Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 1<3.
V Ljubljani, dne 1. aprila 1931
Cena posamezni številki Din 1*50
XIII. leto.
„NAŠ GLAS“ izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40'—, za pol leta Din 20'—, za četrt leta Din 10-—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. =
NAŠ GLAS
Uredništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
Osrednje glasilo državnih nameščencev in upokojencev.
VABILO
na
REDNI OBČNI ZBOR
Zveze drž. nameščencev In upokojencev
v Ljubljani
ki se bo vršil v nedeljo, dne 26. aprila 1931 ob 10. uri dopoldne v „Beli dvorani“ hotela Union.
DMEVMI RED:
1.	Nagovor načelnikov.
2.	Poročilo tajnikovega namestnika o Zvezinem poslovanju za upravno leto 1930.
3.	Poročilo blagajnikovo.
4.	Poročilo računskih pregledovalcev.
5.	Razprava o točkah 2. do 4. dnevnega reda.
6.	Proračun za poslovno leto 1931.
7.	Določitev članarine za poslovno leto 1931.
8.	Predlogi.
9.	Prizivi (pritožbe).
10.	Izprememba pravil.
11.	Volitev novega odbora, pregledovalcev računov in njih namestnikov.
Pripomba: Vse pri Zvezi včlanjene strokovne organizacije in okrožne skupine dobe tekom prvih dni meseca aprila posebne okrožnice, iz katere bodo razvidne vse določbe,
ki se nanašajo na občni zbor.
V Ljubljani, dne 24. marca 1931.
Za odbor:
Načelnik:	Tajnikov namestnik :
Maks Lilleg, s. r.	Anton Fakin, s. r.
Problemi državnih nastavljencev.
So, ki mislijo, da je z regulacijo plač vse narejeno in za državnega nas stavljcnca vse preskrbljeno, če se mu zagotovi določena mesečna denarna vsota za najnujnejše življenje od pr* vega do zadnjega v mesecu. 'S temi in takimi govoriti o socialtoem položaju in težavah, skrbeh in bridkostih držav* nega nastavljenca, pomeni mlatiti prazno slamo. Prav tako se mi zdi prazno, preveč ali povsem zaupati le na državno pomoč pri reševanju pro* blemov, iki jih je do (danes poln koš za državnega nastavljenca, zlasti za onega s precejšnjo družino. Ni dobro za samca, a -za družinskega skrbnika so često dnevi, ki grene človeku še zadnjo postajo potrpežljivosti in opti* mizma.
Ako se postavimo na to težje sta* lišče družinskega očeta in po njem zremo na poedina vprašanja državnih nastavljencev, moramo v prvi vrsti zahtevati, da se zaščitijo predvsem družinske skupine v vseh onih sluča* jih, ko v danih razmerah v svoji biti nujno vsaka družina zavisi od dobre volje drugih, tako od države kot od pomoči vseh nastavljencev po princi* pu solidarne podpore.
Neštetokrat se je že in se bo moralo gotovo obravnavati: n. pr. vpra* šanje zdravniške pomoči po zgledu drugih stanov. Bolniško zavaro* vanje je problem, ki ga moramo čim bolje rešiti, če hočemo resno poskrbeti za največjo človeško dobrino svojcev. Ali nam more in mora le država vse poskrbeti in dati? Ni*li morda naša lastna samopomoč še več vredna, čim si znamo ustvariti pravo organizacijo na čim širši podlagi? To vprašanje se seveda ne sme omejevati le na mal krog interesentov, nego na vse državne uslužbence brez izjeme, ker le v organizirani množici je velika n^oč in rešitev! Treba nam je dalje splošne zavarovalnice za slu* čaj nezgod in onemoglosti, zlasti pa za slučaj smrti. Saj država ne da do* v°lj 'pomoči —! Male organizacije so Izvršile že lepo inicijativno delo, a
treba nam iti dalje ter osnovati sploš* no obvezno organizacijo za nezgodne in smrtne slučaje. Saj razmere same silijo v to smer! Pa tudi vprašanje zdravilišč, zdravil itd. je skupna za* deva — v težkih časih. Premišljujmo torej vsi, kako si čimpreje ustvarimo močno organizacijo za primer bolezni in smrti zaradi dobrobiti preostalih, ki jim država ne da dovolj materijalnih sredstev za vse potrebe. Penzijski državni fond je po večini le okorna berglja v teh bridkih časih...!
Nabavljal n e zadruge ima* mo že dolgo časa, a zdi se, da ne uspe* vajo, razen železničarskih, ki imajo neke prednosti in ugodnosti. Ali je sistem in uprava sedanjih nabavi jalnih zadrug na višku časovnih potreb, to je vprašanje velike važnosti, ker treba priznati, da ima večina državnih na* stavljencev do njih več /ali manj teht* ne pomisleke, če ne že sovražno stali* šče še izza grehov preteklih let ter zaradi odtegljajev, katerih je sleher* nil^ deležen, koristijo pa le nekaterim. Tudi tu bo treba, če hočemo napredo* vati v stanovski smeri, temelijtega preokreta: ustvariti nam je tako or* ganizacijo, ki bo garantirala uspehe in koristi za vse! Cilj bi moral biti: pri* dobiti na temelju cen in kvalitete ter najboljše uprave slehernega državne* ga nastavljenca od najnižje do naj* višje stopnje za to, da nakupuje vse svoje potrebščine le po zadrugi! Za to bodi prva skrb onih, ki vodijo sedanje nabavljalne zadruge, da se proti njim ne bo zbirala več — večina nastavljen* cev v »zabavljaltiih zadrugah«. Od mila in ščetke pa do — izgotovljene oble* ke in obutve po meri na mesečni kre* dit — mora zadruga nuditi sleherniku po konkurenčni ceni in postrežbi!
Celo najboljši gospodar in naj* štedljivejša gospodinja morata ob pre* pičlih plačah, a velikih potrebah in iz* datkih zaiti v — dolgove. Dolgovi dr* žavnih nastavljencev —- tvorijo eno izmed najtežjih poglavij sanacije raz* mer med njimi. Ali so sedanje kre* dit ne organizacije, ki imajo
namen delati za dobrobit državnega nastavljenca, res — dobra in koristna ustanova? Ali se ne bi dalo tudi tu marsikaj izpremeniti in izboljšati? Ali res ni mogoče priti do našega denarja, ki se nekje v centrali zbira iz meseč* nih odtegljajev vseh nastavljencev, a ne more in ne more priti v — kreditne in druge zadruge po banovinah, po njih pa zopet do onih, ki nujno potre* bujejo pomoči? Mislim, da imamo kljubu vsemu 'vendarle še nekaj pra* vice in da smemo in tudi bomo sku* šali ti pravici izbojevati tisto moč, ki bo naš denar dala neposredno v!prid nam, ki se nam odteguje brez našega pristanka.
Banovinske kreditne zadruge mo* rajo zato čimpreje na dan in skrbeti za nizkoobrestna in kratkoročna, a tu* di za daljši rok vzeta amortizačna po= sojila, da se tako omogoči razdolžitev državnih nastavljencev!
Za družine državnih nastavljen* cev največje in najaktualnejše pa je danes vprašanje sianovanj. Tu čutimo vsi, ki ; imamo že »svoj« dom enako kakor oni, ki ga še nimajo in ga morda sploh imeti ne morejo, kako bridko je to . vprašanje na obe strani. »Naš Glas« je o tem pisal že dosti, a vendar še mnogo premalo; gotovo ker ni dovolj — zavesti v organi* ziranih, bolje neorganiziranih nastav* Ijencih, da treba vedno in vedno opo* zarjati javnost na težka vprašanja in iskati na vseh. straneh pomoči, naj* prej pa v lastnih vrstah. In tudi tu je treba vedno naglašati, da pri obstoje* eih razmerah vodi edino ena pot k iz* boljšanju, namreč — samopomoč, se* veda naslonjena na pomoč države, to* da ne v negativnem, nego v pozitiv*
Ugledni avstrijski državnik, bivši policijski ravnatelj na Dunaju in seda* nji namestnik avstrijskega zveznega kancelarja, dr. Schober, je meseca ja* nuarja predaval v zvezi avstrijskih javnih nameščencev o problemu »Uradnik v sodobni državi«. Ker so dr. Schobrova izvajanja občega značaja, pri, tem pa kažejo veliko uvidevnost in poznavanje predmeta, smo prepri* čani, da bodo zanimala brez dvoma tudi naše bralce. Zato podamo v na* slednjem izvleček iz njegovega govora.
Uvodoma je dr. Schober omenil, da bo skušal v svojem predavanju ori* sati razmerje javnih nameščencev na* pram sodobni državi, obenem pa ozna* čitii tudi dolžnosti in pravice kakor uradništva, tako tudi države napram uradništvu. Naj sledijo njegova izvajanja sama.
»Sam sem uradnik in tekom svo* jega triintridesetletnega službovanja sem imel dovolj prilike razmišljati, kaj sem kot uradnik dolžan državi, in kaj je država meni. Račun ni bil zmerom enak. Ker sem bil pa vse svoje življe* nje z malim zadovoljen, sem vsaj zase imel vselej kolikor toliko dovolj, kar pa seveda ne velja za vse druge urad* nike, ker je treba poudariti, da nimam družine. Zato z ženo, ki je varčna in se je naučila delati, izhajam morda — pri tem poudarjam, da sem bil vedno navezan zgolj na svoje službene pre* jemke — laže, kakor kak drugi urad* nik, ki mora vzdrževati številno dru* žino, ali ga pa tare bolezen in druge nezgode.
Razmerje uradništva napram dr* žavi bi označil predvsem v tem zmislu, da v državi ne smemo gledati običaj* nega delodajalca, ki stremi za čim več* jim dobičkom. Jaz vsaj sem ves čas, kar sem služil, v državi videl nekaj višjega — brez razlike na obliko: mo*
nem jsmislu. In ta pozitivni smisel tiči le v zidavi novih hiš za državne na* stavljence! Ker pa je treba žal tudi tu kot v vsakem boju prvič denarja, dru* gič denarja in tretjič denarja — nam ne kaže nič več in nič manj kot orga* nizirati 1 hipotečni kredit na najnižji podlagi. Treba nam je velikopotezne akcije, smotrne in preudarne, oplojene s skušnjami že obstoječih stavbnih zadrug državnih nastavljencev ter ustvariti s skupno pomočjo države de* lodajalca in nas delojemalcev.
Je še polno drobnih vprašanj, ki pa se dajo subsumirati več ali manj v eno prej omenjenih.
