znatno višje plače. Če bi tujih delavcev ne bilo, bi prišlo pri plačah do verižne reakcije: če bi se povišale najnižje plače, bi tudi drugi sloji delojemalcev in njihovi sindikati zahtevali višja plačila. Statistike dokazujejo, da bi nekatere važne panoge (npr. gostinstvo, zdravstvo) brez tujih delavcev sploh ne mogle delovati, saj zaposlujejo kar tretjino in več tujih delavcev. Avstrijsko gospodarstvo, podobno kot nemško, torej tujce nujno potrebuje, pa če se Haider postavi na glavo. Zato tudi ni dobil pri ljudski zahtevi proti tujcem večje podpore gospodarstva. Trenutna usmeritev gospodarstva pa ni izraz človekoljubja, temveč ekonomske preudarnosti, ki tudi ne bo nujno prevladovala vse čase. A za zdaj je pozitivna, ker odgo-vorja dejstvom in ne strahovom. Delavska zbornica za kontrolo nad zemljišči Narodu in državi sovražni -petdeset let po izseljevanju Predsednik koroške Delavske zbornice zagovarja strog nadzor nad prometom z zazidalnimi zemljišči. Glede na no-velizacijo odlokov v zvezi s pristopom Avstrije k Evropski skupnosti bo tudi tujcem mogoče, da kupijo v Avstriji gradbene parele. Quantschnig tu ne misli tujih delavcev, ki stalno živijo v Avstriji, pač pa na potenthe kupce iz tujine, ki bi lahko privedli do nekontroliranega porasta cen za zemljišča. „Nakup gradbenih zemljišč mora ostati za Korošce v real- nih možnostih,“ pravi Quantschnig. Treba je omejiti tiste, ki si z drugim prijavljenim bivališčem skušajo pridobiti zemljišče. V vsaki občini naj bi pri namenski uporabi zemljišč upoštevali določen del za gradnjo stanovanj, ki dobijo podporo za gradnjo. Razen tega pa naj tudi vsaka občina upošteva določen procent za socialno gradnjo. Kršitev zakona naj bi predvideval kazni najmanj 500.000 šilingov in zapora od 6 do 12 mesecev. Izseljevanje - precej mil izraz za dejanski namen in ravnanje nacističnega režima v letu 1942, ko je bilo okrog tristo slovenskih družin izgnanih, deportiranih v vnaprej določena taborišča. Tudi dokumenti tedanjega časa govorijo o od-gonu (Absiedelung), saj žrtve niso mogle oditi, kamor bi mogle ali hotele. Knjiga, ki sta jo založili Založba Drava in Mohorjeva, izdali pa Zveza slovenskih izseljencev, Inštitut za zgodovino na celovški univerzi in Slovenski znanstveni inštitut, zbrala in uredila pa dr. Valentin Sima in dr. Avguštin Malle, je razčlenjena v tri dele - v prvem znanstveni prispevki, v drugem so zbrani spomini in pisma pregnancev, tretji pa vsebuje dokumentacijo, kije deloma še neznana in ki so jo prispevali Deželnozborski poslanec mag. Peter Kaiser se je zavzel za novo „Akcijo 8000“, ki naj bi ob vedno večji brezposleno-sti omogočala delo. Potrebna je nova ofenziva v okviru eksperimentalne politike na delovnem trgu. Taka akcija je dolgoročno smiselna investicija, saj posebno mladi, ki so brezposelni, kaj hitro zgubijo zaupanje v družbo, kjer je delo merilo zanjo. Zaposlenost je tudi pogoj, da ljudje sodelujejo v družbenem življenju. „Zato je uspešen boj proti brezposelnosti mladine tudi zmaga za demokracijo,“ pravi Kaiser. „Srbski vojvoda“, najradikalnejši srbski nacionalist in vodja četnikov, naj bi bil Hrvat. Tako piše hrvaški časopis Novi Vjesnik, kije našel nekega Hrvata, ki se prav tako piše Šešelj, ta pa je razložil, od kod Šešlji pravzaprav izvirajo in da so bili vedno Hrvati, le prednik „vojvode“ daje zaradi dela prevzel pravoslavno vero. Srbski Šešelj pa spet pravi, da so bili Šešlji vedno Srbi, pa so vsi drugi prestopili h katolikom, le njegov prednik je ostal zvest svoji veri. Opozicija v Srbiji je temo rade volje pograbila, vendar njihova argumentacija ni kaj dosti zvezni arhiv v Koblenzu, Slovenski znanstveni institut ter Institut za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Zgodovinarja dr. Sima in dr. Malle sta opozorila na dejstvo, da na Koroškem ni skupnega zgodovinskega spomina -medtem ko so žrtve nacionalizma vedno opozarjale, da so sodeželani aktivno sodelovali pri pregonu, pa druga stran to dejstvo rada zamolči ali pa ga celo taji. Izid knjige je finančno podprlo Zvezno ministrstvo za znanost, pa tudi Zveza slovenskih izseljencev; obsega 480 strani in stane prav toliko šilingov. Skoraj odveč je povedati, da je ta dokument koroškega etničnega čiščenja neob-hodno potreben za vse generacije in za oba naroda na Koroškem. S.W. Nov veter v politiki na delovnem trgu bi lahko ustvaril številna nova delovna mesta na socialnem in ekološkem področju. Že ob vedno večjem številu ostarelih, ki potrebujejo nege, bi bila možna razširjena ponudba socialnih poklicev, ki so tudi potreba družbe. Kaiser zahteva iz deželnega bud-žeta posebno podporo za take iniciative, ki spadajo v razširjen program o zaposlovanju mladine. Med mladino je največ brezposelnih med 18. in 25. letom, posebno je veliko takih, ki nimajo kakšne posebne poklicne izobrazbe. manj nacionalistična: seveda je Šešelj Hrvat, saj takih krvoloč-nežev srbski narod ne more roditi. Pri parlamentu so že vložili zahtevo, da se vprašanje Šešljevega porekla razčisti. Po tej logiki je Šešelj torej ustaš in ne četnik, pravijo, in tudi najboljši Tudžmanov kompanjon, saj ni nihče naprtil Srbiji toliko zla kot ravno Šešelj. P. S. Pravzaprav bi bilo idealno, če bi se etnično čiščenje preneslo v srbski parlament -najmanj škodljivo bi bilo,morda bi vendarle kakšna glava pomislila na norost umetno zgrajene problematike. Pred sejo sosveta na Dunaju Naslednji petek bo zasedal narodnostni sosvet za slovensko narodno skupnost na Koroškem. V ospredju dnevnega reda bo sklepanje o priporočilu za porazdelitev finančnih podpor za leto 1993. Odkar se je sosvet konstruiral, so člani sosveta, ki jih nominirata obe osrednji organizaciji koroških Slovnecev, že pred sejo uskladili svoje predloge. Tokrat to ni bilo mogoče. Predstavniki NSKS so deponirali, da sta NSKS in KKZ bolj pomembna in da jima zaradi tega pripada večji delež bazične podpore, ZSO in SPZ pa manjši. ŽSO je predlagala, da naj bi od predvidenih 15 milijonov šilingov vsaka osrednja organizacija prejela po 1 milijon bazične pdopore, po pol milijona pa projektne podpore. Ostalih 9 milijonov šilingov naj bi se razdelilo na društva, izobraževalne in cerkvene institucije ter na športna društva. NSKS na predlog, da naj bi dobile osrednje narodnopolitične in kulturne organizacije isto bazično podporo, ni pristal. Zato tudi ni prišlo do skupnega in usklajenega stališča. Kakšen bo razplet? Predstavniki NSKS in ZSO bodo vložili dve priporočili za porazdelitev finančnih podpor za leto 1993. Sosvet lahko o tem sklepa. Ker pa ne bo soglasnega sklepa, bo urad zveznega kanclerja v zadnji konsekvenci moral odločiti o posameznih podporah. Kako se bodo odločali člani sosveta iz vrst političnih strank, še ni znano. V prejšnjih letih so le-ti sledili usklajenim predlogom, ki so jih predložili NSKS in ZSO. Pričakovati je, da tudi pri strankarskih predstavnikih ne bo enotnega stališča. Vsekakor bo v končni konsekvenci urad zveznega kanclerja odločal o razdelitvi podpor. 50. obletnica smrti Schollovih Od spomladi 1942 do februarja 1943 so našli prebivalci južnonemških mest v svojih poštnih nabiralnikih letake, ki so pozivali k uporu proti nacizmu. Letaki so se imenovali „Flugblätter der weißen Rose“ in kasneje „Flugblätter der Widerstandsbewegung Deutschland“. To akcijo so sprožili študenti münchenske univerze in sicer: Hans in Sophie Scholl, Aleksander Schmoreil, Christof Probst, Willi Graf in Prof. Kurt Huber. Letaki naj bi omajali vero v Hitlerja, sprožili dvome in pozivali k pasivnem odporu. Škupina „Weiße Rose“ je bila zaradi izdaje februarja 1943 prijeta. Obtožena je bila veleizdaje in obsojena na smrt. Hans in Sophie Scholl ter Willi Graf so bili konec februarja 1943 usmrčeni, ostali člani skupine pa konec leta 1943. Ob 50. obletnici smrti te pomembne nemške odporniške skupine bo celovško mestno gledališče uprizorilo meseca maja opero „Die weiße Rose“. Izseljenci ob povratku na beljaškem kolodvoru Iniciativa proti brezposelnosti Pravijo, daje Šešelj Hrvat SLOVENSKI VESTNIK Politika 24. februar 1993 Einsprachigkeit ist teilbar z®leni jf°.roške se Interview mit der grünen NRAbgr. Terezija Stoisits pripravljajo na volitve In Kärnten führen einige eine Diskussion über die sogenannte Volksgruppenkammer bzw. das Virilmandat. Welche Rolle spielt diese Frage auf der Bundesebene? Diese Frage spielt im Parlament überhaupt keine Rolle. Es gibt hiefür keine Initiative einer im Parlament