Vsem pa je skupno samo eno, a najbolj važno, namreč vprašanje sta* novske solidarnosti, na kateri sloni vsaka samopomoč in vse — socialno delo. Skušnja pa uči, da je več vredno eno samo malo'dejanje, ena sama mala pomoč, izvirajoča iz ljubezni do bliž* njega, več kot vse lepe deklamacije, ki jih je bilo in jih je še vedno preveč na tem pač ne božjem že svetu. Zato pozdravljen sleherni najmanjši, ki imaš smisla tudi za druge in nele — zase! Na vas, nesitih in potrebnih, a neumorno delavnih sloni uspeh. Siti in nepotrebni pa morajo pomagati ob pritisku — državne oblasti tem, ki ho* čejo dvigniti socialni položaj — vse* g a državnega nameščenstva s požrt* vovalno voljo in vztrajnim delom. Širimo in dvigajmo stanovsko solidar* nost — in vse nam bo navrženo ob svojem času. Od države pa pričaku* jemo, da nas podpre na celi Ičrti, ko skušamo rešiti sami iz sebe veliko delo socialnega izboljšanja državnih nastavljencev.
narhija ali republika — kot skupnost vseh sonarodnjakov, katerim po naj* boljši volji in zmožnosti služiti je bila vsekdar moja dolžnost, na katero sem prisegel. Po mojem mnenju je pa spet dolžnost države ta, da daje uradnikom take prejemke, da so rešeni morečih skrbi in da v primerih nezakrivljene revščine v državi najdejo resnično oporo, tako da beseda »patria« (kar pomeni: očetnjava), ki izhaja od be* sede »pater«, oče, v resnici 'označuje svoje pravo bistvo. Pri tem mislim, da ima država sama največji interes na tem, da si pridobi in ohrani sposobne, dobro izobražene, pa tudi zadovoljne uradnike. Ne pričakujte pa od mene — saj nisem izučen uradniški zastop* nik —,da vam bom govoril o razdelitvi po činovnih razredih, o službenih stop* njah itd. Hočem premotriti probleme avstrijskega javnega uradništva z viš* jega vidika, pri čemer gotovo gmotna stran ne bo prikrajšana.
Dokazati hočem, da mora biti uradnik danes v ti moderni dobi čim najbolj strokovno usposobljen, tako, da more svoj poklic in svojo službo pravilno opravljati, da mu je pa tudi potrebna najvišja mera zvestobe in požrtvovalnosti napram državi. Mi* slim, da smem reči, da more država zahtevati, naj ji uradnik posveti vse svoje sile, tako da nima nobenega po* stranskega posla, vsaj takega ne, ki bi ga oviral izvrševati svoje dolžnosti do nje. Celo pa ne takega, ki bi ga mogel oslabiti, škodovati mu na zdravju ali pa nasprotovati 'njegovim službenim dolžnostim. Seveda se zato mora drža* ti država načela, da je treba dati urad* ništvu take dohodke, da ne bo nave* zano na noben postranski zaslužek in da je razen rednih prejemkov uradnik preskrbljen tudi za nezakrivljen pri* mer sile in potrebe zaradi bolezni ali druge nezgode.
Uradništvo v sodobni državi.
Zato je torej naloga države, če hoče zahtevati kaj od uradnika, da ga absolutno zavaruje pred zadolžitvijo in iobubožanjem. Skratka: manj, pa bolje plačanih uradnikov in take skrb« stvene določbe, da bodo obvarovale uradnika pred vsakodnevnimi skrbmi. Prve dobe avstrijske republike si sploh ne morem predstavljati brez zvestih uradnikov, ki so bili od nekdaj hrbtenica držav. Visoki sodniki, viso« ki upravni uradniki so delili revščino in pomanjkanje z vsem prebivalstvom in tolikokrat obrnjene uradniške suk« nje so nam dokaz, da je ogromna ve« večina uradništva pretrpela vse tisto, kar je prišlo nad .prebivalstvo.
Vem, da v zadnjih časih na mno« gib straneh napačno sodijo o uradni« štvu, da mu očitajo, da nima.smisla za gospodarske težave, da zahteva vedno znova le povišanje plač in slično. Vprašam vas pa: kdo pa je prav za prav vzgojil uradništvo, da se ponaša tako, kakor mu očitajo? Bilo je to po« manjkanje umevanja na oni drugi strani. Prepričan sem, da mi boste pri« trdili, da se je v tem pogledu mnogo spremenilo in tudi izboljšalo.«
Po nekaterih reminiscencah o svo« jem, uradništvu naklonjenem stališču za časa, ko je bil sam predsednik av« sirijske vlade, je dr. Schober nadalje« val:
»Vem pa tudi, da je politika pro« drla v vrste uradništva ,in da so posku« sili že organizirati uradništvo po stran« kah, in to deloma celo z uspehom. Smatram to za nesrečo za uradništvo in 'predvsem kot veliko škodo tudi za državo.
Politična prekvasitev uradništva v strankarsko političnem smislu bi vo« dila na koncu tako daleč, da bi bilo pri vsaki spremembi sistema treba več ali manj globoko izmenjati vrste uradni« štva. Kam pa to vodi? Uradnik: po« stane negotov, ob političnih spremem« bah se mora tresti za svoj obstoj in avstrijski uradnik, ki je bil doslej vzor poštenosti in dostojnosti, ki je glado« val in podil izkušnjavca od sebe, sc bo moral potem za časa preskrbeti za tisto dobo, ko bo zaradi strankarskih razlogov moral iz službe. Uradnik mora po mojem mnenju imeti danes večji čut odgovornosti nego kedaj prej, to šc posebno v demokraciji, ka« tero imamo po svobodni ustavi, kjer mora'prav posebno paziti, da varuje državne interese, da služi splošnosti in ne le posamezni stranki. Spoznal sem. take uradnike, v vseh poklicih so, in posebno pri uradu, katerega sem sam dvanajst let vodil, sem srečal uradnike, ki so bili kar vzgledni in !ki so navzlic vsem političnim vplivom, pa naj so iz« bajali od katerekoli, bodisi tudi naj« višje strani v državi, ohranili svojo nepristranost. Doživel sem na primer nekoč, da se je izjavilo: ta uradnik mora iz službe, jutri ne sme več v urad. To pa ni bilo pri dunajskem policijskem ravnateljstvu. Zavzel sem
John Galsworthy:
Mrtvec.
Spomladi leta 1850. je sedel pravni zastopnik s svojim prijateljem pri čaši vina in orehih. Tedaj je pripovedoval pravni zastopnik:	»Ko sem nedavno
brskal po sodnih spiskih svojega oče« ta, sem naletel na ta«le izstrižek iz no« vin. Datiran z decembrom 18 .. Žaru« miva listina.'Če hočeš, ti jo preberem.«
»Prosim!« je rekel prijatelj.
Odvetnik je pričel čitati:
»Pred londonskim policijskim so« diščem je uborno napravljen, a na vi« dez dostojen mož včeraj zbudil nekaj pozornosti, ko je sodnika za svet vpra« šal. Pomenek objavljamo doslovno:
»Smem Vašo milost nekaj vpra« sati?«
»Če bom mogel odgovoriti.«
»Samo to bi rad vedel, ali živim.«
»Ne delajte neumnih šal.«
»Jaz mislim popolnoma resno, Vaša milost. Pri meni je vse na tem, ako to vem. Po poklicu sem verižar.«
»Ali ste pri pameti?«
»Moja pamet je čista, Vaša mi« lost.«
»Kako pa pridete potem do tega, da mi dajete tako vprašanje?«
»Brez dela sem, Vaša imlost.«
»Kaj ima to .s tem opraviti?«
se, in kot po «činu najvišji uradnik v Avstriji sem opozoril zveznega kance« larja, da proti temu u imenu uradni« štva protestiram, da bi se politik ma« ščeval (nad uradnikom, ki je 'le storil svojo dolžnost.
Zahtevam, da najstrožja nepri« stranost in pravičnost, katere ni moč omajati, postanejo in ostanejo smer« niče ravnanja za vse naše javne urad« nike. Upam, 'da bo nova ustava mogla doseči, da odstranimo pokroviteljstvo političnih strank. To bi bilo treba te« meljito odstraniti, ker je obenem ško« da za državo in škoda za uradništvo. Tudi tukaj ponovim načelo, katero sem že večkrat izrekel: da mora 'biti za sprejem v javno uradniško službo odločilna samo strokovna usposoblje« nost in pa neomadeževan značaj, in da morajo pri napredovanjih odločevati samo službeni uspehi, nikdar pa ne politično prepričanje. To pokrovitelj« stvo političnih strank pa tudi podra« žuje upravo. Čisto prirodno je, da vsak stremi, da doseže službeni polo« žaj, ki mu pripada po kvalifikaciji. Če je zapostavljen, ne bo več zadovoljni, temveč užaljeni in po krivici zaposta^« Ijeni uradnik. Ker pa država ne potre« buje le političnih varovancev, temveč tudi dobre delavce, zato oškodujejo zapostavljanca na kakršenkoli način, na pravo mesto pa postavijo namesto pravega moža nepravega. Državo ve« Ija to mnogo denarja, obenem se pa ustvarja vedno iznova nova nezado« voljnost.
Še nekaj : naj poudarim: uradni« štvo ima brez dvoma pravico, da za« hteva vedno iznova, naj bodo prejem« ki javnih uradnikov docela enaki, pa naj ti uradniki 'služijo zvezni državni upravi, deželam ali pa občinam. Nika« kor ne gre, da se posamezne teh urad« niških skupin zapostavljajo za drugi« mi, ker to povzroča nezadovoljnost.
Brezpogojno je treba po mojem mnenju tudi — in pri tem se ne opiram le na razlog človečanstva, temveč tudi na 'razlog morale — da so pokoj« ninski prejemki uradništva tako dolo« čeni, da prejme uradnik, čim odsluži ■— povedal sem že, da od uradništva zelo mnogo zahtevam, predvsem \ pa to, naj se popolnoma posveti državi --tudi res tako pokojnino, da bo pred skrbmi vsakdanjosti prav tako varen, kakor sem uvodoma zahteval, da mora biti varno aktivno uradništvo.
Po mojem mnenju je pa treba tudi poskrbeti za javnopravno zastopstvo uradništva. Rad bi osvobodil uradni« štvo jerobstva političnih strank. V nadstrankarskem, zakonski urejenem zastopstvu državnega uradništva vi« dim pravi izhod.«
V nadaljnem je dr. .Schober izva« jal še nekaj misli o konkretnih vpraša« njih, ki se tičejo čisto internih avstrij skih uradniških vprašanj, zaključil je pa tako«Ie:
»Uvodoma sem že dejal, da name« ravam premotriti uradniški problem z
»Dovolite, Vaša milost, da razlo« žim. Že dva meseca sem brez svoje krivde brezposeln. Vaša milost ste go« tovo že slišali, da jih je na stotine in tisoče v mojem položaju.«
»Dobro, nadaljujte.«
»Jaz nisem v nobenem društvu,. Vaša milost. Saj pač veste, da moje: rokodelstvo ni organizirano.