vertretenen Partei oder einer relevanten Zahl von Volksgruppenorganisationen. Diese Frage kann nur auf Bundesebene geregelt werden. Weder die Kroaten, die Slowaken und Tschechen, Ugarn, noch die Roma und Sinti führen eine solche Diskussion. Ganz im Gegenteil. Bei den burgenländischen Kroaten gibt es eine geschlossene Haltung aller Organisationen gegen solche Überlegungen. Ich finde trotzdem, daß darüber diskutiert werden sollte, weil alle neuen Anstöße die von Volksgruppenorganisationen kommen in die Diskussion einfließen sollten. Im Hinblick auch auf eine europaweit geführte Diskussion über die Normierung von V olksgruppenrechten. Die Befürworter der Ethno-kammer meinen, daß eine europäische Volksgruppenregelung auf dem Bekenntnisprinzip beruhen müßte und auf dieser Grundlage soll dann die Vertretung der Volksgruppen gewählt werden. Sind Sie auch dieser Meinung? Eigentlich dachte ich, daß wir über diesen Punkt, nämlich vom Bekenntnisprinzip und -zwang zu sprechen, längst hinaus sind. Eines hat die jüngste Vergangenheit ganz klar gezeigt, daß freiwillige Gheitoi-sierung der absolut falsche Weg für die Weiter- und Fortentwicklung der Volksgruppen ist. Die Öffnung in eine Richtung, die überregional d.h. auch über Staatsgrenzen hinweg eine Identiät für eine „europäische Region“ ermöglicht, ist der beste Garant dafür, daß zahlmäßig kleine Gruppen, d.h. Minderheiten sich überproportional hinsichtlich der Bedeutung ihrer Sprache und Kultur einbringen können. Eine kleine Gruppe kann sich nur weiterentwickeln in einem Klima der Toleranz und Offenheit von Seiten der Mehrheitsbevölkerung. Aber die Minderheit sieht keine diesbezüglichen Akzente von Seiten der Mehrheit, so-dall innerhalb der Minderheit die These an Bedeutung gewinnt, man müsse sich seihst zuerst stärken bevor man sich öffnet. Klingt im ersten Augenblick plausibel. Eigene Stärke ist wichtig. Die Frage ist nur wie hoch ist der Preis dafür. Wenn der Preis heißt Ghetto, Einige-lung, Schwerpunkt auf Bewahren und nicht Weiterentwik-keln, dann wird man nie in die Situation kommen, stark zu werden. Die Stärke der Volksgruppe besteht darin, welchen Einfluß sie auf die Region und Umgebung ausübt. Deshalb muß sie in der Öffentlichkeit präsent sein aber nicht für sich allein, sondern durch zweisprachige Schulen, zweisprachige Medien usw., die von beiden Volksgruppen rezipiert werden. Erst das schafft Selbstbewußtsein und die Steigerung des Selbstwertgefühls. Die Befürworter der Volksgruppenkammer wollen das auch. Nein, die ethnozentristische Seite will slowenisch nur für sich allein haben. Ich will, daß die slowenische Sprache und Kultur zum Indentitätsmerk-mal für Kärnten wird als gelebte Zweisprachigkeit. Kärnten soll als zweisprachige Region Geltung bekommen. Das müssen beide Volksgruppen erkennen, die noch einsprachigen und die immer schon zweisprachigen Kärntner. Ich halte es mit dem Motto: „Einsprachigkeit ist teilbar“. Zugegeben, das ist nicht sehr leicht, das zeigen die Reaktionen in Kärnten aber auch bundesweit. Aber andererseits ist Nationalismus die gefährlichste Ideologie der Gegenwart, das zeigen die konkreten Auswüchse. Im Rahmen der ZSO wird eine ähnliche Diskussion geführt? Diese Diskussion des ZSO unterstütze ich sehr, weil sie sich in weiten Teilen mit meinen Vorstellungen deckt. Es geht jetzt darum, daß dieses Konzept sozusagen „Fleisch wird“. Kann dieses Konzept der Zwei- und Mehrsprachigkeit auch in anderen Teilen Österreichs umgesetzt werden? Selbstverständlich. Es wird ja schon daran gearbeitet. Die burgenländischen Kroaten leben z.B. in Österreich, Ungarn und der Slowakei. Ungarn leben in Slowenien, Ungarn, Österreich und der Slowakei. Die nationale Definition darf sich nicht auf die Staatszugehörigkeit beschränken, sondern diese überregionale Ideti-tät muß die Grenzen sprengen. Das ist die Aussicht auf das integrierte Europa. Probehandeln für Europa. Ist es das? Minderheiten können mit diesem Konzept die Garanten für ein produktives Modell der euopäischen Integration sein. Denn nur über nationale Grenzen hinaus gehende Zusammenarbeit kann überhaupt die neuen regionalen Idetitäten, die gekennzeichnet sind durch Zwei- und Mehrsprachigkeit, schaffen. Andererseits ist aber gerade die überregionale Zusammenarbeit im überschaubaren Raum die Antwort auf ein zentralistisches und deshalb undemokratisches Super-EG-Europa. Ihre Arbeit als Minderheitensprecherin der Grünen erschöpft sich sicherlich nicht im Entwickeln von Konzepten? Meine Arbeit im Parlament ist sehr konkret. Beginnend mit der Frage der Anerkennung der Roma und Sinti als Volksgruppe über die Vorlage eines Schulgesetzes für das zweisprachige Schulwesen im Burgenland bis hin zu aktio-nistischen Maßnahmen z.B. der Aufstellung von zweisprachigen Ortstafeln im Burgenland oder der Geldbeschaffung für Vereine und Projekte oder dem Aufdecken von ungesetzlichen Handeln der Behörden bei der Schulleiterbesetzung in Kärnten. Was hat Sie in letzter Zeit erfreut? Es war für mich sehr erfreulich feststellen zu können, daß das FPÖ-Volksbegehren gegen Ausländer in den zweisprachigen Gebieten Österreichs völlig gescheitert ist. Das zeigt, daß die zweisprachigen Menschen offener, toleranter und feinfühliger sind für diese Problematik. Das war ein wichtiges demokratisches Zeichen. Danke für das Gespräch! Kaj bo pristop k ES pomenil za družbeni položaj žena v Avstriji? Kakšen je pravni položaj zanje? Se bo kaj zboljšalo ali poslabšalo? To so bila ključna vprašanja na celovškem simpoziju v Domu sindikatov v Celovcu, vrsta znanih žena iz političnega življenja pa je imelo referate na temo „Žene v Evro- Tu in tam je slišati, da utegnejo biti volitve v koroški deželni zbor že jeseni, in ker se govorice rade uresničijo, se nameravajo Zeleni pravočasno pripraviti za tak primer. Terezija Stoisič, poslanka, Peter Alterndorfer, poslovodja Zelenih na zvezni ravni, ter Franz Marenits in Karin Pru-cha iz koroškega deželnega vodstva, so prejšnji teden predstavili tisku svoj program. Resnici na ljubo, bilo je obilo tem, kar preveč za eno samo tiskovno konferenco. Glavna skrb Zelenih je trenutno sprememba volilnega reda za deželnozborske volitve, saj zaradi 4% kalvzule manjše stranke nimajo možnosti za mandat. Starostna meja za volilce mora biti prilagojena oni za volitve v parlament (18 let), z deželnim glavarjem Zer-nattom pa se bodo Zeleni o volilnem redu še pogovarjali. Osnutek zanj so velike stranke naredile bolj ali manj za zaprtimi vrati in resnične prilagoditve volilnemu redu pri državnih volitvah ni, menijo Zeleni, pač pa je to zadnji poskus strank, da onemogočijo majhnim strankam vstop v deželni zbor (Zelenim in Enotni listi). Po njihovem mnenju bi bila realna kvečjemu 2% klavzula namesto 4%. Stoisičeva je obširno razložila stališče Zelenih do novoustanovljenega Liberalnega foruma. Ta naj dobi pravico kluba, kot mu to pripada po zakonu, vendar pa parlament nikakor ne sme omogočiti finan- pi“. Med njimi tudi Johanna Dohnal, avstrijska zvezna ministrica za ženska vprašanja. Dohnalova je poudarila, da gre pri evropski politiki v prvi vrsti za mirovno politiko, pri tej pa je naloga Avstrije, da deluje na stičišču zahoda in vzhoda kot integrativna sila. Če go- ciranja zanj kot stranki - o tem bodo odločali volilci pri naslednjih volitvah. Če pa se že govori o Liberalnem forumu, je treba tudi o FPÖ, ker sta si ideološko še vedno blizu. Haiderjeva grožnja, da bo pač ustanovil v svoji frakciji pet klubov, bi pomenila, da si hoče naklepno prisvojiti denar davkoplačevalcev. Forum pa daje od vsega začetka politični nasprotnik Zelnih. Doslej tudi ni bilo še ničesar opozicionalnega čuti od tam, prav tako še niso jasni ekološko-politični aspekti nove skupine. Trenutno medijske analize izpričujejo precejšnjo naklonjenost za Schmidtovo, vendar Zeleni to pripisujejo veliki prisotnosti v medijih. Eno od težišč Zelenih je avstrijska migracijska politika -ne gre, da jo ima v rokah policijski minister. Zeleni so ustanovili projektno skupino, ki bo delovala med ljudmi proti strahovom v zvezi s priseljenci in izdelala predloge o migraciji. Načrtujejo tudi ekološko in klimatsko kampanjo, predvsem glede emisije ogljikovega dioksida (CÖ2). Avstrija je podpisala v Torontu konvencijo, da je treba do 1. 