»Vem, vem.«
»Vaša milost, tri tedne sem že brez vseh sredstev. Kar se je dalo, sem storil, da bi našel delo, pa je bilo vse zaman.«
»Ste se obrnili, na ubožni zaklad svojega okraja?«
»Sem, Vaša milost, ampak ta ne more dajati nobenih podpor več.«
»Pri svoji cerkveni občini ste 'bili tudi že?«
»Seveda, Vaša milost, in tudi pri župniku.«
»Nimate nobenih sorodnikov ali prijateljev, ki bi vam utegnili poma« gati?«
»Polovici njih se prav tako slabo godi kot meni, Vaša milost, a druge sem že do kraja ogoluznil.«
»Kako pravite ...«
»Obral sem jih — vzel jim, koli« kor utrpijo.«
»Imate li ženo in deco?«
»Ne, Vaša milost, to je tudi ovira, povsod pridem zato zadnji na vrsto.«
višjega vidika. Če se vam je v mojem predavanju zdelo marsikaj premalo moderno, uvažujte, da sem nepopravljiv staroavstrijski mradnik starega re« žima, ki se je izčrpal v svojem visokem poslanstvu, ki se je brez pomisleka do kraja vselej žrtvoval za (drža« vo in za skupnost, ki je bil pa vsekdar tudi kot tovariš, prav tako kot pred« stojnik, .ne samo uradnik, temveč ki sme zahtevati, da se ga označi kot iskrenega prijatelja uradništva. Kot neposrednji šef in predstojnik približno 10.000 uradnikov ,— če vštejemo še njihove družinske člane, se zviša število na 25.000 oseb — sem se trudil, da z razumevanjem premotrim slehrno skrb in nadlogo podrejenih ali pa vsakega posameznika izmed njih. To razume« vanje sem pa tudi praktično udejstvo« val in sem pri oblas.tvu, katerega sem neposredno sam vodil, ustanovil take naprave za uradništvo in v interesu uradništva, da sem z njimi v mnogih
Fin. svetnik Ivan Ditz:
Člen 72. trošarinskega zakona po« oblašča v pripombi 6. k točki 11. mini« stra za finance, da sme v vsaki proiz« vajalni dobi uporabiti 12,000.0000 Din v breme rednih dohodkov od državne trošarine kot podporo za pospeševa« nje proizvajanja žganja. Način dode« Ijevanja in znesek po hektoliterski stopnji te podpore, kakor tudi določe« vanje posameznih količin žganja za iz« voz in postopek glede izvoza žganja s to ugodnostjo, vse to je pridržano po« sebni uredbi finančnega ministra.
Na to uredbo so čakali naši iz« vozniki skoraj dve leti in je ves ta čas izvoz žganja iz naše države malodane popolnoma počival, kar je povsem umevno, ako upoštevamo ogromne uvozne carine, s katerimi se pri današnji carinski politiki zabarikadirajo države druga proti drugi. Te obreme« nitve s carino in trošarino pri uvozu v tuje države so bile torej vzrok, da je bil izvoz žganja iz naše države brez
izdatne državne podpore absolutno nemogoč in ni pomagala nobena kal« kulacija,
Temu stanju, ki je biliv v veliko škodo našemu narodnemu gospodar« sirvu, je odpomogla šele uredba finanč« nega ministrstva štev. 14.880 od -28. fe« bruarja 1931., ki je bila objavljena v »Službenih Novinah« št. 58/XVI. od 14. marca 1931. in je stopila s tem dnem tudi v veljavo. Ta uredba določa namreč za izvoz žganja v inozem« stvo izvozno podporo 14 Dih ott hekto« literske stopnje, torej izdatno materi« jalno ugodnost, ki bo brezdvomno po« spešila, odnosno oživila izvoz žganja.
Ker vsebuje citirana uredba točne predpise, katerih se mora izvoznik strogo držati, če hoče Biti deležen dr«
Oblačilnica za Slovenijo
Ljubljana! Miklošičeva cesta štev. 6
priporoča svojo bogato zalogo vseh vrat ma-nufakturnega blaga. Državni uradniki dobijo blago na obroke samo s predložitvijo uradne ,	legitimacije.
slučajih uresničil' misli in načrte, ka« terc sem — izhajajoč od pojma »pa« tria« « očetnjava — smatral kot cilj svojega delovanja in jih s potrebno strogostjo v službi tudi dosegel.
Morem se tedaj sklicevati na to. da sem uradništvu zmerom želel le dobro in da se zato smatram upravite nim, da vam povem, kako si predstav« Ijam razmerje med uradništvom in državo. Svoja kratka izvajanja kon« čam z željo, naj bi novo leto navzlic vsem grozečim oblakom prineslo av« strijskemu uradništvu boljšo bodoč« nost. Mojega sodelovanja in vpliva, s katerim bom skušal pomagati pri ures« ničeju vaših idej, ne boste pogrešali«
žavne izvozne podpore, smatramo za potrebno, da opozorimo interesente v naslednjem na posamezne določbe te uredbe.
V	prvih dveh členih ponavlja uredba splošne pogoje, ki so navedeni že v 6. pripombi k točki 11., člena 72. tros. zakona. Ti pogoji so:
Izvažati žganje v inozemstvo mo« re vsak proizvajalec žganja in trgovec z žganjem na debelo. Vsi drugi so izs ključem*.
Za izvoz dopuščeno je samo žga* nje iz sliv, vina, vinskega mošta, zmeč^ kanega grozdja in vinskih droži, ki ni pojačeno s špiritom ter ima jakost najmanj 40 in največ 50 stopinj. Vse druge vrste žganja, dalje žganje, ki je pojačeno & špiritom in ki ne odgovarja gornji jakosti, tedaj ne prihaja: v po« štev.
Pravica do izvozne nagrade je pa odvisna še od" nadaljnjega pogoja, namreč' da je stavil dotični1 proizvajalec žganja ali trgovec z žganjem na debelo predhodno v promet najmanj 500 hektotiterskih stopinj žganja proti plačilu trošarine v tuzemstvu in da iz« vozi najmanj 500 hektolitersiah sto«) pinj naenkrat.
Ti pogoji morajo biti torej neob« hodno izpolnjeni, preden more kak proizvajalec ali: trgovec z žganjem sploh misliti na izvoz žganja s pravico do izvozne nagrade, vendar še ne do« voijujejo sami po sebi izvoza zganja s pravico do nagrade, ampak treba vlo« žiti v ta namen predhodno še prošnjo za izvozno dovoljenje neposredno pri finančnem ministrstvu, oddelku za davke v Beogradu.
V	ti prošnji mora izvoznik natančno navesti:
»Kajpada, seveda — pat saj ima« mo naposled še skrbstvo za ljudi brez strehe. Pravico imate...«
»Vaša milost, v dveh takih zave« tiščih sem bil, ampak včeraj so nas cele kope zavrnili zaradi pomanjkanja prostorov. Vaša milost, lačen sem. Ali nimam nobene pravice do dela?«
»Samo v sirotišnici.«
»Povedal sem Vam :!e, Sir, da sno« či že nisem več mogel noter. Afi ne morem nikogar prisiliti, da bi mi dal zaslužka.«
»Težko.*
»Vaša milost, hoda lakota me ta« re. Ali ,mi morete dovoliti, da bom na cesti beračil?«
»Ne, ne, tega ne morem. Saj prav dobim veste, da to ne gre,*
»Morebiti pa smem potem krasti, Vaša milost?«
»Bežite no! Po nepotrebnem zadr« žujete sodnijo.«
»Ampak, Vaša milost, zame je stvar bridko resna. Od ! gladu dobe« sedno'umiram, tako mi časti in vesti! Mi ne bi mogli dovoliti, da prodam svoj suknjič ali svoje hlače.« Prošnja« vec si je odpel suknjič in si razgalil gole prsi. »Drugega oblačila nimam na sebi...«
»V nedostojni opravi ne smete okrog hoditi. Kršenja zakonov ne mo« rem pripustiti.«
»Ali pa dobim potijej vsaj dovo«' I; ljenje, dar bom spal podi milim nebom. j a da me ne bodo priprli zaradi pote«) panja?«
»Enkrat za vselej! vam izjavim, da vam ne morem nič podobnega dovoliti.«
»Kaj naj torej počnem. Sir. Res« nico govorim. Ali mi morete povedati, kako naj brez hrane dalje živim?«
»Želel bi, da bi bito to v moji moči.«
»Potakem Vas moram vprašati,. Sir: Ali sem jaz po mnenju ^postave sploh še med živimi?«
»Vrli mož, to je vprašanje, na katero ne morem odgovoriti. Za po« stavo, se zdi, ste na svetu samo tedaj, ako jo prelomite. Vendar tega menda pač ne boste storili. Istinito mi je žal za vas. Tu vam morem dati šiling iz pušice. Naslednja stranka!«
... Pravni zastopnik je premolknil.
»Gola resnica,« je rekel njegov prijatelj, »to je zelo zanimivo. V istini nad vse čudno. Nenavadne razmere so bile takrat!«	(A. D.)-
Ventura Garcia Calderon:
Igla.
(Peruanska zgodba.)
Ko je jezdec pred širokim stopnb ščem haciende Ticabamba skočil iz
Izvoz žganja v inozemstvo
s pravico do izvozne nagrade.
1.	Koliko žganja je v tekoči proizvajalni dobi (to je od 1. septembra 1930. do dne vložitve prošnje) proizveo del ali nakupil za trgovino.
2.	Koliko žganja je v ti proizvajalni dobi že stavil v tuzemstvu v pro* met proti plačilu trošarine in
3.	če je žganje pojačil s špiritom.
Vse te podatke prošnje mora potrditi pristojni oddelek finančne kon* trole. Priporoča se, da potrdi ta odde* lek finančne kontrole hkrati tudi, da je prosilec proizvajalec žganja, oziro* ma trgovec z žganjem na-debelo.
Najenostavneje bo tedaj, da si da interesent izstaviti po pristojnem od= delku finančne kontrole potrdilo glede navedenih podatkov in priklopi to po* trdilo kot prilogo svoji prošnji na fi* nančno ministrstvo. Potrdilo oddelka mora biti kolkovano z 20 Din, prošnja na finančno ministrstvo/ pa s 25 Din.
Dalje je v prošnji še navesti koli* ko in kakšne vrste žganja (slivovke, droženke itd.), kam in preko katere obmejne carinarnice želi izvažati v inozemstvo.
Preden ne dobi izvoznik na svojo prošnjo rešitve od finančnega ministr* stva, ne more izvoziti žganja v inozem* stvo s pravico do nagrade. Ta določba je posebno važna, ker bi se lahko kak izvoznik, zapeljan po visoki izvozni premiji, prenaglil, izvozil žganje še pred prejemom dovoljenja in prišel na ta način ob izvozno nagrado.
Prošnje bo reševalo finančno mi* nistrstvo pospešeno in strogo po vrst* nem redu, kakor se vpisujejo v delo* vodni zapisnik. Ker bo teh prošenj brfez dvoma precejšnje število, se pri* poroča, da zaprosijo interesenti čim* prej za izvozno dovoljenje.
Izvoz žganja sam se mora izvršiti v roku 60 dni, računano od dne, ko prejme izvoznik izvozno dovoljenje od finančnega ministrstva, sicer ugasne dovolilo.
Glede količine žganja, ki se bo do* volila za izvoz, je določeno, da mora biti ta količina v razmerju s proizve* denim, odnosno kupljenim žganjem in z žganjem, t katero je prosilec stavil proti plačilu trošarine v tuzemstvu v promet.
Prvi pogoj, da dobi izvoznik dovo* ljenje za izvoz določene količine žga-
sedla, se je konj, ki ga je kar oblival znoj in so mu lakotnice krvavele od ostrog, zgrudil kakor od strele zadet na tla. Nad 'nizko ograjo verande iz cedrovine, se je pojavila črna gospo* darjeva glava. Don Salvador Monda-raz je motril trepetajočega prišleca.