2005 zmanjšati količino CÖ2 za 20%, vendar se do danes ni glede tega zgodilo ničesar. Predstavniki Zelenih so nanizali še celo vrsto odprtih vprašanj od problema brezposelnosti do ekoloških grehov, Evropske skupnosti in univerze v Čelovcu. S.W, vorimo o skupni Evropi, to ne pomeni le bogatih zahodnih industrijskih držav, v njej so dežele vseh štirih strani sveta. Ne smemo zapirati oči pred spremembami in njihovimi gospodarskimi in političnimi posledicami nacionalizma na vzhodu in desnega radikalizma na zahodu. Avstrija ni „otok blaženih“, migracija (preseljevanje) zadeva tudi nas, tudi pri nas je sovraštvo, do tujcev problem, ki ga ne smemo podcenjevati. Ne smemo se tudi sprenevedati, češ da se nas manjšinski in nacionalistični konflikti v bivši Jugoslaviji ne tičejo. Nevarnost, da.bi evropska struktura ne razpadla v nacionalistično nekoordinirano politiko posameznih držav, je velika. Prav zato se mora Evropska skupnost v večji meri zastaviti za kriterije pravične socialne delitve, za okolje in za izravnavanje regionalnih neenakosti. V primeru, da bi teh kriterijev ES ne upoštevala, se lahko Evropejec/Evropejka lahko od nje odvrne. Karin Junker, članica Evropskega parlamenta, je predstavila komisijo evropskih skupnosti z naslovom „Referat für Chancengleichheit“. Ta komisija se ukvarja s tremi področji: pravna določila, integracija žena na delovnem trgu in izboljšanje položaja žena v družbi. S.W. Zvezna ministrica za ženska vprašanja Johanna Dohnal Ženske in Evropska skupnost Tiskovna izjava Slovenske prosvetne zveze V zadnjem času so nekateri mediji na Koroškem obvestili javnost, da bo v novi slovenski vladi skrb za zamejstvo prevzelo zunanje ministrstvo. Gre za naloge, ki jih je doslej delno opravljalo posebno ministrstvo za Sovence po svetu. Novi zakon o vladi Slovenije je to ministrstvo odpravil, toda skrb in odgovornost za manjšine v zamejstvu zaenkrat formalnopravno še nista urejeni. Prepričani smo, da je za oblikovanje političnih odnosov matične dežele do svojih manjšin v inozemstvu pristojen in odgovoren državni zbor kot najvišji zakonodajni organ, za izvajanje manjšinske politike pa je neposredno pristojna slovenska vlada kot najvišji eksekutivni organ države. V drugih evropskih deželah je za izvajanje manjšinske politike neposredno pristojna vlada, kar presega kompetence enega posameznega ministrstva. Gre namreč za preplet povezav na različnih področjih, predvsem na kulturnih in izobraževalnih, pa tudi na gospodarskih in političnih. Opredeljujemo se za to, da se vsak posamezni segment slovenskih manjšin v zamejstvu povezuje po strokovno izmerljivih kriterijih z ustreznimi partnerji v Sloveniji. Na najvišjem državnem nivoju so to jasno opredeljene kompetence posameznih vladnih organov oz. ministrstev. Neodgovorno bi bilo, če bi to široko paleto dejavnosti prepuščali enemu samemu ministrstvu, ki mu to že po svoji funkciji ne pripada. Če bi skrb za manjšine prevzelo zunanje ministrstvo, pretijo zaradi kompleksnosti manjšinskih vprašanj tudi nepotrebni zapleti z državami, kjer manjšine živijo. Zato diplomacija evropskih dežel strogo in administrativno ločuje med zunanjo in manjšinsko politiko in zunanjega ministrstva ne obremenjuje s tem občutljivim vprašanjem. Slovenski parlament upodablja politično pluralnost Slovenije prav tako, kot je politična pluralnost prisotna v življenju zamejskih Slovencev. Zato samo v njem lahko najde oblikovanje manjšinske politike najširši konsens in se s tem manjšinska politika Slovenije izogne enostranskim političnim povezavam do zamejskih Slovencev. Ker naj bi bila politika do zamejskih Slovencev nadstrankarska, bi vlogo koordinacije v organizacijskem smislu lahko prevzel poseben strokovni in politično neopredeljeni urad na ravni vlade. Prepričani smo, da je koordinacija posameznih interesov glede odnosov do zamejstva nujna, saj bi preplet povezav na različnih področjih med Slovenijo in zamejstvom na tej ravni lahko postal nekoliko bolj transparenten in demokratičen, kakor smo bili vajeni doslej. Kot osrednja ustanova v zamejstvu želimo, da bi bil odnos uradne Slovenije do kulturnega življenja koroških Slovencev opredeljen segmen-talno v smislu celovitosti slovenske nacionalne kulture in v smislu povezovanja v skupnem kulturnem prostoru. Administrativni posegi in odlaganje odgovornosti na neke za kulturo nekompetentne strukture silijo kulturo naravnost tja, kjer nikoli ni bila doma: v politizacijo in s tem neposredno v poglabljanje narodnoidentitetne krize Slovencev v zamejstvu. Dr. Janko Malle, tajnik Pustna prireditev v Železni Kapli: „Še mav, še mav!“ Že v samem geslu espede-zarjevske pustne prireditve se skriva beseda šema. Torej jasno kot noč, da je skoraj polovica kapelških farnodvoranskih pustolovcev (vsega skupaj okoli 317) pridno in na ves glas vzklikala akterjem na odru „Še mav, še mav!“. Druga polovica pa jim je dodatno še ploskala, ker je bilo štiriglasno smejanje brez vaje le prezahtveno. Mici O. je svoje navdušenje edina prikazala z glasnim juckanjem, v dvorani pa smo videli tudi tri obiskovalce, ki so se jezno držali. Ob koncu ( a ne nazadnje) naj zapišemo tudi nekaj misli o dogajanju na odru: Povezovalec bi domala zamudil prireditev, ker je v Kapli hitrost omejena na 30 km in so vsa parkirišča na odročni periferiji. Imel pa je svoje zahtevno besedilo dobro v glavi, saj (na odru) niti enkrat ni pogledal v svoje papirje. Novi starejši urednik pri oddaji „Lahko noč, Koroška“ je direktno poročal o več ali manj znanih dogodkih iz občinskih rezervatov (izjema severni predeli občine, od koder se težko kaj zve). Igralski vložki so bili dobro vloženi. Z lahkoto smo so-doživljali razvijanje dogodkov, kdo pa že ni imel kdaj opraviti s kriminalom, intervencijami ali vsaj popravnim izpitom, in kdo že ni kdaj bral (vsaj ene) pesmi svoji ženi. Le Mozart s harmoniko je bil nekaterim nov. Instrumentalni prispevki so bili prav tako izvrstni. Tudi oni, ki so jih prenašali preko zvočnikov, niso zaostajali. Spidersi igrajo in pojejo kot pred 20-imi leti (le nekaj instrumentov manj, zato pa so nekoliko debelejši). Je treba še omeniti, da je močno vžgal Sepp Huaber, gost z Bavarske (kar pa zaradi dolžine in deloma tudi že širine ne preseneča). Pri pevskih točkah nas je vse kar zasrbelo na popovštranih stolih. Saj sta prirojeni južno srednje ameriški Hortus Musicus v Šentjanžu Biser srednjeveške glasbene umetnosti so lahko poslušali v Šentjanžu: Hortus Musicus z madrigalno komedijo Glasbo, kakršne ne moremo slišati vsak dan „v živo“, pa tudi ne v tako kvalitetni izvedbi, nam je v ponedeljek zvečer predstavila skupina Hortus Musicus. Ti glasbeniki (šest jih poje, igra instrumente in pleše) so znani daleč preko koroških meja in dežela Koroška jih ra- da predstavlja kot eno svojih najboljših skupin. V Šentjanžu smo poslušali (in gledali - paše za oči je bilo tudi dovolj) madrigalno komedijo iz 16. stoletja Festino, ki je napisana prav za pustni čas, saj se dogaja na predvečer tolstega četrtka, ko prihajajo razne ritem in razumljivo besedilo še kako sorodna naši mentaliteti ter kapelškim običajem. Tokrat je ta sorodnost bila de-centno nakazana s primernimi nošami. Za podoben stil, a v plesni točki, so se tokrat načrtno odločili najmlajši nastopajoči. Odrasli so namreč še lahko do jutranjih ur rajali v hotelu Obir, kjer je sledil ples s srečo-lovom. Mnenje, da bi ansambel Melos edini nastopal za denar, je zmotno že zato, ker je tudi pijačo bilo treba plačati (tuje Zelo prav prišel prihranek pri dvojni vstopnini). Dodajamo še nekaj strokovnih in konstruktivno kritičnih misli. L Prvotno pametna zamisel, da mora ob vsaki pustni prireditvi tudi pošteno snežiti, se nam zdi nekoliko zastarela. Tokrat je med predstavo sicer da je to le slučaj, ker so bili itak vsi v dvorani, ven pa tudi nihče ni hotel (ali mogel). 3. Objektivno odmerjeno na prisotnost druge jezike govorečih pustnjakov, je bilo tokrat le nekoliko preveč dvojezičnega programa. 4. Franci S. - srečni dobitnik glavne nagrade - kosilnice -ima sedaj hude probleme, kje bi dobil travo. Kdor bi prodal grunt (ali morda odkupil stroj) naj ga čimprej pokliče. 