Zasmeh in roganje je bilo čuti v glasu strašnega starca:
»Kaj pa je s teboj, Borradito? V kolenih ti pogačici kar šklopočeta. Se bojiš, da se te lotim? Govori!«
Borradito, katerega se je zaradi koza, ki so mu skazile obraz, prijel ta priimek, je naglo snel svoj široki slam* nik in hotel povedati 'vse kar naen* krat — ves strahotni dogodek; kako je predirjal teh dvajset milj; da so mu ukazali, naj podi, čeprav konj pogine, samo da čimprej dospe •— tako, dalje ostal dolgo minuto brez besed. Nato je, ne da bi zajel sapo, izbruhnil, kakor mu je bilo naročeno:
»Sporočim naj vaši milosti od mladega gospoda Javierja, da je sinoči senora Grimanesa zbolela in nocoj umrla.«
Brez dvoma je bil to izreden pri* mer Previdnosti, da don Salvador ni segel po samokresu, kakor sicer vse* lej, kadar se je razburil. Toda njegova roka je kakor železen obroč stiskala sla za laket, da bi iztisnila iz njega po* drobnosti.
nja v inozemstvo s pravico do podpo* re, je tedaj ta, da je stavil že prej, toda v tekoči proizvajalni dobi, enako ko* ličino (vsaj 500 hektoliterskih stopinj) zatrošarinjenega žganja v tuzemstvu v promet in da ima to količino žganja, katero hoče izvoziti, nepojačeno s špi* ritom, torej v naravnem stanju, dejan* ski v zalogi. V lažje razumevanje naj služita naslednja primera: proizvede* na, oziroma nakupljena količina žga* nja znaša 1300 hektoliterskih stopinj; do vložitve prošnje za izvozno dovo* ljenje je prosilec stavil 600 hektoliter* skih stopinj zatrošarinjenega žganja v tuzemstvu v promet; prosi tedaj lahko za izvoz 600 hektoliterskih stopinj žganja. Če je pa od količine 1300 hek* toliterskih stopinj prodal že 800 hektoliterskih stopinj zatrošarinjenega žga* nja v tuzemstvu, more zaprositi samo za izvoz 500 hektoliterskih stopinj, ker več žganja za enkrat ni v zalogi. Če je pa prodal v tuzemstvu 900 hektoliterskih stopinj žganja, sploh ni mo* goče prositi za izvozno dovoljenje s pravico do podpore, ker znaša naj* manjša količina žganja, ki se mora iz* voziti naenkrat, 500 hektoliterskih sto* pinj, a preostala zaloga znaša v tem primeru samo še 400 hektoliterskih stopinj.
Drugi primer: količina proizvede* nega in nakupljenega žganja znaša 10.000 hektoliterskih stopinj, do vlo* žitve prošnje je bilo prodanih v tu* zemstvu 2000 hektoliterskih stopinj, izvoznik tedaj lahko prosi za dovolje* nje izvoza 2000 hektoliterskih stopinj žganja. Preden pa more prositi zopet za izvoz žganja, mora predhodno sta* viti ponovno v tuzemstvu proti plačilu trošarine najmanj 500 hektoliterskih stopinj žganja v promet, kar stori zelo enostavno na ta način, da dotično ko* ličino žganja zatrošarini, ker se smatra zatrošarinjeno žganje kot stavljeno v promet, tedaj prodaja (odtujitev) žga* nja niti ni potrebna.
Iz tega izhaja, da bodo morali vlo* žiti izvozniki v eni in isti proizvajalni dobi event. več prošenj za izvozna do* voljenja pri ministrstvu financ. Tudi te prošnje morajo biti opremljene, od* nosno sestavljene na način, kakor smo omenili že prej:
(Konec prih.)
V zmešanih pojasnilih Borradita mu je moralo nekaj vzbuditi pozor* nost, ker je brez besede čisto sam osedlal najboljšega polnokrvnega ko* nja in prepovedal zbuditi hčerko Ano Marijo. Kakor divjak je zdirjal proti haciendi zeta Javierja Basadra, ki se je pred letom oženil z Grimaneso, naj lepšo amaconko in naj bogatejšim dekletom vse pokrajine.
Poroka je bila neznansko razkoš* na: umetelni ogenj, ples Indijank! v vi* joličastih haljah — Indijank, ki še vedno objokujejo propast Inkov in sramoto ponižanega in kruto potlače* nega plemena — in svečana procesija, ki je šla po nasadih, pred njo pa stare podobe svetnikov.
In tako se je končala torej ta srečna zveza njegove ljubljene hčere s ponosnim Javijerjem . .. Garajo!
Neusmiljeno je zasadil don Salva* dor konju ostroge v bok — v jštirih urah je hotel dospeti v Sincavilco, staro gosposko naselje'Basadrov — ko se je iz temine zaslišalo peketanje dir* jajočega jezdeca. Iz previdnosti je starec ustrelil v zrak.
»Kdo tam?«
Nočni jezdec je korakoma prija* hal in zaklical'z glasom, ki se je zaman trudil biti miren:
»Kaj me ne poznate, šenor? Jaz
izven organizacije, kakor da se jih vse to prav nič ne tiče, temveč le preže, kdaj bodo mogli sodelovati pri — uži* vanju uspehov, za katere se trudijo organizirani tovariši.
Prav zato, če se upokojenci in upokojenke navzlic svojemu, vse prej nego zadovoljivemu položaju, doslej vendar niso mogli odločiti, da bi ;pri= stopili k organizaciji in ojačili njene vrste ter s tem pokazali duha solidar* nosti in tovarištva, kar bi vse nudilo najboljši dokaz za njihovo stanovsko zavednost in obenem nado na uspeh v bodočnosti, je Društvo upokojencev in upokojenk v Ljubljani sklenilo, da zastopa odslej samo interese in potre* be včlanjenih tovarišev. Vsi državni upokojenci in upokojenke, ki stoje iz* ven vrst organizacije, naj se pa bri* gaj o sami za sebe.
Zato je prav, da se še enkrat, zad* njič, vabijo nevčlanjeni tovariši upo* kojenci k pristopu v organizacijo. Morda bodo ti pozivi le kaj dosegli. Tovariši*upokojenci, prebudite se iz mrtvila in oklenite se organizacije, ki vam kaže pot iz revščine !k novemu
»Naš Glas« je v svoji številki od 10. marca poročal o akciji za znižanje najemnin — v Zagrebu, katero so pod* vzeli tam najemniki skupno s hišnimi lastniki. — Marsikdo se bo temu ču* dil, da gresta tako rekoč pes in mačka v taki paradoksni zadevi skupaj. Kdor pa naše razmere natančnejše pozna, mora tudi razvideti, da so tu(sicer na* sprotstva, pa samo navidezna. Dovolj je namreč hišnih lastnikov — menda so celo v večini — kilse sami zgražajo nad tistimi, ki oderuški navijajo na* jemnine in ne škodujejo samo ugledu zmernih in uvidevnih hišnih lastnikov, nego povečujejo iz golega pohlepa po denarju občo gospodarsko krizo v dr* žavi.
Saj ni nikomur izmed nas nežna* no, da plača pri nas stranka za pri* bližno isto stanovanje v eni hiši 500, v sosedni pa kar 1000 Din in celo več. Izgovor, da so davki visoki, ne velja, kajti davki so manjši, čim nižja je na* jemnina, samo pohlep po denarju je prevelik.
Seveda je lastnik z visokimi na* jemninami na boljšem, če se oderuh in pospeševatelj splošne bede ne čuti ne* čednega.'Tako miselnost sem presku* sil sam pri svojem hišnem gospodarju. Hotel sem mu malo potipati njegovo patriotično vest in sem mu predoči!:, da oddaja isto stanovanje sosed za 50% ceneje. Zaradi tega ni bil prav nič užaljen, nasprotno, dal mi je go* spodarski pouk v ti smeri: »Nc vem, ali bi vi bili drugačni, če bi bili v mo* jem položaju in v današnjih razme* rah? Stanovanjska zaščita je odprav* Ijena, razpolagam torej lahko svobod*
sem, oskrbnik iz Sincavilce. Po žup* nika hitim.«
Don Salvador je bil tako zmešan, da se ni niti domislil, in ga vprašal, zakaj mu je treba s tako neznansko naglico dirjati po župnika in zakaj ni domači kaplan na haciendi. Z roko je zamahnil oskrbniku v slovo in dirjal naprej.
Za širokimi vrati, ki so vodila na obzidano dvorišče haciende, je bilo vznemirljivo tiho. Celo psi, se je zde* lo, so slutili smrt in niso dali glasu od sebe. Na velikih, s srebrom okovanih durih so že viseli križi iz tančice.
Starec, ki si ni odvezal mogočnih ostrog, je rožljal po zapuščenih sobanah v hčerino spalnico, kjer je ob mr* liču bdel zet. Z napol zadušenim gla* som ga je poprosil, naj ga pusti sa* mega. In ko so se za Javijerjem zaprla vrata, je kakor divja zver iztulil svojo bol, psoval Boga in svetnike, klical hčerko po imenu in poljubljal otrplo roko, ki je vedno iznova padala nazaj na posteljo, vso prekrito z jasminom in nageljni.
Njen obraz ni nikdar kazal tega strogega, skoro mračnega izraza. Po pobožnem običaju dežele je bilo vitko truplo odeto s haljo karmeličank, tako da je črna kapuca zakrivala gosti kiti. Na prsih je ležalo težko razpelo.
življenju! Navzlic še večji revščini, vendarle vsakdo izmed nas premore borih troje dinarjev za mesečno članarino. Zavedajmo se, da smo inteli* gentni ljudje in da se od nas po pra* vici zahteva, da pokažemo vsaj toliko stanovskega smisla, kakor najprepro* stejši delavec.
Premislite vse to in storite končno svojo dolžnost: zavedite se, da je Vaše mesto v skupni edinstveni in krepki organizaciji, ki bo, čim jačja in šte* vilnejša bo, mogla tem močneje doka* zati svojo potrebnost v delu za skupne in enake (koristi nas vseh. S tem boste dokazali, da ste, dasi trenotno v skraj* no bednem položaju, še vedno na vi* šini svojega bivšega poklica, da ste inteligenti, ki se zavedajo moraličnih dolžnosti napram skupnosti. Ne odla* šajte! Časi so resni in samo močne in složne organizacije morejo doseči uspeh.
Zato, tovariši in tovarišice, držav* ni upokojenci in upokojenke, vsi v Društvo državnih upokojencev in upo* kojenk v Ljubljani!
no s svojimi stanovanji, kakor hočem. Ako oddam vam stanovanje za meseč* nih 500 Din, dobim (na leto od vas skupaj 6000 Din; če plačam od tega 50% za davke, mi ostane še 3000 Din. Če pa zahtevam od ;vas po 1000 Din na mesec, potem dobim letno 12.000 Din. Čc plačam od teh 50% za davke, potem mi pa ostane 6000 Din v žepu, in to je lepa razlika! Pomisliti pa mo* rate, da imamo mi hišni posestniki se* dem zelo slabih let za seboj, ko je ve* Ijala stanovanjska zaščita; če imamo zdaj par dobrih let, je to naravni tok časa. Jaz izkoriščam torej zdaj da* našnjo konjunkturo, kakor vsak pa* meten trgovec in ne poznam nobene sentimentalnosti pri tem. Če pa morate vi kot državni uradnik pri isti plači mesečno 500 Din iveč za stanovanje dati, potem se pa pritožite pri vaših predpostavljenih, kajti ti so odpravili stanovanjsko zaščito, čeravno so si lahko izračunali, da bo tako prišlo.«
Moram priznati, da je moj hišni gospodar zelo pameten človek, ker od* kritosrčno pove resnico in kaže očitno s prstom, kje je pravi vzrok naše sta* novanjske bede. Vendar mi pa ne gre v glavo, da imamo zdaj več procesov proti onim pekom, kateri podražujejo kruh čez mero, 'nobenih pa proti ode* ruhom s stanovanji', kakor da bi sta* novanje ne bila tudi stalna življenska potreba? Toda če mi je pek predrag si -sam pomagam: grem kratkomalo k drugemu — stanovanja ne morem me* n j ati vsak mesec, ker j c selitev pre* draga, če bi tudi bila prazna stanovanja tako na /izbiro kakor — peki.
Tu očividno nekaj ni v skladu z
Ko je don Salvador poljubil Kri* žanega, se je obleka malce premaknila in zagledati je moral nekaj, nekaj — strašnega. S steklenimi očmi se je sunkovito zravnal in se poln groze naglo odmaknil.
Previdno se je ozrl na vse strani, skril nek predftiet pod plaščem in se brez slovesa takoj vrnil na svojo ha* ciendo.
*
Od te noči je prenehalo sleherno občevanje med obema haciendama. Iz Ticabambe niso prišli niti na pogreb. Don Salvador se je zaklepal v delavno sobo, ki jo jc -polnil vonj dišečih zelišč in po več dni ni spregovoril besedice.
Na vse prošnje ljubeznive Ane Marije, ki jc svojega nasilnega očeta prav tako' ljubila, kakor se ga je bala, je ostal nem.
Nazadnje — že sedem mesecev je bilo od nesrečne noči — je starec nekega nedeljskega jutra s prijaznim obrazom pozval hčerko, naj gre po maši z njim na posete v Sincavilco. Ana Marija je bila presrečna in od veselja nad tem nepričakovanim sklepom vsa razburjena. Oblekla je jezdno obleko in prav ko je vstopil oče, si je hotela širokokrajni slamnik pritrditi z dolgo zlato iglo.
Mihael Vučetič, zemljiškoknjižni ravnatelj v pok., Maribor.
Organiziranje državnih upokojencev.
Se vedno ni nobenega znaka, niti glasu, ki bi nam dal slutiti, da se s 1. aprilom t. 1. obupni položaj staro* upokojencev izboljša. Revščina je legla na vse staroupokojence brez izjeme ko mora in jih vrgla docela iz tira normalnega življenja. Naše nade na izboljšanje gmotnega položaja najbed* nejših izmed upokojencev, katero so nam odločujoči činitelji žc davno' obe* tali, postajajo spet vse slabotnejše. Bojimo se, da bo izenačenje docela
nezadostnih pokojnin, katere prejemajo staroupokojenci, ti največji reveži, spet odloženo.
Morda kdo misli, da položaj upokojencev, osobito staroupokojencev ni tako neznosen in uprav obupen, ko še vedno dobrih štirih petin vseh upokojencev in upokojenk v dravski banovini ni v organizaciji. Morda smatrajo merodajni krogi, da so naše tožbe pre*. tirane, ko tako velik del upokojencev stoji hladnokrvno — kot gledalci -—
Juvenal II.:
Stanovanjske satire.
Stran 4.
NAS GLAS«
Štev. 10.
Vestnik.
logiko, kajti vsi peki niso oderuhi in prav tako tudi vsi hišni lastniki |ie navijajo najemnin. Komu torej naj velja zakon proti oderuštvu? Samo nap ram — pekom?
V »Našem Glasu« pa beremo če* so tudi druge slične opazke, katere pa menda malokdo zasleduje, čeravno so za naše socialne razmere zelo zanimi* ve in poučne, kajti, kadar/človek pre* neha z razgrajanjem, potem se tolaži v svojem obupu le še z ironijo ali sa* tiro.
Tako smo izvedeli n. pr. iz 4. šte* vilke (1. februarja t. L), da se je »Dru* štvo stanovanjskih najemnikov« v Mariboru dne 18. januarja zaradi ne* znatnega zanimanja članstva razdru* žilo, in se je par mesecev poprej že tudi enako društvo v Ljubljani iz istih raz* logov razšlo, četudi trpimo na pomanj* kanju stanovanj v nezmanjšani meri še danes tu kakor tam.
Dejstvo razdruženja teh društev pa nikakor ni tako zanimivo kakor ugotovitev, da so se ta društva svoj čas sploh mogla ustanoviti zaradi po* polne brezglavosti. Za časa stanovanj* skih komisij ta društva sploh niso ime* la nobenega vpliva na dodelitev sta* no vanj. Stanovanje je dobil takrat ti* sti, no, 'kako bi rekli, ki ga je pač na ta ali oni način dobil. Ko so pa leta 1928. prenehale poslovati te komisije
»Vzemi to prokleto iglo iz las!« je oče mračno ukazal.
Dekle je rahlo zavzdihnilo in ubo* galo. Že izdavna se je odvadila, iskati razlago njegovim posebnostim.
Ko sta prispela na Sincavilco, je Javier baš krotil mladega konja. Bila je to prekrasna slika, boj med jezde* cem v črnem, s srebrom okovanem sedlu in nebrzdanim žrebcem!
Nihče ni omenil Grimanese. Ni* hče se ni niti spomnil, da bi obiskal njen grob. In ko je stara dojilja po* zdravila Ano Marijo, in na glas zajo* kala: »Jezus, Marija in Jožef! Kako je podobna pokojni gospe ...!« je nastala mučna tišina.
Vedno iznova so pogledi dona Ja* vierja iskali ljubki obraz svakinje, ka* teri je natrgal najlepšega jasminovega cvetja.
Odtle so se ti nedeljski obiski redno ponavljali. Jn kadar si je stari ogledoval novi pridelek sladkornega trsa, so oči mladih zaljubljencev govo* rile o njuni skrivnosti.
Bilo je na ponedeljek — v nedeljo je bil prvič poljubil Ano Marijo — ko je prišel Don Javier/na Ticabambo. V sinjem plašču nad snežnobelim ovčjim kožuhom pod sedlom, z blesketajoči* mi ostrogami iz suhega srebra je pri* jaha! na plemenitem 'konju, ki mu je
ali uradi, si pa izmed najemnikov ni nihče !več upal javno nastopiti, kajti njegov hišni gospodar bi ga bil takoj odslovil, če bi bil proti njemu rogovi* lil, in dogodilo bi se mu prav zlahka, da ne dobi sploh nikjer in nikdar več strehe, kajti hišni posestniki so vzor* no organizirani in bi se maščevali s splošnim bojkotom.
Kdo pa naj (torej zastopa najem* nike? Hišnih posestnikov vendar ni med njimi! — Bil sem pri nekem ta* kem zborovanju; bilo je izredno zani* mivo, ker se je odigralo vse prav tako, kakor v znani pravljici o zborovanju miši, ki so se posvetovale, kako se naj* bolje ubranijo mačk. Sklenilo se je, naj dobi vsaka mačka zvonček na vrat kot svarilo za miši. Ko je bilo pa treba določiti tisto, ki naj obesi mačkam zvončke na vrat, je bila v hipu zboro* valnica prazna, kajti vse miši so stekle v luknje. — Ustanavljajo se taka brez* umna društva in uradi jim še potrdijo »Pravila«, namesto da bi ostro zavrnili podtikanje takih zafrkacij ali jim vsaj rekli: Ne smešite se! — Sramujem se še danes, da sem bil eno leto član ta* kega društva, preden sem se sparne* toval,
Svoj čas je Rimljan Juvenal dejal, da' mu pisanje satir ne dela posebnih težav; pri nas je to drugače: mi imamo teh toliko brez truda, da vse niti ne gredo iv — koš.
griva vihrala od dira, in svečano po-, vprašal po gospodarju.
Toda ni mu rekel spoštljivo kakor doslej : 'don Salvador, temveč dejal je, kakor prejšnje čase:
»Bi mogel govoriti z vami, oče?«
V veliki sobani, kjer so po stenah visele slike Mondarazov, je starec z zaprtimi očmi poslušal, ko ga je Javier z negotovim glasom prosil za roko Ane Marije. Nastalo je dolgo molča* nje. Naenkrat ye skočil don Salvador na noge in živahno, kakor da ga ne teži breme let, odprl z bakrom okova* no' skrinjo, eno tistih staroverskih skrinj, za'katere je treba tisoč umetnij in šop tajnih ključev, ki odpro samo lastniku, kateremu je skrivnost znana. Še vedno brez besed je vzel iz skrinje zlato iglo, ki se je končavala z glavico v obliki lista in s kakršnimi si Indi* janke spenjajo plašče, samo da je bila ta daljša, ostra kakor bodalo, in po* krita s temnimi madeži...
»Grimanesina igla!« je zaječal Ja*
vier.
»Tako je,« je zamrmral don Salvador in s silnim naporom' obvladal svojo razburjenost.
»Potegnil sem jo mrtvi iz prs. Tvoje delo, kajne?... Te je varala?«
»Je, oče.«
»Se je pred smrtjo pokesala?«
»Se je, oče.«
Vesele
velikonočne praznike
želita vsem naročnikom, sotiudnikom, bralcem, prijateljem in sploh vsem državnim nameščencem
uredništvo in uprava.
OPOZORILO. Z današnjo številko stopamo M drugo četrtletje. Za vse gg. naročnike smo priložili položnice in jih vljudno prosimo, da ž njimi obnove naročnino ih nam nakažejo morebitne zaostanke. Po* ložnico dobi vsak; kdor ima naroča nino že plačano, naj izvoli upora: biti položnico za pridobitev novega naročnika ali prispevka za tiskovni sklad. Gg. naročnikom izven Ljubljane s?no označili zaostan: ke računano do 31. marca t. I. poleg naslova današnje \številke t rdeči: lom. Prosimo jih, da narh jih naka: žejo obenem z naročnino za drugo četrtletje. Kdor ne zmore celega zaostanka naenkrat, naj nam 'na: kaže vsaj polovico, ostanek pa po: zneje, da dolg ne bo vedno \’ečji! Vse gg. naročnike pa ponovno naj: vljudneje prosimo, da agitirajo med tovariši za. list vselej in povsod.
Uprav a.