5. Kapelčanom očividno pustne aktivitete tako ležijo, da jih naštudirajo kar v enem tednu (medtem ko se za druge nastope pripravljajo mesece ali celo leto). Stopnjevanje je gotovo še možno (morda na tri dni?) 6. Zarjevci so zadnje čase tako pridni, da bralcem samo lahko svetujemo, naj pozorno prebirajo Slovenski vestnik S kapelške televizijske oddaje „Lahko noč, Koroška“ še padlo toliko snega kot celo leto 1993 doslej ne, pa vendar že znatno manj kot zadnja leta. 2. Vrata v farno dvorano med programom končno le niso ropotala, vendar sumimo, (predvsem rubriko prireditve), (eventualno tudi Naš tednik), ker se lahko zgodi, da ima društvo že ta konec tedna spet kje kakšno akcijo. redacteur traumi Prešernova proslava na Dunaju skupine ljudi s podeželja na karneval v Benetke. Zvrsti se blizu dvajset kanconet, ki jih dovršeno igrajo in pojejo Hildegard Wiener in Eva Ötsch na kljunasto flavto in ki imata tudi čudovita soprana, Günther Mattitsch, igralec na gambo in kontratenor, Helmut Unter-kofler - tenorist, Christine Ka-bath dovršeno igra na lutnjo ter Dietmar Pickl, basist in govornik. Pred vsako kanconeto je dogajanje razloženo - tekst so prevedli v slovenščino in Pickl se ga je za slovensko publiko tudi naučil. Z madrigalom je skupina nastopila že tudi v Cankarjevem domu, v Ljubljani in na Ptuju, pa niso opazili, da Dietmar pravzaprav ne govori slovensko. Publika v Šentjanžu je zavzeto sledila glasbenemu izvajanju in z navdušenim ploskanjem povedala, da bi si želela še večkrat takih glasbenih biserov. S.W. Z enotedensko zamudo so se tudi na Dunaju naseljeni Slovenci oddolžili Prešernovemu spominu in obhajali slovenski kulturni praznik. Na slovesnost je vabil - kakor že v zadnjih letih - klub Ivan Cankar, ki prav letos praznuje dvajsetletnico svojega obstoja in je to priložnost zato tudi hkrati izkoriščal za svojo jubilejno slovesnost. Klub Ivan Cankar je bil prvotno zamišljen kot zbirališče zdomcev iz Slovenije na Dunaju, odkar ni več legendarnega Bistrovega Dunajskega krožka, ki je v prvi vrsti zajel koroške Slovence, katere je zaneslo v avstrijsko prestolnico, je Klub Ivan Cankar tudi zanje postal pribežališče za zabavne ure med domačini. Tako so se preteklo sredo v Palffyjevi palači na Dunaju srečali v Prešernov spomin Slovenci tu- in onstran Karavank, saj jih pesnikova beseda združuje, odkar je zaživela. Po pozdravnih besedah predsednice Kluba Ivan Cankar Melite Sanjič je spregovorila dr. Katja Boh, ambasadorka Republike Slovenije v Avstriji. Šele odkar obstaja samostojna Republika Slovenija, se je uresničila vizija Franceta Prešerna, je nekoliko samosvoje interpretirala pesnikova prizadevanja za jezikovno-kul-turno-narodnostno in politično samostojnost slovenskega naroda v predmarčnem obdobju prejšnjega stoletja in si ga tako prisvojila za legitimacijo sodobnih slovenskih političnih stremljenj. Arhaični ritmi in pesmi iz Prekmurja so zaokrožili slovesnost in zbudili spomin na slovensko kulturno in glasbeno zgodovino predprešernovega časa in podali pristen izraz slovenske narodne kulture ali folklore. Samo zadnja pesem prekmurske skupine je bila moderna in času ter morda tudi duhu časa v Sloveniji ustrezna: Que sera sera, whatever will be, will b'e, the future’s not ours to see, ali po slovensko: Que sera sera, kar koli že bo, pa bo... Okusno prodajno razstavo svojih knjig je ob tej priložnosti priredila celovška Mohorjeva založba: zanimanje za slovenske knjige je med dunajskimi Slovneci že vedno bilo. Ob prijetni zakuski - žal brez slovenskih vin - so se Slovenci vsaj enkrat na leto zopet videli in pokramljali za slovenski kulturni praznik. SLOVENSKI VESTNIK 24. februar 1993 V aprilu mala „deželna razstava“ skupaj z Amnesty International „Folterinstrumente im Mittelalter“ je uradni naslov razstave, ki jo bodo 28. aprila odprli na gradu Sommeregg v Seebodnu. Srhljivi in strah zbujajoči „pripomočki“ (približno sto eksponatov) bodo razstavili na skoraj 400 m2 površine, vendar je to komaj polovica vseh predmetov, ki so sicer arhivirani v Amsterdamu. Razstavo organizirajo v privatni iniciativi in sicer lastnik gradu Sommeregg Frank Rieg- ler skupaj z Amnesty International. Ta organizacija, ki se bori gospe Matildi Sadovnik v Podrojah za 66. rojstni dan; za osebne praznike članom cerkvenega zbora v Šentjakobu: Foltu, Rožici, Martini, Francu in Pepci; gospe Katarini Hribernik v Grabnu v Selah za osebni praznik; gospe Mici Oraže na Kotu za osebni praznik gospodu Folteju Dovjaku— Maleju iz Sel za 70. rojstni dan; gospe Mici Kuchar iz Lepene za rojstni dan; gospe Mici Ojster z Obirskega za 64. rojstni dan; gospe Katji Male na Kotu za rojstni dan; zakoncema Edit in Johanu Jugu za 25. obletnico poroke; gospodu Friedrichu Petraču s Šmarjete nad Pliberkom za rojstni dan; gospodu Kristiju Lajča-herju iz Kotmare vasi za osebni praznik; gospe Mici Klemenjak iz Sentožbalta za osebni praznik gospodu Albinu Tomiču iz Šmihela pri Pliberku za 80. rojstni dan in god; gospe Matildi Lutnik z Blata za 70. rojstni dan; gospe Antoniji Krištof iz Doljne vasi za 60. rojstni dan; Slovenski vestnik čestita! za osebne praznike članom društva upokojencev Pliberk: Lenci Müller iz Pliberka, Feliksu Buchwaldu iz Nonče vasi, Mariji Gradišnik iz Rinkol, Heleni Merkač iz Šmihela, Alfredu Kralu z Bistrice in Jožetu Anzelaku iz Drveše vasi; gospe Ani Kert iz Celovca za rojstni dan; gospe Heli Korpitsch iz Kršne vasi za rojstni dan; gospodu Andreju Lampich-lerju za 30. rojstni dan; ospe Albertini Smolnik iz entlipša za rojstni dan; gospe Rozini Apovnik z Blata pri Pliberku za 70. rojstni dan; gospe mag. Gabi Sitter s Suhe za rojstni dan; gospodu dr. Valentinu Sima iz Celovca za rojstni dan. Razstavo mučilnega orodja si je doslej po Evropi ogledalo že ogromno obiskovalcev proti kršitvi človekovih pravic po vsem svetu, je soorganizator zato, ker je mučenje tudi danes eno najbolj razširjenih zločinov nad človekom. Al bo ob razstavi srednjeveških instrumentov imela svoj prostor, kjer bodo obiskovalcem pre-dočili današnje metode mučenja po svetu. Grozljivo je, da je mučilno orodje, kakršno so uporabljali nekoč, tudi še danes v rabi, nekateri samo še bolj prefinjeni z novimi tehničnimi možnostmi. Dipl. inž. Schmid od Al je opozoril na dejstvo, da konvencije o prepovedi mučenja ni podpisalo kar 67 držav, ki imajo mučenje za legitimen instrument oblasti. Še več pa je seveda takih, ki so konvencijo podpisale, pa se je ne držijo. Vendar Al ne deluje proti državnim sistemom ali režimom posameznih držav (to je naloga drugih), pač pa samo navaja dejstva. Razstava, ki bo trajala od aprila do oktobra letos, bo stala predvidoma 3 in pol milijona šilingov, pričakujejo pa okrog 40.000 obiskovalcev. Otroški pust v Šentprimožu Tradicionalno na pustno nedeljo prireja SPD „Danica“ ples za otroke. V pustno okrašeni, topli dvorani kulturnega doma v Šentprimožu se je tudi letos zbralo okoli 100 otrok (najmlajša mlada niti 3 mesece), najstarejši? To pa je težko reči, saj nismo vedeli, kdo se skriva za duhovitimi in lepimi maskami. Navzoči so bili clow-ni, princese, vile, šerifi, pikapolonice, razni poklici so bili zastopani in še bi lahko naštevali. Zelo so bili posrečeni mladi udeleženci, ki so skupno s starejšimi udeleženci izvajali Koroška številka revije Slovenija Dejansko je Slovenija zunanjo podobo samostojnosti pričela oblikovati že precej pred 90. leti: Izseljenska matica npr. že leta 1986 s trime-sečnikom Slovenija v angleščini. Kot Rodno grudo s častitljivimi 40 leti izhajanja tudi Slovenijo ureja Jože Prešeren, v uredniškem odboru obeh pa je več najvidnejših svetovnih in domačih slovenskih publicistov. Prva s sprotnimi dogajanji in z zgodovinsko narodopisnimi dognanji doma seznanja Slovence po svetu (povzetke objavlja v angleščini in španščini) , naloga druge pa je torej širša - kot vidimo v prvem stavku tega zapisa. VI. letnik je „Slovenija“ osrednjo vsebino posameznih številk namenila najstarejšim slovenskim mestom in tako je v zadnji številki lanskega letnika predstavljen Slovenj Gradec takorekoč z vsem koroškim zasledjem državotvorne Slovenije. V dostojnem barvnem tisku je že na naslovni strani najnovejša slovenjgraška likovna pridobitev: Venetski konj Oskarja Kogoja pred staro mestno hišo, v reviji pa je še več kot 20 zares odličnih posnetkov s Koroške in množica drugih enako reprezentativnih barvnih slik. Z izjemo 6 čudovitih slik „Koroška skozi mojo kamero“ Toma Jeseničnika so ostale žal nepodpisane, zanimivo zgodovino Slovenj Gradca - prazgodovinska naselja, rimski Colatio, utrdba na Grajskem hribu s prvo navedbo imena Gradec leta 1091, mesto od 1267, stoletja s prevedenim imenom Windischgraz, le Trubar 1577 zapiše Slovenski Gradec, večna mu hvala za to - vse do sedanjosti povzema Tomo Štefe. Časnikar Slavko Bobovnik seže v Dravsko dolino in svoj prispevek Radlje, mesto v viharjih časa posveča lanski 