Tako ni prav. V imeniku naročni* kov našega glasila pogrešamo nele mnogo imen znanih in marljivih orga* nizacijskih delavcev, temveč tudi raz* na strokovna društva in gospodarske organizacije državnega uslužbenstva v dravski banovini. Saj je celo mnogo naših zadrug, ki niso niti naročene na »Naš Glas«, niti ga ne (podpirajo na noben način. Pa to še ni vse. Saj ve* čina teh gospodarskih ustanov lista in po njem seveda svojih članov, niti ne obvešča ne o svojem delovanju, dasi so jim predali »Našega Glasu« vselej široko odprti. Da je zato za naše pre* potrebne gospodarske ustanove tako malo zanimanja med državnim uradni* šivom, ni čudo. To sc mora spreme* niti. »Naš Glas« mora biti zares skup* no glasilo vseh slovenskih strokovnih, stanovskih in gospodarskih organiza* cij državnega nameščenstva v dravski banovini.
Taki smo! Prijatelj lista, ki je na* bral več novih naročnikov, je poslal upravništvu našega glasila pismo, v katerem piše tudi naslednje: »Za novo leto nisem imel z '(nabiralno polo uspe* ha, posebno še, ker so moji tovariši* upokojenci, ki so najbližji, po eno uro hoda oddaljeni. So pa tudi sebieneži, kateri nočejo nič žrtvovati za skup* nost, posebno kakor je n. pr. tovariš N. N. iz A., kateri je imel še kronsko pokojnino, pa sem mu pokazal »Naš Glas«, ko je pisal za prevedbo, da je napravi! prošnjo in prejel dinarsko pokojnino. Toda naročiti ni hotel ča*
»Mar kdo kaj ve o tem?«
»Nihče, oče.«
»Z oskrbnikom?«
»Da, oče.«
»Zakaj ga nisi ubil?«
»Strahopetec je prehitro pobegnil.« »Prisežeš, da ga ubiješ pri prvi priliki?«
»Pri sežem.«
Don Salvador se je močno odkaš* Ijal in prijel Javierja za roko:
»Če bi te Ana Marija kedaj varala, stori prav tako!«
Slovesno mu je izročil zlato iglo. In prav isti hip se je zgrabil za srce, našel pa še dovolj moči, da je brez be* sed, samo z očmi zapovedal zetu, naj gre iz sobe. Zakaj nihče ni smel videti, da zna Salvador Mondaraz/jokati.
Francevič:
Kako se nagovarjamo.
Tikanje, onkanje, onakanje, mikanje, vikanje, ^onikanje.
Stari Grki so se med seboj ogo* var j ali z drugo osebo v ednini. Marši* kdo se bo spomnil anekdote iz gimna* zijske dobe: Kosmač Aristides pride v brivnico in brbljavi podjetnik ga vpraša: »Pos se kejro (kako naj te bri* jem)?« — »Siopön (molče)«, se (glasi odgovor.-.. Enako vemo za Latince.
sopisa; pa mu ga vseeno kar pošljite, upam, da ga ne bo vrnil.« Lahko bi navedli še več takih slučajev, ki nam kažejo na eni strani vzgledno požrtvo* valnost posameznih tovarišev, ki se trudijo pridobiti listu novih naročni* kov, na drugi strani pa brezbrižnost in nezavednost mnogih, ki nimajo srni* sla za stanovsko solidarnost. Saj mno* gi niti za lastne interese nimajo srni* sla, ker bi se sicer gotovo ne pomiš* Ijali žrtvovati teh par dinarjev na me* sec za svoje glasilo.
Naše mesnice in pekarna v Mari* boru. Ideja gospodarske osamosvojit* ve državnega uslužbenstva pridobiva vedno bolj vidno obliko. Iz Maribora poročajo, da je zadnji poskus ondotnih pekov, navzlic banovi odločbi vzdržati krušne cene na dosedanji pretirani višini, še pospešil načrt, da mariborska uradniška nabavljalna zadruga ustanovi lastno pekarno. Prostore zanjo so do* ločili v prizemlju lastnega zadružnega poslopja. Razen tega namerava zadru* ga odpreti še tri mesnice v Mariboru. Od teh bo ena na Glavnem trgu, dve pa bliže mestni periferiji. Z novo pe* karno in mesnicami bo naša mariborska zadruga storila velevažen korak k popolni gospodarski osvoboditvi dr* žavnega nameščenstva v Mariboru. Bo pa obenem koristila vsem konzumen* tom. ne glede na stan, ker bodo njena podjetja stalni regulator za krušne in mesne cene. — Kaj pa Ljubljana? Kdo jo prebudi iz spanja?
Uradniška menza v Slov. Bistrici. Poročajo nam, da se je začelo med državnim uslužbenstvom v Slov. Bi* strici gibanje, da bi se osnovala urad* niška menza, v kateri bi državni na* meščenci mogli dobiti dobro domačo hrano po primernih cenah. K temu koraku so prisilile ondotno državno uradništvo visoke cene, katere mora plačevati po gostilnah, ki niso skoro nič nižje, nego so bile pred kakimi 10 leti. Videti je, da navzlic padanju cen najpotrebnejših živežnih predmetov cena gostilniški hrani ni prav nič padla. Zato si skuša državno uradništvo s to akcijo preskrbeti dobro in ceneno pre* hrano. Akciji slovenjebistriških dr* žavnih uslužbencev želimo mnogo uspeha.
V vseh javnih lokalih, kamor za* hajajo državni uslužbenci, zahtevajte »Naš Glas«. Tudi če ste sami že na* ročeni na list, zahtevajte ga v kavar* nah, restavracijah, gostilnah, brivnicah in čitalnicah. »Naš Glas« naj bero tu* di neuradniki, da se seznanijo z našimi Upravičenimi težnjami. Zato: širimo svoje glasilo! Tisk je velesila!
Zakasnitev mesečnih prejemkov. Računovodstvo finančne direkcije pre* jema često pritožbe in reklamacije, da posamezni uradi, posebno šole na de* želi, ne prejemajo za svoje uslužbence redno prvega dne v mesecu službenih
Pomislite samo na Sienkiewiczev ro* man, kjer stoji stavek: »Quo vadiš. Domine (kam greš, Gospod)?«
Slovani so se prvotno vsekakor splošno tikali. Ostanek te navade še krepko živi po Bolgariji, Srbiji, Črni gori. Slovenci se drže pravila, da se kmečki znanci tičejo, če jih ne leči 10 let starosti ali drugačna zapreka, n. pr. botrina. Glede otrok: je 1! pri* srčnost ali omalovaževanje nedorasle osebnosti, ako jih vsa Srednja Evropa tika? O 'bolgarskih Seljakih pripove* duje pesnik (Kiril Hristov, da sami sebi pravijo vselej mi, vsakomur drugemu, tudi vladarju, pa redno ti.
Tako se je bivši car Ferdinand želel posvetovati z ostarelim državni* kom o neki zadevi. Po uvodnih vpra* šanjih in odgovorih se je pomenek ta* kode zasukal:
»Ti, car, moraš poslušati, kakor te mi učimo «
»Vi pravite Nam Ti?«
»Seveda. Čeprav si car, nimaš nič skupnega z ljudstvom in si le ena oseba,«
»In Sebe imenujete m i ?«
»O tem ni dvoma. Tako govorimo, tako bo govoril vsak pametni v vsem naoydu.i.Mi rabimo m i ne, da bi se po* viševali. temveč iz ponižnosti.«
»Pa je vendar zanimiva bolgarska slovnica.«
Bivšim članom in članicam
nekdanjega samostojnega mariborskega Društva državnih upokojencev in
in upokojenk za Slovenijo.
Prejšnje samostojno mariborsko Društvo 'drž. upokojencev je v svrho enotne organizacije likvidiralo. Seda* nja podružnica našega društva v Ma* riboru ima v smislu pravi! svoj delo* krog le v območju mariborskega sod* nega'okraja desni in levi breg.
Vsi državni upokojenci(ke), ki so bili včlanjeni v bivšem mariborskem društvu in stanujejo izven mariborske* gn sodnega okraja, morajo pristopiti, ako hočejo ostati organizirani, k poef* pisanemu društvu.
Pristopnine (vpisnine) 3 Din jim ni treba plačati, temveč le članarino mesečno '3 Din, vendar plačljivo vsaj za četrtletno naprej (9 Din), če le mo* goče pa pol ali celoletno, da se prihra* ni j o stroški društvu in pota članom.
Društvena pravila stanejo 3 Din Izvod. Plačljivo po položnicah (ček. št. 12.131).
Tudi po razglasitvi novega penz. zakona, ki predvidoma ne bo mogel ustreči vsem zahtevam upokojencev, bo močna, enotna organizacija vseh drž. upokojencev ne glede na stroko, čin ali kategorijo neobhodno potrebna, predvsem za skupna kakor tudi osebna vprašanja vseh upokojencev, njih vdov, upokojenk in sirot po državnih uslužbencih.
Društvo bo izbralo svojega zaup*
nika(ke) v vseh centrih dravske bano* vine, predvsem na sedežih okrajnih sodišč, ki bodo nabirali člane, pobirali članarino, posredovali za člane pri glavnem odboru glede potrebnih in* tervencij na merodajnih mestih itd., ter na ta način tvorili potrebno zvezo med članstvom dotičnega okoliša (okraja) in društvenim glavnim odbo* rom.
Kjer se priglasi zadostno število članov, 'se bodo pozneje namesto za* upnikov na željo ustanovile podruž* niče.
Doslej so bili poleg mariborske podružnice postavljeni zaupniki (po* verjeniki) po nepričakovano dobro uspelih sestankih, na katerih so poro* čali odposlanci glavnega odbora, v Škofji Loki, Kamniku in Novem me* stu. Akcija se bo nadaljevala.
Naše skupno glasilo, v katerem objavljamo redno tudi vsa društvena naznanila članstvu, je »Naš Glas«. Iz* baja trikrat mesečno; naročnina 10 Din četrtletno. Naroča se pri upravi lista v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Če se že ne morejo naročiti posamezniki, je neobhodno potrebno, da se naroče na ta stanovski list člani vsaj v skupinah.
V Ljubljani, dne 16. lehr. 1931. Odbor Društva državnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani.
prejemkov. Zakasnitve pa ni krivo računovodstvo, temveč dejstvo, da posamezni uradi ali šole prekasno via* gajo podpisane plačilne liste, tako, da je treba vse dotične uslužbence uvrstiti v seznani zamudnikov, ki se realizira kasneje, navadno 14 dni po rednih na* kazilih. Zato je treba predlagati pTa* čilne liste pravočasno, tp je vsaj do 15. dne vsakega meseca.
Turneja ljubljanskega učiteljske* ga pevskega zbora. Svoj čas smo že po* ročali, da je sklenil pevski zbor naših učiteljev ljubljanskega poverjeništva UJU prirediti koncertno turnejo po naši državi. Dne 3. marca je zbor odpotoval in že* isti večer priredil v Za* grebu koncert, ki je izvrstno uspel. Prihodnji dan se je vršil prav tako sijajno uspel koncert v Beogradu, kjer je najodličnejša publika napolnila operno gledališče. Koncert je posetila tudi pokroviteljica turneje, Njeno Vel. kraljica, dalje tudi ministrski predsed* nik in prosvetni minister. Isti dan se je v univerzitetni dvorani wšila kon* ccrtna matineja za šolsko mladino. 'Iz Beograda je pevski zbor odpotoval v Novi Sad, nato pa še v Bačko Palanko, Vukovar, Osijek, Brod in Sisek, kjer se je uspela turneja zaključila z mani* festacijami visoki pokroviteljici. Turneja je pridobila slovenskemu učiteljstvu obče priznanje in dokazala, da naši učitelji tudi kot pevci vrše odlično svojo vzgojno dolžnost.