850-letnici kraja. Na-jevsko lipo, najstarejše drevo svoje vrste na Slovenskem (koliko jih je starejših kje drugje, žal ne zvemo) in nekatere ljudske zgodbe o njem opiše gozdar Andrej Šertel, ki potrjuje domnevo, da je bila ta drevesna kraljica nad Črno zasajena 1222. Umetnostni zgodovinar Marko Košan nam Slovenj Gradec predstavi kot mesto miru z bogato kulturno tradicijo. Po zaslugi ustvarjalnih kulturnikov in umetnikov, piše, je mestu uspelo ohranjati svoje kulturnozgodovinsko poslanstvo, ga tudi v najnovejšem obdobju še naprej razvijati s pridobitvijo svetovno znanih umetnin in slovesom pomembnega mednarodnega kulturnega središča. V prispevku z naslovom Naokrog po slovenski koroški krajini nas pisatelj Marjan Kolar popelje po vseh njenih dolinah - Mežiški, Mislinjski in spodnjedravski in od Pece preko Pohorja do obeh Kozjakov, torej po Koroški v tistem obsegu, kot ga je z občinami Radlje, Dravograd, Ravne in Slovenj Gradec (1041 km2 ali 5% in okrog 75.000 prebivalcev ali 3,75% Slovenije) potrdila tudi Enciklopedija Slovenije tudi na osnovi jezikoslovnega dejstva, po katerem koroško narečje sega vse do Fale. To moram poudariti zaradi tega zdajšnjega čudnega politikanstva, ki hoče Koroško omejiti zgolj na Mežiško dolino - no da, vsaj do Dravograda. Tu sta še dva nepodpisana prispevka. Prvi opozarja na lanski knjižni novosti Vodnik po Mislinjski dolini in Monografijo Slovenj Gradec, drugi pa je Zima na Koroškem - z dobrim posluhom za naravne in splošne znamenitosti koroškega visokogorja, kjer zima zares celo leto milostno omogoča smučanje. Revija objavlja še vrsto drugih pomembnih prispevkov: ministri J. Kacin, J. Širše, D. Rupel in B. Šuklje razmišljajo o odnosih Slovenije s svetom v letu 1992, uredništvo predstavlja mednarodno ustanovo Pharos, namenjeno demokratičnim državljanskim pobudam, Braco Zavrnik pa poroča o 27. Borštnikovem gledališkem prazniku v Mariboru in opiše slovenske božične običaje. Tu so še: Ljubljana-zgodovinska rast mesta Marine Zemljak, Zdravilišče Dobrna Ančke Tomšič, „Moja zemlja, tvoja dežela“ Monike Pemič ( o kanadskem umetniku slovenskega rodu Francu Petriču), zelo dobrodošel Nastanek slovenskih priimkov Janeza Kebra, Višnja Gora - mesto v znamenju polža Ladislava Lesarja, Ajda kot del slovenske prvobitnosti Jožeta Prešerna (z nekaj recepti) ter Baročno obdobje v Sloveniji Davorina Vuga. Sklepna prispevka, delo Aleša Debeljaka , sta namenjena sodobni slovenski književnosti. Iz zbirke sodobne slovenske kratke zgodbe pa je Lili Potpara prispevala prevod v angleščino letošnjega Prešernovega nagrajenca Draga Jančarja Pogled angela. Visok kakovosten dosežek je celotno oblikovanje revije, ki njeno kulturno bogastvo takorekoč umetniško dopolnjuje z neizogibnimi reklamnimi posnetki. Vsekakor bo revijo Slovenija z veseljem vzel v roke vsak Slovenec kjerkoli po svetu, ki obvlada angleščino, zelo veliko pa bo povedala tudi vsakemu tujcu, ki se zanima za nas. Franček Lasbaher razne skupinske igre in zaplesali ob zvokih „okrogli magnetofon“. Maske so se poskusile tudi v srečolovu. Mladi pusti so se imenitno zabavali in kar težko zapustili kulturni dom. Ob tej priliki pa smo še povabili na naslednjo prireditev, ko bo gostoval Freyer-teater iz Ljubljane z marionetnim baletom „Trnjulčica“. Predstava, ki je navdušila mladino in starejše v Ljubljani, v Franciji, junija pa bodo gostovali na Nizozemskem, bo v nedeljo 28. 2. 1993 ob 18.30 uri v Kulturnem domu v Šentprimožu. Dani Nastop učencev glasbene šole na Radišah SPD Radiše in Glasbena šola - oddelek Radiše sta vabila 10. svečana 1993 vse ljubitelje instrumentalne glasbe v kulturni dom na Radišah. Vodja oddelka Glasbene šole na Radišah Janko Tolmaier je pozdravil vse navzoče in se zahvalil vsem, ki med letom kakorkoli prispevajo k temu, da tako brezhibno poteka pouk na Radišah. Spored, ki so ga izvajali učenci glasbene šole, je bil jako pester, saj se učenci v zadnjih letih učijo raznovrstne instrumente. Tako smo slišali skladbe za klavir, ki so jih zaigrali učenci prvega letnika, bolj preproste, a za začetnike dosti zahtevne. Tisti pa, ki se že več let učijo klavirja - in teh je kar 7 - so postali že pravi virtuozi. Do te visoke stopnje igranja jih je pripeljala prof. Gita Mally iz Ljubljane, ki že deveto leto prihaja teden za tednom na Radiše. Med posameznimi skladbami za klavir smo slišali tudi učence, ki obiskujejo glasbeno šolo v Celovcu. Ti učenci so igrali skladbe na kitaro, citre in harmoniko. Kompozicije za posamezne instrumente so segale od klasičnih komponistov do narodnih melodij. Na začetku in proti koncu sporeda je zaigral kvartet trobent pod vodstvom učitelja Francija Ogrisa iz Bilčovsa. Prvič pa se je ta večer predstavil javnosti in navzoče presenetil z dvema skladbama ra-diški ansambel: Robi Pichler z diatonično harmoniko, Sven Schiemann z bas-kitaro in Boris Povše s trobento. Vsi navzoči so z zadovoljstvom sledili celotnemu spore- du' N.P. Datum Kraj PRIREDITVE Priredttaq • Sreda, 24.2. 19.30 V Slomškovem domu v Celovcu Wolf in der Maur: Die Folgen des Nationalismus im Osten und Südosten Europas- predavanje Mohorjeva založba Četrtek, 24.2. 19.30 v farnem domu v Selah Posledice kajenja -predava dr. Maks Zdouc KD „Planina“ Petek, 26.2. 19.30 Pri Joklnu v Celovcu Badg. 7 Praznik kulturnih iniciativ s predstavitvijo brošure „Kultur bewegt Kärnten“ I.G.KIKK 27. in 28.2. v Modestovem in Srečanje mladinskih gledaliških in lutkovnih Mladinskem domu skupin KKZ Petek, 26.2. 19.30 v farni dvorani v Šentjakobu Andrej Šuster Drabosnjak: Komedija od zgubleniga sina (režija: Franci Končan) SPD „Drabosnjak“ KKZ Sobota, 27.2. 19.30 v farni dvorani v Šentjakobu Andrej Šuster Drabosnjak: Komedija od zgubljenega sina (Priredila dr. Herta Maurer-Lausegger) Režija: Franci Končan SPD „Drabosnjak“ in KKZ Sobota, 27.2. 19.30 v kulturnem domu na Radišah Dia-predavanje: Na treh najvišjih gorah Afrike; predava Jožko Igerc SPD „Radiše“ Nedelja, 28.2. 14.30 v farni dvorani v Šentjakobu Andrej Šuster Drabosnjak: Komedija od zgu-bljeniga sina SPD „Drabosnjak“ in KKZ Nedelja, 28.2. 18.30 v Kulturnem domu Marionetni balet Trnjulčica v Šentprimožu Gostuje: Freyer teater iz Ljubljane; režija Edi Majaron SPD „Danica“ Torek, 2.3. 19.30 Landesbuch handlung Wiesbadenerstr. 5 Peter Paul Wiplinger predstavlja svojo poezijo; uvod univ. prof. dr. Alois Branstätter Četrtek, 4.3. 19.00 v Mladinskem domu v Celovcu Okolje in trazit v Evropski skupnosti predava mag. Alexandra Nagi (nem.) PUAK Od 4. do 4. marca na kegljišču pri Juenni Nagradno kegljanje v Čepičah Podelitev nagrad 14.3. ob 20.00 Petek, 5.3. 19.30 v gostilni Loser v Šmihelu Ekološko kmetijstvo - le tržna hiša ali pot za za bodočnost predava univ. prof. dr. Alfred Haiger KISin PUAK Sobota, 6.3. 15.00 v galeriji Rožek Gustav Januš bere svojo poezijo Sobota, 6.3. 15.00 v farnem domu v Šentjakobu Stotisočnoga - lutkovna igrica gostuje Lutkovno gledališče iz Ljubljane SPD „Rož" inSPZ Nedelja, 7.3. 11.00 v farni dvorani v Železni Kapli Stotisočnoga - igrica za otroke gostuje Lutkovno gledališče iz Ljubljane SPD „Zarja" inSPZ Ponedeljek, pri Juenni 8.3. včepičah 14.00 Proslava mednarondega Dneva žena s kulturnim programom; poje Obirski ženski oktet Zveza slovenskih žena Petek, 12.3. 19.30 v farni dvorani v Šentjakobu Festino - madrigalna komedija; Nastopa Hortus musicus iz Celovca SPD „Rož“ TINJE - Dom v Tinjah -razstava del Kristijana Sadnikarja (do 4. 3.) - olja, pejsaži SEMISLAVČE - Galerija Rožek - Razstava del Gustava Januša Sreda, 24.2. Glasbena sreda Večerna 21.05 - 22.00 Termin izpade - vseavstrijska mreža. Oddaja „Človek v stiski“ četrtek, 25.2. Rož - Podjuna - Zilja Petek, 26.2. Narodopisna oddaja (dr. Anton Feinig) Sobota, 27.2. Od pesmi do pesmi - od srca do srca. Nedelja, 28.2. 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem, duhovna misel (žpk. M. Cvetko) 18.10-18.30 Dogodki in odmevi. Ponedeljek, 1.3. „Življenjski prostor Sele!" Torek, 2. 3. Lepote velike praznine: Sahara. Z avtomobilom skozi puščavo in goščavo (potopis) |Q o o o o ö Miloševič obtožuje rusko vodstvo BEOGRAD. Srbski predsednik Slobodan Miloševič je označil rusko izvajanje embarga Združenih narodov proti Srbiji in Črni gori za sramotno dejanje. S tem so Rusi popustili pred pritiski katoliške cerkve in Nemčije in izdali interese bratskega srbskega naroda, obtožuje Miloševič. S tako izjavo se je jasno posta- vil na stran in podkrepil stališča ruske opozicije, ki že dalj časa odločno zahteva več podpore Srbiji in preko ruskega vpliva v Varnostnem svetu OZN uvedbo sankcij proti Hrvaški, ki da ne spoštuje pred dobrim letom podpisanega sporazuma o premirju. Izsiljevanje s humanistično pomočjo SARAJEVO. Pošiljanje in razdeljevanje humanitarne pomoči sestradanemu prebivalstvu v Bosni in Hercegovini je postalo sredstvo političnih in strateških manipulacij. Potem ko srbske sile niso dovolile dostave humanistične pomoči v mesta v vzhodni Bosni, kjer je od gladu ogroženih okrog 200.000 Muslimanov, so Sarajevske oblasti iz solidarnosti do prebivalcev v teh mestih ustavile razdeljevanje pomoči v obkoljenem Sarajevu. S tem so hotele doseči mednarodni pritisk na bosanske Srbe in vso stvar pripeljati do absurda. Visoka komisarka urada OZN za begunce Sadako Ogata je na izsiljevanje reagirala z ustavitvijo vsakršne humanitarne pomoči, dokler Srbi ne bodo nehali ovirati njene dostave. Pritiski so vsaj deloma učinkovali, vodja bosanskih Srbov Karadžič je obljubil prehod konvojev preko „srbskega“ ozemlja, bosanski predsednik Alija Izetbegovič pa je ukazal razdeljevanje pomoči v Sarajevu, svetovnim humanitarnim organizacijam pa je poslal dramatičen poziv za dostavo čim več življenjskih potrebščin. Župan obkoljenega mesta Gorazde je sporočil, da v mestu gladuje 20.000 prebivalcev in beguncev in da obstaja nevarnost, da bo pomoč prispela prepozno. Nadzorstvo v BiH naj bi prevzela NATO BRUSELJ. Po pisanju zahodnih časopi- jakov, med njimi 15.000 angleških, vsaj sev naj bi severoatlantska vojaška zveza 5.000 ameriških, po načrtih pa naj bi so-Nato prevzela skrb za mir v Bosni in delovale tudi ruske enote. Pogoj zaprev-Hercegovini. Za to ima njegovo vrhovno zem nadzorstva naj bi bili prehodni spo-poveljstvo pripravljene že vse načrte, razum vseh treh sprtih strani in do-Enote Nata naj bi v Bosni ostale najmanj končna uskladitev stališč z Rusijo, deset let, štele pa naj bi okrog 50.000 vo- J.R. Predsednik Kučan na obisku pri papežu Slovenski predsednik Milan Kučan je prejšnji teden uradno obiskal Sveti sedež v Rimu in se srečal s poglavarjem rimskokatoliške cerkve papežem Janezom Pavlom II. Na tiskovni konferenci po vrnitvi v Ljubljano je Kučan obisk označil za zgodovinski. Papež da se je izkazal za velikega prijatelja slovenskega naroda, pogovarjala pa sta se tudi o ureditvi statuta katoliške cerkve v Sloveniji. Predsednik Kučan je papeža povabil na obisk v Slovenijo, kar je le-ta z zadovoljstvom sprejel, o datumu njegovega prihoda pa se zaradi prezaposlenosti papeža še niso mogli dogovoriti. Ob obisku v Italiji je predsednika Kučana sprejel tudi predsednik italijanske republike Oscar Luigi Scalfaro. Oba predsednika sta potrdila voljo obeh držav za pozitivno urejanje vseh nerešenih medsebojnih problemov, kar je zelo pomembno prav v trenutku, ko se pričenja- jo meddržavna pogajanja o reviziji oz. nadgradnji Osimskega sporazuma. Predsednika Kučana je na državniških srečanjih v Vatikanu in Rimu spremljal zunanji minister Lojze Peterle. Odprt nov mejni prehod na Goriškem Ob prvem uradnem srečanju slovenskega in italijanskega zunanjega ministra, Lojzeta Peterleta in Emilia Colom-ba, sta ministra predala v promet nov mejni prehod v Neblu na Goriškem. Zanimivo pri tem je, da se otvoritve niso udeležili predstavniki občinskih krajevnih oblasti z utemeljitvijo, da v priprave za odprtje niso bili vključeni, formalno vabilo na otvoritev pa so prejeli šele dan poprej. Ministra sta se ob tej priložnosti pogo- varjala o začetku meddržavnih pogajanj o reviziji (italijansko) oz. nadgradnji (slovensko stališče) osmiskega sporazuma. Italijani so za vodjo pogajalske skupine že imenovali senatorja Berlinguer-ja, pogajanja pa bodo v Sloveniji. Najbolj vroča tema bo poleg odškodnine italijanskim razlaščencem na Primorskem in v slovenski Istri vprašanje pravic in zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in italijanske v Sloveniji, za kar pa Italija uporablja dvojna merila. 26. srečanje pevskih zborov „Od Pliberka do Traberka“ Gledališki seminar v kulturnem domu na Radišah Prireditelji ZKO Ravne na Koroškem, KKZ, SPZ ter kulturna društva iz Pliberka, Šent-primoža, Mežice, Črne na Koroškem, Kotelj, Prevalj in ZKO Dravograd. 26. srečanje Od Pliberka do Traberka se bo pričelo letos 26. 2. v Dravogradu in sklenilo 20. 3. na Ravnah, kjer bo nastopilo kar 17 izbranih pevskih zborov. Glavni organizator Zveza kulturnih organizacij Ravne na Koroškem pri teh koncertih s pomočjo SPZ in KKZ vključuje tudi pevske zbore iz Podjune. Letošnji akcent je na Ziljski pesmi. Vsak zbor bo na srečanju zapel tudi dve pesmi iz Zilje. Stalni gostje oz. zbori, ki so temu srečanju držali zvestobo že četrt stoletja, je med drugim tudi MoPZ „Foltej Hartman“ iz Pliberka. Na letošnjem srečanju pa bodo sodelovali še zbor Srce, Podjuna, Danica, Trta, Vinko Poljanec, Suha in zbor slovenske gimnazije. v petek, 26. 2.1993, ob 19. uri v Dravogradu v petek, 26. 2.1993, ob 19. uri v Mežici v soboto, 27. 2.1993, ob 19.30 v Vogrčah - nastopajo Mešani pevski zbor Šentanel, KUD Gozdar Črna na Koroškem (Moški pevski zbor), DPD Svoboda Prevalje (Dekliški pevski zbor) „Karantanija“, SPD „Edinost“ Pliberk (Moški pevski zbor „Foltej Hartman“ Pliberk, DPD Svoboda Prevalje (Moški pevski zbor „Vres“ Prevalje). v petek, 5. 3. 1993, ob 19. uri na Prevaljah v soboto, 6. 3.1993, ob 19. uri v Kotljah v petek, 12. 3.1993, ob 19. uri v Črni v soboto, 13. 3.1993, ob 19.30 v Šentprimožu Zaključni koncert bo v soboto, 20.3.1993, ob 19. uri v športni dvorani pri Osnovni šoli Prežihovega Voranca na Ravnah na Koroškem. Pod naslovom „Efekti in triki na odru“ je deželno združenje amaterskih gledališč skupno s Slovensko prosvetno zvezo preteklo soboto, 13. 2. 1993, organiziralo enodnevni strokovni seminar. Da je zanimanje za tovrstna predavanja precejšnje, nam je potrdila mnogoštevilna udeležba iz vseh predelov Koroške. Kako obširna je tematika, smo se v teh nekaj urah lahko prepričali, ko nam je referent Konstantin Bujnov - tehnični vodja v mestnem gledališču Celovec -nakazal možnosti uporabe najenostavnejših pripomočkov za ustvarjanje različnih efektov na odru. Sem spadajo industrijski žarometi, katerih cena znaša komaj desetino od pravih gledaliških reflektorjev, kakor tudi improvizacija projekcije za ozadje odra z navadnim šolskim projektorjem. Pokazal nam je, da je možno tudi z manjšim številom reflektorjev s posebno barvno kombinacijo doseči zadovoljiv učinek. Obrazložil nam je sestavo, predelavo in nabavo materiala, potrebnega za gradnjo scene, za kaširanje različnih predmetov (npr. strah, drevesa,listje na drevju, star omet na hiši in podobno). Nemalokrat se za to lahko uporablja material iz industrijskih odpadkov, kot je stiropor ali tekstilni odpadki in stare cunje. Referent nam je razložil tudi tehniko slikanja na platno, tako da se perspektivno spaja z ostalo sceno. Odprt ogenj, kočljiva zadeva za vsak oder, se da s kemično snovjo kakor tudi z enostavnimi tehničnimi pripo- Umrla 103-letna Katarina Rainer Pred nedavnim smo na lo-gavaškem pokopališču pospremili k zadnjemu počitku Katarino Rainer s Spodnjih Jezerc. Aprila letos bi dočakala 104 leta starosti, pa jo je doletela nezgoda, ki je končala njeno življenjsko pot. Bila je najstarejša ženska v občini Vrba in hkrati tudi ena najstarejših v Avstriji. Leta 1922 se je poročila. Zakonska sreča pa je trajala smo sedem let, potem pa ji je umrl mož in ji zapustil tri sinove. Dva se nista več vrnila iz druge svetovne vojne, pri tretjem sinu Floriju in njegovi družini pa je končno preživljala večer življenja, poln vsega, za kar je bila prikrajšana v svojih prejšnjih letih. Pogrebni obred, udeležilo se ga je lepo število žalnih gostov, je ob asistenci dekana Petra Stickra iz Globasnice opravil domači župnik dekan Martin Hotmitz. V slovo so ji zapeli domači pevci pod vodstvom Stanka Černiča, ob odprtem grobu pa se je od pokojne poslovil tudi vrbski župan Valentin Petritsch. Pokojno Katarino Rainer bomo ohranili v lepem spominu. Sinu in njegovi družini pa ob težki izgubi izrekamo iskreno sožalje. močki, to so majhen ventilator, barvni trakovi in ustrezna razsvetljava, brez večje nevarnosti ponazoriti na odru. Tonski efekti so prava kalvarija za vsakogar, ki zbira potrebne posnetke po vseh mogočih virih. Tudi tu nam je gospod Bujnov nakazal nova pota dobave efektov potom synthesizerja in vigranje v igro