Učiteljski dom v Ljubljani. V dru* gi polovici marca se je vršil občni zbor zadruge »Učiteljski dom v Ljubljani«. Iz poročila je posneti, da znaša skupno premoženje te zadruge 605.367 Din. Celotni letni promet je znašal lani 1,248.385 Din. Občni zbor zadruge je prejel predlog, naj načelstvo išče ;sti* ka z Učiteljsko tiskarno in drugimi učiteljskimi gospodarskimi in social* nimi ustanovami, da se namen zadru* ge:	zgraditev učiteljskega doma v
Ljubljani, čim prej doseže.
Glavna skupščina OPO. Dne 12. aprila t. 1. se bo vršila v Celju ,XII. redna letna glavna skupščina Oblastne organizacije poštnih, telegrafskih in telefonskih uslužbencev v Ljubljani.
Obdavčenje pogodbenih poštar* jev. Kakor smo že poročali, je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal odlok, s katerim predpisuje, da se mo* ra v bodoče dohodek pogodbenih in pomožnih poštarjev brez izjeme ob* davčiti s pridobninskim davkom, razen tega pa še z davkom na poslovni promet. Ta ministrski odtok od 31. de* cembra 1930., št. 91.521, objavlja v prevodu »Poštni Glasnik«. K sklepu izvaja list, da bi bilo najbolje, če bi kak težko obdavčeni pogodbeni po* štar vložil proti ti odločbi tožbo na državni svet, ker se organizacija (OPO), ki ni naravnost prizadeta, proti ti od* ločbi ne more pritožiti. Sicer je pa gradbeno ministrstvo tudi samo že vložilo protest proti navedenemu od*
»Da, sinko, zanimiva. Ti nam ca* ruješ že mnogo let, a je ne poznaš. Da jo boš umel, moraš iznova začeti z A B C.«
V pričujoči zgodbici se torej orne* nja m i k a n j e , ogovor, ki pri vladar* jih pomeni samospoštovanje: »Mi po božji milosti...« itd. Odkod ta razlo* ček v psihologiji? To sam Bog ve. Da — Bog. To je namreč edino bitje, ki ga Anglež kliče s ti (thou), medtem ko se brancoz udvorljivo pomenkuje s stvarnikom, rekoč mu v i (vous). Pripomniti pa treba, da ta formula slu* ži tudi nasproti principu zla, hudiču. Baudelaire ponavlja v Satanovih litanijah vzdih: »Usmilite se mo* jega dolgega uboštva!« Pa še to. Na Tuilierijskem vrtu sem pred leti slišal paglavca, ki je vikal svojemu kužku: »Venez, venez! (Pridite sem, nate)!«. Ženo nagovarjata francoski in angleški mož vljudneje nego Srednjeevropec. Kajpada so tudi v albionsko*franco* skem zakonu trenutki, ko soprog zove boljšo polovico s t i. Tedaj seveda zveni to pomembneje, nego če bi se tako godilo ven in ven: kakor bi ved* no golorok posedal pri obedu ali v samih copatah šlabedral po stanovanju.
Posebno zbode tujca, kako morejo bahi izkazovati pozornost s tretjo osebo v ednini ženskega spola. Ino-zerncu se skraja zdi šaljivo, če ne ža* ‘iivo, ko mora bradatega, brkatega se*
loku finančnega ministrstva. O uspehu te intervencije bomo poročali.
Članom »Dobrote«! fIX. redni letni občni zbor »Dobrote«, obsmrtnega podpornega društva poštnih nameščen* cev v Ujubljani, se vrši dne 19. aprila 1931. dopoldne v beli dvorani hotela Union v Ljubljani, Miklošičeva cesta 1. Pričetek ob 8’30. Ako bi občni zbor ob ti uri ne bil sklepčen, se bo pričel pol ure kesneje, t. j. ob 9. in bo sklep* čen ne glede na število navzočih čla* nov. Dnevni red: 1. Poročilo odbora in pregledovalcev ter sklepanje o raz* rešnici. 2. Predlogi odbora in članov. 3. Volitve. 4. Slučajnosti. — Predlogi članov se morajo najkesnejc 8 dni pred občnim zborom pismeno prija* viti odboru, ker se drugače o njih na občnem zboru ne bo' sklepalo. — Od* bor.
Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna J O S. REICH.
V	prilogi k 42. številki »Službenih
Novin« od ,24: februarja 1931. je ob* javljen zakon o konvenciji med kra* Ijevino Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo, Poljsko, Rumunijo in Češkoslovaško o pokojninah, katere je priznala nekda* nja avstrijska vlada. Ta konvencija je bila sklenjena dne 6. aprila 1922. v Rimu.	i
Zakon ima dva paragrafa. Prvi določa, da se konvencija med našo in nasledstvenimi državami nekdanje Av* stro*Ogrske, ki se tiče pokojnin, dolo* čenih od nekdanje avstrijske vlade, odobri in da dobe določbe tc konven* cijc silo zakona.
Konvencija obravnava važna vpra* sanja glede obveznosti nasledstvenih držav z ozirom na pokojnine državnih nameščencev, katerim so bile priznane že od avstrijske vlade. Nanaša se na pokojnine v ožjem smislu, na milostne pokojnine in draginjske doklade, ci* vilnih in vojaških upokojencev, koli* kor so bile na dan 3. novembra 1918. od prejšnje avstrijske vlade uživalcem že priznane, če so ti uživalci pozneje postali državljani ene pogodbenih dr* žav. Nanaša se konvencija prav tako tudi na državne uslužbence, bivše skupne avstro*ogrske uprave in pokra* jinske vlade za Bosno in Hercegovino. Ne nanaša se pa na pokojnine, milost* ne podpore in draginjske doklade upo* kojenccv bivših avstrijskih državnih železnic in na upokojence, drugih av* atrijskih državnih podjetij, katerim se pokojninske preskrbnine niso izplače* vale iz splošne državne blagajne, tem* več iz posebnih samoupravnih pokoj* ninskih skladov.
V	nadaljnjem določa konvencija,
I kako si države medsebojno poravnajo ! izdatke, storjene za državne upoko*
natorja vprašati: »Come sta Ella? Co* me va Lei? (Kako gre Njej? Kako se ima Ona)?« Na slično spotiko trčiš na iberskem polotoku, kjer zdrkneš pod t i, na n j o. Zgodovinsko podkovanim je on a k an j e umljivo, saj je prvot* no pri obeh ogovorih stalo: vossigno* ria, oziroma usted, t. j. vaše gospostvo, ali vaša milost. Nemci Vso spoštljivi obrazec menda največkrat predruga* čili. Uporabljali so že vi ter on, vi* kanje kakor onkan j e se danes omejuje na nižje sloje in na služinčad. Iz tega vira je bržkone vpliv na severne Italijane, kjer sem med vojno imel priliko slišati: »Come andate? Cosa fate?« Med Anglosaksoni je ta način domala izključno veljaven. Kako pa sc spričo te splošnosti tak običaj občuti, izpričuje mnenje slovenskega delavca, ki se je nedavno; vrnil v staro domo* vino: »V Ameriki je luštno, ker rečeš vsakemu človeku t i !«
Po naših srednjih šolah za pokoj* ne Avstrije se je vikalo, vsaj v višjih razredih, ako izvzamem posamezne katehete in nekatere druge stare grče. V novi državi so se poedini učitelji hoteli približati srbski šegi, s tem da so vse dijaštvo tikali. Zmedi je leta 1928. naredil konec odlok višjega šolskega sveta, ki je uvedel obvezno vikanje nasproti vsem učencem srednjih šol Naredba pa jc ostala v dobršni mer. na papirju — kakor ferman zoper el*
j jence, ki pripadajo drugi državi.
Izredno važen je pa člen 3. Prvi odstavek se glasi v doslovnem prevo* du: »Če notranja zakonodaja vsake dr* žave ne določa izjem, ne more biti ve* likost ptokojnin, milostnih pokojnin in draginjskih doklad, katere se morajo izplačevati vsakemu državnemu upo* kojencu, izpod višine, katero je bivša pristojna (t. j. avstro*ogrska, — op. uredn.) državna uprava bila določila. Izplačilo pokojnin, milostnih pokojnin in draginjskih doklad upokojencem, ki stanujejo v inozemstvu, se more na* vezati na pogoj, da se upokojenci pre* selijo v državo, kjer so sprejeli držav* ljanstvo.« Praktične vrednosti seveda ta načelna določba za naše staroupo* kojencc z ozirom na prvi del stavka nima, dokler se pač naša »notranja zakonodaja« ne spremeni njim v korist.
Naslednji členi vsebujejo določbe o izravnavanju in povračevanju izpla* čanih vsot, o obvezi, da se nobenemu upokojencu ne sme ustaviti, niti zmanj* šati pokojnina, dokler se njegovo dr* žavljanstvo dokončno ne ugotovi, in da vse določbe analogno veljajo tudi za vdovske in sirotinske pokojnine, na vzgojnine teh slednjih in na tromeseč* no posmrtno pomoč. Pri tem je treba upoštevati državljanstvo umrlega dr* žavnega uslužbenca.
Vprašanje izplačevanja pokojnin upokojencem pokrajinskih in občin* skih uprav se uredi z neposrednimi sporazumi med državami, 1 katerih se tiče. Važna je še določba da ta kon* vencija ne zadeva notranjih zakonov in določb o odnošajih med držaVami, ki so pklenile konvencijo, in njihovimi državljani — državnimi upokojenci, ki so bili upokojeni že od prejšnje av* sirijske vlade.
Načelno zelo važen za naše staro* upokojence je še člen 9. rimskega spo* razuma dasi, kakor že povedano, za* enkrat praktično žal nima nobenih učinkov. Glasi se namreč: .»Ta kon* vencija se bo ratificirala čimprej mo* goče. Vsaka država bo dostavila svo* jo ratifikacijo italijanski vladi, ki bo o tem 'obvestila vse druge države, ki so podpisale sporazum. Ratifikacijo bo hranila italijanska vlada v svojem arhivu. Ta konvencija stopi v veljavo za vsako državo, ki jo je podpisala, z dnem, ko preda svoje ratifikacijske li* stine in bo od tega trenotka naprej veljala napram državam, ki so že izročile svoje ratifikacije.«
V drugem paragrafu zakona je določeno, da stopi ta zakon v veljavo, čim se izpolnijo določbe člena 9. in 5. navedene konvencije in čim bo le*ta objavljena v »Službenih Novinah«. V pripombi je dostavljeno, da so bile ratifikacijske listine naše države izro* čene v Rimu dne 6. februarja 1931.