potom datrecorderja. S tem je referent Bujnov zaokrožil nadvse zanimivo predavanje z ugotovitvijo, daje za toliko podanih informacij časovni okvir prekratek, in smo se že zmenili za naslednjo praktično ekskurzijo ob praktičnem delu. Ob koncu se je vodja seminarja zahvalil vsem navzočim in prav posebno referentu Konstantinu Bujnovu za njegov prispevek. Nuži Wieser Koroška poje ’93 Alojz Rebula-Jože Ropic Reke mojega življenja večernice v čast Antonu Martinu Slomšku nedelja, 7. marca ob 14.30 v Celovcu slavna mestna cerkev Šentilj Vpisovanje na Dvojezični trgovski akademiji Vodstvo Dvojezične trgovske akademije sporoča, daje možen vpis v šolo v času od 15. do 27. februarja 1993. Poznejša prijava je možna le iz važnih osebnih razlogov interesenta ali njegovega vzgojitelja, ki so preprečili pravočasno prijavo. Prijavne formularje dobite v ravnateljstvu Dvojezične trgovske akademije, Prof,-Janežič-Platz 1, 9020 Celovec, tel.: 0463/38 24 00. Sprejemni pogoji: 1. Zaključek 4. razreda glavne šole ali gimnazije 2. Uspešen zaključek sprejemnega izpita 3. Dosežena starost 14 let do 31. decembra v prvem letniku 4. Učenci naj znajo vsaj deloma slovensko TAK posreduje učencem kot druge trgovske akademije solidno gospodarsko in splošno izobrazbo. Poleg tega sta učna jezika slovenščina in nemščina in obvezna tuja jezika italijanščina in angleščina. Dvojezična TAK goji tudi stike s šolami in podjetji v prostoru Alpe-Jadran. Torej, izkoristite prednosti Dvojezične trgovske akademije. Jezik m Janko Messner duša Pozvani ali poklicani? „.. .smo pozvani, da tudi v prihodnje pozorno sledimo politiki do tujcev“ pravi poročevalec na 3. strani Nedelje (31. 1. 93). Čemu si izposojati pri Srbih, če imamo sami: ne rečem, da bi morali tudi „poziv“ radikalno črtati in rabiti samo še vpoklic, klic in povabilo, kakor priporoča SP, vendar namesto vojaškega poziva (Einberufung) je gotovo boljši domači vojaški vpoklic ali vpoklic k vojakom, čeprav tudi ta nič prida ni in ga ni jezika na svetu, ki bi iz puške naredil pero ali kuhalnico. Laže si že predstavljaš telefonski klic namesto poziva, ali namesto poziva v sili - klic v sili. Teže bi bilo preganjati sodni poziv, upravno listino z uradno zahtevo po navzočnosti pri razpravi na sodniji, ker se je izraz zakoreninil že v prejšnjem stoletju. Drugače pa je z glagolom pozvati: zanj lahko zmeraj vstavimo poklicati ali povabiti, na primer: sodišče ga je poklicalo za pričo. Ali pa: društvo SOS nas je poklicalo, povabilo na demonstracijo zoper Haiderjeve politične zvijače... V tem smislu popravimo torej gornji stavek: „... smo p o klican i“ namesto pozvani! „...poklicani, da sledimo“ pa še ni v redu, saj se mu je tudi še „da“ vtihotapil pod vplivom srbščine (npr. moraš, da dodješ!), Slovenci uporabljamo v takih primernih nedoločnik: smo poklicani slediti ravnanju s tujci v naši deželi... SV pravi (8. L 93) na 4. strani: „Mislilsem, da bo ...ukvarjanja s tem vprašanjem enkrat konec“. Zakaj samo enkrat? Slovenski enkrat pomeni ein einziges Mal, kakor pomeni dvakrat zweimal, trikrat pa dreimal... Pravilno bi bil moral zapisati: ... da bo že konec. Če pa ne bi stal tam samostalnik „konec“, bi lahko dejal tudi „da bo že končno mir, pokoj“ ipd. Enkrat v pomenu nekoč pa ima še več sinonimov, na primer neki dan ipd. „Es war einmal eine Hexe“ je po slovensko pač „Nekoč je bila (neka) čarovnica... “ Res pa nam je to čistko močno zameglil neki uspešen rimar, ki je ta sporni „enkrat“ vpletel v otroški verz: „Enkrat je bil en škrat“. To je kajpada neodgovorno, pa naj se ti še tako ponuja. Kar otroška vrtnarica s kitaro vbije malčku v ušesa, tega mu učitelj v gimnaziji ne bo zlahka iz njih izbil. V televizijski oddaji Dober dan, Koroška (17.1.) je rekla napovedovalka : „Konec koncev so le našli kraj... “ Konec je konec, zato nima več nikakršnih koncev. Po slovensko je to navsezadnje! poročevalec M. pa naj se nikoli več ne zoperstavlja, ampak upira! Pa tole: enkrat je bila kriva manjšina, drugič tujci, po slovensko je to: zdaj je kriva manjšina, zdaj (so krivi) tujci. Iz ženskega vidika Posilstva v vojni piše Štefka Vavti V preteklih mesecih so nas šokirale novice o množičnih posilstvih bosanskih in hrvaških žensk v vojni v Bosni in Hercegovini: okrog 60.00 žensk -tako cenijo strokovnjakinje ženske skupine „Kareta“, ki skušajo pomagati prizadetim žrtvam - trpi zaradi seksualnega zlorabljanja v vojni, približno 30.000 pa jih je menda že zanosilo. Vse kaže, da je tudi v tej vojni ženska (in njeni otroci) najhuje prizadeta žrtev: splošno nasilje na eni, seksualno zlorabljanje, posilstvo in travmatične nosečnosti, ki zapuščajo globoke rane, pa na drugi strani. Ob tem pa se mi zdi pomembno, da ne pozabimo, da je posilstvo bilo tudi v zgodovini vedno znova grozen in šokanten del vojne realnosti. Čeprav je to naša (moška) družba po vojni žal hitro pozabila, posledice pa zanemarjala. Heike Sander in Barbara Johr, nemški novinarki in režiserki pomembnih ženskih filmov, sta v svojih znanstvenih razziskavah prišli do sledečih zaključkov: V prvih tednih po drugi svetovni vojni je bilo v Nemčiji posiljenih okrog 2 milijona žensk. Med vojno so nemški vojaki posiljevali poljske, židovske, ruske in druge ženske, preden so jih umorili, po vojni pa so se jim za to maščevali ruski vojaki - žrtve pa so bile tu in tam ničesar krive ženske. Slike iz druge svetovne vojne pa so podobne scenam v Bosni in Hercegovini: Nage in krvaveče ležijo na tleh ženske. Anonimni obrazi, spačeni od bolečine in sramu. Globoke rane na duši in telesu, ki ne zacelijo, ko je vojne konec. Posilstvo kot samoumeven del vojne prakse se vleče kot rdeča nit skozi zgodovino. Novo je le, da je zdaj zvedela za to tudi javnost. Tako to množično zlorabljanje žensk šokira celo tiste moške, ki imajo sicer seksualno zlorabljanje (svoje) žen(sk)e za kavalirski delikt, ne pa za kaznivo dejanje. Ste vedele, da je v naši „deželi blaženih“, v Avstriji, ki ni prizadeta od vojne, vsako leto posiljenih in seksualno zlorabljenih med 10.000 in 25.000 otrok? Ob teh številkah nam o ženskah, ki so žrtve posilstva in seksualnega zlorabljanja v Avstriji, sploh ni treba več govoriti. SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT Vabilo in razpis SPD Zarja vabi in razpisuje ljudsko sankarsko tekmo, ki bo v nedeljo, 28. 2.1993. Start ob 13.00 uri na Rastočniko-vih njivah v Lepeni. Tekma šteje za Obir-pokal 1993 in za rekreacijski deseteroboj 1993. Tekme za Rožanski cup Prejšnjo soboto, 13.2., je Športno društvo Šentjanž priredilo 4. tekmo za Rožanski otroški cup v Podnu. V veleslalomu so se pomerili otroci v starosti od osem do enajst let, razdeljeni pa so bili v štiri tekmovalne skupine. Rezultati: Otroci I/deklice: 1. Isabel Sablatnik, ŠD Šentjanž; 2. Annemarie Ogris, DSG Sele; 3. Melanie Dovjak. V tej skupini je tudi prvič tekmovala Barbara Boštjančič iz Bilčovsa, ki vozi za ŠD Šentjanž, in dosegla odlično peto mesto! Otroci I/fantje: 1. Pepi Durnik, SC Rosental; 2. Ralf Fister, SC Rosental; 3. Patrik Künstl, SK Borovlje. Otroci Il/deklice: 1. Karina Lausegger, SK Borovlje; 2. Christine Michenthaler, SK Borovlje; 3. Katarina Wer-nig, SK Borovlje. Tekmovalka Šentjanža Katrin Rust je zaradi padca imela smolo, vendar je bila kljub temu osma. Otroci II/fantje: 1. Mario Plasch, SC Ro-sental; 2. Peter Puchar, SC Rosental; 3. Friedrich Mak, DSG Sele. Ta skupina je bila tudi najmočnejša, v njej je Kristijan Koffer (ŠD Šentjanž) dosegel osmo mesto, Marko Roblek iz Sel pa sedmo, kar je pri obeh nekoliko pod njuno zmogljivostjo. Finale Rožanskega otroškega pokala bo 7. marca v Podnu in pričakovati je zelo napeto tekmovanje, saj se pravi favoriti še niso utrdili. Med športnimi klubi pa trenutno vodijo Borovlje, ki imajo tudi največ tekmovalk in tekmovalcev, pred Selami in SC Ro-sental. Pri tej uvrstitvi bo verjetno tudi ostalo. V Šentjanžu so s treningom zaradi pomanjkanja snega začeli nekoliko prepozno, vendar so ta tekmovanja vzpodbudila tekmovalnega duha. 100.1etnica organiziranega planinstva med Slovenci 27. februarja leta 1893 Dejstvo je, da so so trije mladi planinci je bilo v Ljubljani usta- imeli slovenski planinci v Josip Hauptman, Ivan novljeno Slovensko pla- tistem času zelo težak Korenčan in Anton Škof ninsko društvo. Pod tem položaj, saj je na takrat- na vrhu Stola sklenili imenom je delovalo do nem slovenskem ozemlju ustanoviti slovensko pla-leta 1948, nato pa se je delovalo kar pet sekcij ninsko društvo. Priprave preimenovalo v Planin- Nemško-avstrijskega so se začele in sko zvezo Slovenije. V planinskega društva naslednjega leta, 27. primerjavi z drugimi (Kranj, Maribor, Celje, februarja 1893, je bil narodi smo se Slovenci Beljak in Trst), ki so bile ustanovni občni zbor, na pozno organizirali - 19 Slovencem vse prej kot katerem so za predsed-let za Hrvati, 31 let za naklonjene. Na sloven- nika izvolili prof. dr. Avstrijci in 36 let za skih tleh so markirale Franca Orožna. Pisatelj Angleži. nemške poti in postav- in funkcionar SPD Janko Prvi poskus ustanovi- ljale nemške koče; Mlakar, ki se je ukvarjal z tve Slovenskega planin- skratka - Slovenci so se zgodovino SPD, je v skega društva pa je vse- počutili tujce na domačih zvezi z ustanovitvijo tega kakor starejšega datuma, tleh. društva zapisal, da ni bilo saj sega nazaj v leto 1872. Eden glavnih povodov ustanovljeno zgolj iz Takrat je bohinjski za ustanovitev sloven- navdušenja za planine, kaplan Ivan Žan ustano- skega planinskega dru- marveč v prvi vrsti kot vil oz. prijavil planinsko štva pa je bila otvoritev obramba proti nemške-organizacijo z imenom nemške koče Desch- mu navalu, ki je grozil Triglavski prijatelji, na mannhütte (danes Stani- slovenski zemlji. Slovensko planinsko društvo je takoj po ustanovitvi začelo ustanavljati podružnice po vsem slovenskem ozmelju. Še istega leta sta nastali kamniška in savinjska, sedem let kasneje pa Ziljska podružnica, zibelka slovenskega planinstva na Koroškem oz. rojstvo sedanjega planinskega društva na Koroškem. ______________________________________________Slovensko planinsko dru- Trije koroški planinci, Stanko Schellander, Lubo štvo' Pozneje Planinska Urbajs in Franček Rehsmann (od leve proti desni) zveza Slovenije, predstavlja danes mogočno žalost pa je tedanje obla- čeva koča) leta 1887. planinsko organizacijo z sti niso potrdile. Triglav- Izzivalni govor sloven- nad 100.000 člani in več ski prijatelji so bili zelo skega odpadnika in funk- kot 150 planinskimi aktivni in pod Triglavom cionarja Nemško-avstrij- postojankami. Njena zgradili planinsko kočo, skega Alpenvereina alpinistična dejavnost pa ki so jo imenovali Tri- Deschmanna se je nam- je s plezalnimi uspehi glavski tempelj. S služ- reč končal z besedami: predvsem v Himalaji beno premestitvijo „Und Du, Altvater dosegla svetovni vrh. Ivana Žana pa je prene- Triglav, strecke deine Planinska zveza Slove-halo delovanje Triglav- Hand schützend über nije je danes vključena v skih prijateljev. unsere deutsche Erde!“ vsa mednarodna zdru- Danes se celo avsrijski Ta Deschmann pa ni bil ženja in je pomemben planinci čudijo in sprašu- nihče drug kot Dragotin člen medsebojnega pla-jejo, zakaj rojstvo organi- Dežman, slovenski znan- ninskega sodelovanja. stvenik in tajnik sloven- v nedeljo, 28. februarskega društva, ki pa je ja, bo slavnostna prosla-leta 1860 prestopil v nem- vitev 100-letnice v Can-ški tabor. Te Deschma- karjevem domu, kate- ziranega planinstva med Slovenci ni leto 1872. Tudi med slovenskimi planinci je na ta račun vse več kritike. No, pa nove izzivalne besede so rega se bodo udeležili pustimo to. Uradno je med slovenskimi planinci tudi zastopniki zamejskih 100-letnica SPD letos. ' 'v ...... Uspešni Filipičeva in Oražetova Športniki in športnice SŠD Šentjanž so na najboljši poti, da bodo postali pojem tako kot zahomški „orli“. Na izzvale upravičeno ogorčenje, tako da je zahteva po slovenski planinski organizaciji postajala vedno močnejša. Pet let pozneje pa je prišlo do odločitve. 23. julija 1892 planinskih društev, potomcev jubilejnega društva. Planinski zvezi Slovenije ob njenem prazniku iskreno čestitamo z najboljšimi željami za prihodnost. § ^ Zahomčani ne mirujejo Zahomški skakalci tu- mlajših zahomških tek-di v.Preteklem tednu niso movalcev pomerilo med Dreiländerecku je bilo počivali. V sredo, 17. 2., seboj na društvenem tek-tekmovanje v smučanju so se udeležili tekmovan- movanju na mali in 30-vseh najboljših klubov, ja v Reith im Winklu. Pri metrski skakalnici. Med šolarjev in mladincev na šolarjih II je Florian Rief- starejšimi otroci so se na Koroškem za tako ime- enthalerosvojil 5. mesto, prva tri mesta uvrstili novani Raiffeisen Indu- V Bad Ischlu je pretek- Hanzi Millonig, Stefan strie Cup. V hudi kon- li petek Hanzi Millonig Kaiser in Sebastian Rie-kurenci, saj so bili na pri otrocih II zasedel 2. fenthaler, pri mlajših Startu res najboljši s mesto, Stefan Kaiser pa otrocih pa je društveni Koroškega, sta se čla- je bil šesti. Pri šolarjih II prvak postal Danny Hoj-nici Slovenskega šport- je bil Florian Riefentha- nik. nega kluba Šentjanž ler spet peti. in še vest iz Poljske: Birgit Filipič in Silvana Ob koncu tedna so se Franci Wiegele se je ob Oraže uvrstili na mladi Zahomčani udele- koncu tedna pomeril na odlično drugo oziroma žili štajerskega prvenstva dveh tekmah za Evropski tretje mesto. S tema v Murauu. Hanzi Millo- pokal. Na prvi v Zakopa-uvrstitvama sta se kvali- nig je bil pri otrocih II nah je bil 23., na drugi v ficirali za tekme FIS in prvi, drugi pa Stefan Ščirku pa je osvojil od-že v kratkem bosta tek- Kaiser, uspešen tretji je lično 2. mesto. Žal so na movali na štirih medna- bil tudi Florian Riefent- obeh tekmovanjih zaradi rodnih tekmah. O nju- haler pri šolarjih II. slabega vremena izvedli nih uspehih drugič! Prejšnji torek se je 10 samo po en skok. SŠD Šentjanž ves teden na smučeh Med 200 udeleženci na tekmovanju za Raiffeisen Industrie Cup v Bad Kleinkirchheimu za mladino do 19 let so člani SŠD Šentjanž dosegli naslednja mesta: šolarke I: Brigitte Esel 6.; šolarke II: Tatjana Zablatnik 3.; Mladinke: Silvana Oraže 5. in Birgit Filipič 6.; mladinci: Danijel Užnik 3. (v svojem letniku 2., v splošnem zaporedju do 19 let je bil 4.). Od 17. do 19. 2. pa se je na vseavstrijskem prvenstvu ÖSV v Inner-kremsu prvič zgodilo, da so se kar štirje Šentjanš-čani kvalifizirali za FIS tekme: Silvana Oraže, Birgit Filipič, Danijel Užnik in Markus Vouk. Za Danijela je bilo to že 17. FIS tekmovanje. 21. in 22. 2. je bilo prvenstvo za ženske v okviru FIS tekme. Birgit in Silvana sta se odlično odrezali in obe prvič dosegli FIS točke pod 100. Od 19. do 21. 2. je bilo tekmovanje šolarjev za koroško šolarsko prvenstvo - Gusti Zablatnik je bil 5., Tatjana Zablatnik je dosegla dvakrat 8. mesto, enkrat pa je izpadla, Brigitte Esel pa je bila enkrat 7. in dvakrat 8. Slovenska športna zveza -Slovensko planinsko društvo Celovec in Slovensko prosvetno društvo „Rož“ iz Šentjakoba v Rožu vabijo na XV. Zimski pohod „ARIHOVA PEČ“ 1993 v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo, ki bo v nedeljo, 7. 3.1993, s pričetkom ob 9.00 uri (odhod na kočo med 9.00 in 12.00 uro) pri Polancu na Čemernici (Hodnina) nad Št. Jakobom v Rožu Pohod: Od Polanca mimo bivšega partizanskega bunkerja do planinske postojanke „Koča nad Arihovo pečjo“ (1084 m - kontrolni žig) in po drugi smeri nazaj mimo Resmanove lovske koče do Polanca. Pogoji za udeležence: Na zimskem pohodu „Arihova peč“ lahko sodelujejo vsi. Udeleženci morajo biti zimsko im planinsko opremljeni. Pohodniki se morajo držati označene poti. Pohodniki se morajo vrniti v cilj pri Polancu najkasneje do 15.00 ure. Udeleženci sodelujejo na lastno odgovornost. Prijave in štartnina: Prijave sprejemamo na dan prireditve med 9.00 in 12.00 uro. Startnina znaša šil. 50,- (SLT 400,-) za odrasle in šil. 40,- (SLT 320,-) za otroke in mladince. Štartnina se plača od prijavi. Pohodniki prejmejo na štartu kontrolni kartonček in značko. Nagrade: Vsak udeleženec pohoda dobi diplomo za udeležbo, če predloži po prihodu v cilj kontrolni kartonček. Kdor se 5-krat udeleži zimskega pohoda „Arihova peč“, prejme posebno zlato značko. 5-kratno udeležbo mora dokazati s petimi kontrolnimi kartončki. Zdravniška služba: Za zdravniško službo je poskrbljeno. Okrepčitev in zabava: Vsak udeleženec dobi toplo pijačo in klobaso. Za zabavo bodo poskrbeli muzikantje iz Železne Kaple. Možnost nakupa: Zadruga-Market Šentjakob bo tudi letos postavila stojnico, kjer lahko ugodno kupite raznovrstno blago. Plačilo tudi v SLT - ugodna menjava. Dovoz in parkirni prostor: Iz Šentjakoba v Rožu vodi označena pot proti Podrožci/Rosenbach, preko vasi Leše/Lessach, Svatne/Schlatten in Hodnina/Kanin do Starta na Čemernici. Pot bo oznančena s kažipoti „Arihova peč“. Parkirišča so na razpolago. Zimski pohod „Arihova peč“ bo ob vsakem vremenu!