O važnosti in pomenu tega zako* na za naše staroupokojence bomo ob priliki več poročali. Zaenkrat je dolž* nost upokojenških organizacij, da sku-
kanje iz leta 1922. *— vsaj na nižji stopnji. Poznam celo profesorje, ki po običaju Friderika Velikega stanovitno o n k a j o : »Je spisal vajo? Danes pa se ni zadosti učil,« itd. To (navado za* slediš pri zamorcih, ako smemo po* splošiti iz Karla Maya (Old Shatter-hand) govorico črnca, ki pravi sam sebi »masa Bob« (masa = angleški ma* ster, gospod).
Onkanje kaže, kakojzna duh naro* da kovati nove vrednote, iz minusa napraviti plus. Ob najglobljem prepadu in najhujšem razkroju po germa* nizaciji je češčina prevzela tudi on Iztrebili so ga že zdavnaj in nadome* stili z drugo osebo množine. Toda v določenem obsegu se je pa vendar ohranil — kot posebnost za ljubimce, ki so si že dokaj blizu, a se še ne upajo tikati. Zaljubljeni Pepik mors poka* rati svojo hol ko na tri načine: Pod-tc, Pojd in Šla (bežite, beži, si prismo* jena?). Za tankočutno uho sc ti od* tenki dojemljivi in razveseljivi
Za nagovor služi naposled še tret* ja oseba množine, in sicer dandanas* njim Nemcem. Onikanje — o tem ni dvoma — je prodrlo od njih tudi med Slovence, ki so bili stoletja pod nji* hovo služnostjo, če ne sužnostjo. Ka* ko so se morali uklanjati svojim go* spodarjem in jim vedno pritrjevati na vse zahteve, je razvidno iz te po' drobnosti, da so razsežne naše pokra*
Drago Gorup & Co.
konfekcija
Ljubljana, Miklošičeva 14—16
nudi najceneje
pomladanske plašče, obleke, kostume
moške in deške obleke!
Tudi na o b r o k e i
šajo doseči izboljšanje zakonodaje glede določanja višine pokojnin. Mo* rala bo pa tudi naša Zveza in pa sam Glavni Savez zastaviti ves svoj vpliv, da se vsaj za te najrevnejše reveže-staroupokojence doseže izboljšanje, tako da se bodo mogli, kakor njihovi tovariši po drugih nasledstvenih drža* vah, ' okoristiti z določbami 3. in 9. člena prednjega zakona in na zakonski podlagi pričakovati končno valorizira* nje svojih kronskih pokojnin. D.
Boj draginji.
Z ljubljanskega živilskega trga.
Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani je določilo, da se mora meso. katero je bilo doslej označeno kot prvovrstno, prodajati po cenah, določenih za meso druge vrste. To znači, da se mora pro* dajati za 2 Din pri kilogramu ceneje. Ker nekateri mesarji, kakor se je ugo* tovilo pri uradnih pregledih, niso imeli mesa označenega po vrstah in s ceno, so bili kaznovani z globami po 50 Din. Vsi peki, ki so brez dovoljenja tržne* ga nadzorstva podražili kruh za pol dinarja pri kilogramu, so bili ovadeni drž. tožilstvu. Razen tega je tržno nadzorstvo odvzelo pri pekih 36 vzor* cev kruha in moke, da jih higijenski zavod preišče, če je uporabljena pred* pisana moka.
Mariborski peki kaznovani. Ker večje število mariborskih pekovskih mojstrov ni znižalo cene kruhu, kakor je to odredila banska uprava, so bili ovadeni drž. tožilstvu in pred kratkim pogojno kaznovani z občutnimi glo* bami po 5000 Din vsak. Morda bo to vplivalo, da cene kruhu v Mariboru le padejo.
M fto B. MCTCH
• vuoiiajm. wmcw m s.
jine privzele nemški prislov: ja (da), nikjer pa se ni po istih predelih udo* mačila nikalnica: nein (ne), zakaj vab petu skromni tlačan ni mogel nikdar in nikoli ugovarjati. Grajski oskrbnik se je nekoč pobahal: »Jaz sem četrta božja oseba na zemlji!« In ljudstvo si je izmislilo znano, značilno krilatico-Bliže grada, bliže vraga.
Neposredni nagovor: oni se more* biti še sliši po zakotnih krajih, druga* če pa še čvrsto vlada kot spoštljiv izraz za odsotne veličine: »Gospod župnik so maševali. So,g. zdravnik prišli?« Kdo ne pozna Medvedovih verzov: Oče so rekli: Sedem sto, mati so dejali: Kaj bo to!
Ženin pa: Ne vprašam nič, samo da bode moj deklič ...?
Čudno, z »oni« se pri nas ne daje-čast Najvišjemu. Kot izjemo navajam kastavsko ali klansko ženico, ki je vpričo mene tolažila bolnega dečka: »Potrpi, Markee, ali ne veš, koliko so naš Bogec za nas pretrpeli!«
Naj završim to razmotrivanje s stopnjevanjem v čislanju oseb, izraže* nem v ustih matere babice, ki ni dobro videla, koga ima pred seboj in se je samo pomalem zavedala njegovega družabnega stališča, kličoč:	»Slišijo
oni, je vaš ta pes, ki za tabo leti?«
Znižavanje cen v beograjski na* bavljalni zadrugi. Kakor poroča beo* grajski »Činovnički Glasnik« je bilan* ca poslovanja ondotne uradniške na* bavljalne zadruge za minulo leto za* radi uspešnega delovanja močno aktivna. Zato je njen upravni odbor sklenil, da zniža cene blagu, oziroma
da zmanjša svoj dobiček. V ta namen od 1. marca t. 1. dalje (priznava čla* nom določen popust pri cenah manu* fakture, drv itd., razen drobnega spe* cerijskega blaga, pri katerem je zaslu* žek minimalen. — Ta uspeh naše za* druge mora razveseliti vsakega držav* nega uradnika, saj kaže tudi nam j>ot,
ki vodi iz gospodarske stiske, v kateri se muči ves stan javnega uslužbenstva.
Mariborska občina živahno gradi. V stanovanjih, ki se nahajajo v ob* činskih hišah stanuje 2488 oseb. Ker šteje mesto Maribor približno 29.000 prebivalcev, znači to da približno dva* najstina vseh Mariborčanov stanuje v
mestnih poslopjih. Mariborska občina bi v tem pogledu lahko služila mnogim drugim za vzgled.
Napačno je običajno mnenje, da se lasje na glavi pomnožijo ali da se zgostijo, če jih večkrat strižemo.
(Iz »Zdravja«).
Veletrgovina
A. ŠARABON
V LJUBLJANI
priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke.   Raznovrstno rudninsko vodo.
Priporočamo tvrdko
M. Tičar, Ljubljana
za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin.
fGtaiiiilPiiiiiiliiiii se vselej ililiEuiliiiiiiioliv.,Hali im"!
Telefonska štev 2412	Štev. pošt. hran. 11.165
Vzajemna posojilnica v Ljubljani
r. z. z 6. z.
Miklošičeva cesta 7
v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.—2.
Prva jugoslovanska tovarna dežnikov
JOSIP VIDMAR
LJUBLJANA
PRED ŠKOFIJO ŠTEV. 19
Solidnost v kvaliteti in ceni. — Točnost in natančnost v izvrševanju naročil!
EN GROS!
Tovariši!
Kupujte pri tvrdkah, ki oglašujejo v „NAŠEM GLASU“! Kdor podpira nas, ga podpiramo mi!
Najboljši
šivalni stroji io kolesa zcaioko GkiTlHERinfiDLER
ter švicarski ple tilni stroji,Dabied* za rodbino, obrt in industrijo
Josipa Petelinca
LJüBUJNA, blizu Prešernovega spomenika. Telefon 2913. Ponk v vezenjo brezplačen. Večletna garancija.
Delavnica za popravila
L. Mikuš
EN DETAIL!
Ustanovljena 1. 1882.

Ušuljana, Mestni trg 15
UČITELJSKA TISKARNA
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA
JE NAJMODERNEJE UREJENA IN IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA OD NAJPREPROSTEJŠIH DO NAJMODERNEJŠIH
Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige; ilustrirane knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku; brošure in knjige v vseh nakladah, časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov
LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV

Iliiiilllliiiilllliiiilllliiiilllliiiilllliiiilllliiiirllliiiilllliiiilllliiiilllliiiilllliiiilllliiiillllluilllliiiillllliiilllliiiilllliii!llllliiillliiiiirlllliiilllliiiilllllii!llllliiillllliiil!lliiiilllliiiillll!iiillllliiilllliiiilllliiiilllliiiilllllm!llliii!l!!lliiiil
Hranilnica dravske banovine
Ljubljana, Knafljeva 9
(Prej Kranjska hranilnica)
Poštno čekovni račun št. 10.680 — Telefon 2483
Za vloge jamči dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo
Najugodnejši pogoji za nalaganje prihrankov in za najemanje kreditov
Kredite uradnikom proti zastavi službenih prejemkov in poroštvu dovoljuje posebno
Kreditno društvo Hranilnice dravske banovine, Ljubljana, Knafljeva ul. 9
Kr. dvorni dobavitelj
ANTON VERBIČ, Ljubljana
Delikatese h^okscsokscsokscsc Špecerija
Najnižje cene! Sveže blago! Skrbna postrežba!
PARNA PEKARNA
JEAN SCHrtEY NASL.
JAKOB KAVČIČ
^llll■llll^l■lHl lHHHI llllllil ■ lil lil III lil I iliBismaBsi
Večkrat na dan sveže priznano najboljše vsakovrstno pecivo
I
MANUFAKTURNA TRGOVINA
FABIANI & JURJOVEC
LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh, perje, kapok, volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gg. uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10°/o popusta.
»priporoča svojo zalogo
dežnikov tet spieliajalniti palii
Popravila se izvršajejo točno in solidno
Mestna hranilnica ljubljanska
LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 3
je naj večja regulativna hranilnica v Jugoslaviji.
Ima vlog nad 430,000.000 Din.
Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina z vsem svojim premoženjem in z davčno močjo.
Vloge se sprejemajo na knjižice in na tekoči račun. Naložbe proti odpovedi se obrestujejo po dogovoru kar najbolj ugodno.
POSOJILA se dovoljujejo na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje.
Za male trgovce in obrtnike obstoji pri hranilnici kreditno društvo, za pupilne naložbe pa sodni depozitni oddelek
Za varčevanje mladine izdaja domaće hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice.
TELEFON ŠTEV. 2016 in 2616.
Poštni čekovni račun št. 10.533.
Uradne ure za stranke so od 8. do 12. in pol.
|!i"l||||liil||||i>ni||liiH||||iiil|j||ini||||iiii||||iui|!!iiiii!|||iii|||||iii|||||iN|||||iiii||||iMi||||ini||||iiii||||iii|||||iiii||||iHi||||ni||pii||||!iii!|^
A. & E. Skaberne, Ljubljana
Velika izbira češkega in angleškega sukna.
II	C. i. HAMANN	Vam msdä nalsolgdn&jši vir siakupa perila, opreme nevest In novorojenčkov» perja» modnifi	n
■l	LiubUana	potrebščin - Predfiskarlja moderni!« ročnih del«	IB
Izdaja Zveza drž. nameščencev in upokojencev v Ljubljani. Zanjo odgovarja M. Lilleg. Odgovorni urednik dr. Karl Dobida. - Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani«