KAMNIŠKI TEKSTILEC glasilo delovne organizacije Svilanit Kamnik 1-2 Bogo VViegele Ustavljanje statev, ukanje, tekanje postav... Tončka se sklanja nad statev in povezuje pretrgano nit. Pretrgana nitka . . . Ena izmed mnogih v njenem delavniku in desetletje in pol dolgem tkalskem poklicu. Ostala bi ena izmed mnogih pretrganih niti, če ta pretrg ne bi nastal na statvi št. 89, 20. decembra 1979, četrt čez osem zvečer. Pri iskanju pretrgane niti je Tončka pred seboj zagledala plamen, ki se je plazil v notranjosti statve in požiral bombažni prah. Skozi ropot tkalskih strojev je bilo zaslišati ukanje, srečevali so se vprašujoči pogledi. Ustavljanje statev, ukanje, tekanje postav . .. GORI! Ročni gasilni aparati na stenah in stebrih so izginjali s svojih podstavkov. Zaposleni v tkalnici so z njimi hiteli h goreči statvi. Bežni pogledi na gorečo statev, na sodelavce. Reakcije so se odvijale v podzavesti. Trenutki odločitve so bili kratki. Usodna statev št. 89 Pogasiti, dokler se ogenj ne razširi... Ognju zapreti pot k naslednji statvi. Ognjeni zublji so se plazili po tleh, po osnovah, po plastičnih delih statev, po žakarski konstrukciji. V ognjene zublje so iz gasilnih aparatov puhali curki dušečega plina, ki je ognju jemal moč. Tišino ugašajočega dneva je motilo zavijanje siren. Po kamniških ulicah so drveli rdeči avtomobili z utripajočimi modrimi lučmi in zavijajočimi sirenami. GAŠENJE!!! Delavci popoldanske izmene so se prestrašenih obrazov zbirali na tovarniškem dvorišču, iz goreče tkalnice seje valil gost črn dim. Skozi vrata so prihajale očrnele postave tkalk, mojstrov. Znojna čela, utrujeni in obupani pogledi, hlastanje za zrakom, kašljanje; kratke toda jasne besede: „Ne da se več vzdržati!" „Ne da se več gasiti!" Vprašujoči pogledi delavcev na dvorišču, posamezna vprašanja tistim, ki so prišli skozi vrata z gostim dimom: „Je veliko pogorelo? .. . „Še gorijo statve? " „Do kam je prišel ogenj? " Gasilci s kisikovimi maskami izginjajo v temno notranjost tkalnice in gasijo še posamezne goreče statve. Ko tleče blagovne valje prinesejo na tovarniško dvorišče, ti ponovno zagorijo s polnim plamenom. Spet gašenje in teptanje tlečega bombaža. Vodja izmene tkalnice išče po dvorišču mojste, ti svoje pomočnike in tkalke „Kje je? "......Bila je tu!" .. . „Vsi smo!" ... Tončka, še boš vezala pretrgane nitke Škoda „drobnega plamenčka" Ob vprašujočem pogledu v črnino srca tovarne je čutiti majhno olajšanje: Vsi so se prebili skozi ogenj in dim na prosto. Med množico delavcev popoldanske izmene in gasilcev ter miličnikov je opaziti večje število vodilnih delavcev, predsednika Skupščine občine .. . Pojavijo se možje z rdečimi trakovi Narodne zaščite na rokavih, slišijo se povelja, navodila, pojasnila, vprašanja .. . odgovori... Za popoldansko izmeno se je osem-urni delavnik predčasno končal. Odhajajoče delavce je poleg vsakodnevne utrujenosti spremljalo še vprašanje? Kaj bo jutri? Kolikšna je škoda? Kakšne bodo posledice? Nočna izmena je odhajala domov z občutkom, kot da nimajo več svojega delavnega mesta, s skrbjo, kaj bodo prinesli naslednji dnevi in tedni. VZROK IN POSLEDICE ... Kje je začelo goreti? Statev št. 89, na levi strani, pri pogonu. Preiskovalna komisija si le bežno ogleda statev, kjer je pričelo goreti. Dim, tema, saje in pepel zakrivajo očem posledice tistega drobnega plamenčka, ki je povzročil ogromno škodo in težke posledice. Vprašanja preiskovalne komisije, javnega tožilca in preiskovalnega sodnika: tkalka na statvi št. 89; mojster na grupi statev; vodja izmene v tkalnici; dežurni v tovarni... Seja odbora civilne in narodne zaščite ob uri, ko se je tisti 20. december prevesil v naslednji dan. Sestanek brez vabil in dnevnega reda: dogovor o nadaljnih ukrepih in zaščiti, poročila poveljnikov gasilnih enot, vprašanja preiskovalne komisije, javnega tožilca in preiskovalnega sodnika. Odprta osta- Naslednji dnevi: čiščenje statev . . . . . . stropov jajo vprašanje o vzroku in posledicah ter škodi. Duh ožganega bombaža spremlja odhajajoče postave, tišino, sicer vedno hrupnega obrata, zakriva tema in dim. NASLEDNJI DNEVI ... Nadaljuje se ugotavljanje vzroka požara in posledic, možnosti, ugibanja, vzrok in ocenitev škode ostajata odprti vprašanji. Med ožgane statve se vrača življenje. V tkalnici je kot v mravljišču. S strojev izginja ožgani material, skozi sivino . . . žakardske konstrukcije pepela in duh ožganega bombaža je ponovno zaslišati ropot posameznih statev. Izpod rut in kap je na sajastih obrazih opaziti oči, utrujene, toda z upanjem, da še ni vse izgubljeno. Čiščenje statev, stropov, vezanje potrganih osnov, odstranjevanje materiala, popravilo statev, ugotavljanje škode .. . Anka Hubad Večja odgovornost posameznika RAZGOVOR Z DIREKTORJEM DO tovarišem JENKOM Kot vemo, je bil 14. 12. 1979 imenovan za direktorja delovne organizacije Svilanit tov. Jenko Matija, dolgoletni delavec našega kolektiva, od ustanovitve TOZD-ov naprej pa direktor temeljne organizacije združenega dela Frotir, katerega funkcijo je vršil vse do imenovanja. Tov. Jenko ni samo naš dolgoletni delavec in dolgoletni kreator politike razvoja v TOZD Frotir, temveč je opravljal in še opravlja vrsto pomembnih družbenih funkcij v občini Kamnik. Zmotila sem ga pri pomembnem delu priprave plana za leto 1980, vendar si je našel čas, da mi odgovori na nekatera vprašanja. 1. Tov. direktor, kakšno je počutje v novi vlogi direktorja delovne organizacije Svilanit? Moram reči, da prilagajanje novi pomembni in odgovorni vlogi ni bilo tako težko, saj sem že v preteklih letih nadomeščal tako še tov. Marcijana, kot tov. Ribaša v njuni odsotnosti, in sem se kar nekako znašel. Razlika je le v tem, da ob nadomeščanju najpomembnejših in najodgovornejših od- Z naraščajočim ropotom v tkalnici postajajo obrazi vedrejši, vrača se optimizem, življenje v tovarni se vrača na ustaljene tire. KAKŠNA BO PRIHODNOST? .. . Devetindvajset pogorelih brezčolničnih statev je dejstvo in zapuščina leta 1979. Izpad proizvodnje se bo poznal preko celotnega letošnjega leta. Škoda bo verjetno presegla miljardo starih dinarjev. Prihodnost pa je v glavnem odvisna od nas samih. Nemogoče je obdržati tempo dela, kakršen je bil prve dni sanacije v tkalnici. Da pa se pozabiti in opustiti nekatere razvade. Mnogi so v zadnjih decembrskih dneh občutili, da je tista, do katere se včasih čudno obnašamo, naša lastnina, lahko tudi moja, tvoja, naša osebna lastnina, če bi ostali brez delavnega mesta. Delavna disciplina, red in ukrepi, štednja na vsakem koraku nam bodo nujno potrebni za premostitev posledic in za boljši jutri. V tkalnici se stopnjuje ropot statev. Stekla bo tudi statev št. 89. Spet bo Tončka vezala pretrgane nitke. V njen spomin, v spomin tiste popoldanske izmene, v spomin vsakega Svilanitovca pa se bo vračal tisti usodni pretrg . . . ločitev nisem sprejemal, temveč sem jih prenesel na direktorja, da je sam ali pa v sodelovanju s sodelavci prinesel dokončno odločitev. Sedaj moram te odgovornosti prevzemati sam in moram reči, da te odločitve včasih niso lahke. Moja odgovornost je tem večja, ker smo trenutno v enem od največjih investicijskih vlaganj doslej in je finančna obremenitev velika tako ob udeležbi lastnih denarnih sredstev kot z najemanjem kreditov. Prav tako je tudi letošnja gospodarska situacija težja in je mnoge zamisli in ideje mnogo težje izepljati kot v preteklosti, saj so vsi ukrepi za stabilizacijo gospodarstva podkrepljeni z zveznimi zakoni in sankcijami v primerih neizpolnjevanja mi je zato s premišljenimi in natančnimi odločitvami vezana moralno večja obremenitev mene samega. 2. Kakšno je vzdušje med svojimi sodelavci? Z mojimi najožjimi sodelavci me vežejo pristni, tovariški in pošteni odnosi, zato sem prepričan, da se s takimi sodelavci da uspešno voditi podjetje. Na svojem področju so samostojni, o svojem delu in problematiki pa me obveščajo s tedenskimi poročili in na skupnih razgovorih razrešujemo probleme, ki so aktualni. Nekatere pomembnejše odločitve, ki so vezane na naše skupno sodelovanje, pa razrešujemo na naših strokovnih sestankih — kolegijih. Vrata so vsakomur vedno odprta, pa naj bo to najožji sodelavec, vodstveni delavec ali pa delavec iz neposredne proizvodnje. Če v določenem trenutku nimam časa, se za kasneje vedno najde čas, da prisluhnem posamezniku in mu skušam pomagati. 3. S čim niste zadovoljni in kaj bo treba v bodoče v DO spremeniti? Kot prvo: premalo smo naredili na organizaciji dela, saj nas včasih tehnološke možnosti prehitevajo in šele takrat hitimo z prilagajanjem organizacije tehnologiji, namesto da bi iz predvidene organizacije dela načrtovali tehnologijo. Treba je izboljšati in dopolniti organizacijo dela na vseh področjih, saj postajamo veliki; stvari morajo biti bolj definirane, pravilno načrtovane, iz tega pa morajo izhajati tudi odgovornosti vsakega posameznika do zadanih mu delovnih nalog, spoštovanja predpisov in dogovorjenih stališč. Z boljšo organizacijo bomo lažje sledili potrebam tržišča, lažje sprovedli naročeno ter skozi zasledovanje proizvodnje lažje spremljali stroške ter hitro odločali o rentabilnosti ali nerentabilnosti nekaterih proizvodov. Vedeti moramo, da le tekoče spremljanje prodaje in prilagajanje potrebam tržišča pomeni sigurnost in obstoj podjetja. Drugo: v izpopolnjevanju tehnologije vidim našo osnovno usmeritev v prihodnje, da lahko ostanemo vodilni proizvajalci frotirja v Jugoslaviji. Oplemenitenju naših izdelkov moramo posvetiti še več časa in denarja, na drugi strani pa v delovne enote vključiti čimveč avtomatizacije, da na ta način zmanjšamo število delavcev z nizkimi osebnimi dohodki. Teh delavcev in delavk je danes veliko, kar me teži in obenem spodbuja k razmišljanju o tem. 'Tretje: zaskrbljujoče je dejstvo, da pada delovna disciplina, kar bo treba v prihodnje korenito in odločno spremeniti. Odnos do dela je malomaren, izkoriščenost delovnega časa ni zadovoljiva, problematični pa so predvsem delavci na režijskih delih in nalogah, katerim učinka dela ne moremo vedno neposredno meriti. Tu je treba sprejeti močne ukrepe in bo za sprovedbo tega ukrepa potrebno veliko trdega in odločnega dela, če hočem da uspeh ne bo izostal. Boli me, da je med „režijci" nekaj tudi takih, ki prejemajo visoki osebni dohodek, pa za to malo dajejo. To naj ne zveni kot preganjanje posameznikov temveč so ukrepi namenjeni temu, da bo delo čim pravičneje razdeljeno in v skladu z načelom delitve po delu. 4. V letu gospodarske stabilizacije se moramo tudi mi gospodarno in varčno obnašati, kakšni so predvideni ukrepi za našo DO? Od nas novi gospodarski ukrepi zahtevajo discipliniranost pri spoštovanju zakonskih predpisov, saj so predvidene sankcije za posameznike in podjetja, ki bodo kršila zakonska določila. Zato se moramo omejiti pri sredstvih splošne in skupne porabe ter da povsod pazimo na proizvodne stroške, stroške reklame in reprezentance. Seveda pa je v teku priprava programa stabilizacijskih ukrepov z vseh področij dela v DO. Trdim, da v to ne sme biti vložen samo trud posameznikov temveč vseh zaposlenih tudi na področju izostankov z dela, z zmanjševanjem neopravičenih izostankov in izkoriščanjem vseh notranjih rezerv. Naša izvozna usmeritev se je v tem letu pokazala kot pravilna in ves trud v preteklih letih ni bil zaman. Finančni efekt prodaje je zadovoljiv, ni pa še vsega narejenega na tem področju. Še naprej se moramo truditi, da izboljšamo asorti-man ter s tem dosežemo boljšo ceno, posledica tega pa bo sigurnejši in stabilnejši plasman naših izdelkov na tujem trgu. Večji bo dohodek od izvoza, večje bodo možnosti nabave sodobne strojne opreme, ker najnovejši zakonski predpisi dopuščajo tekstilcem, ki izvažajo, razpolaganje z ustvarjenimi deviznimi sredstvi. 5. Kot individualni poslovodni organ ste se najprej soočili s problemom požara v tkalnici. Na kakšne težave ste najprej naleteli pri odpravi posledic požara? Največje težave so nastopile pri pridobitvi deviznih dovoljenj za nabavo rezervnih delov. Z vztrajnostjo nam je uspelo nekaj teh dovoljenj dobiti, vendar so pota teh dovoljenj zelo komplicirana, kajti višina sredstev za rezervne dele bo razdeljena šele v sredini leta. Pomoč pri pridobitvi dovoljenj so nam obljubili tudi pomembni družbenopolitični delavci republike, tako da upam, da ne bo večjih težav za realizacijo naših nalog za odpravo posledic požara. 6. Kje bodo po vašem mnenju letos največje težave, na katerem področju in kako jih bomo skušali odpraviti? Zaradi zaostrenih ukrepov v gospodarstvu predvidevam večje težave s prodajo naših izdelkov na domačem trgu. Za preprečevanje tega se bo treba plasirati s kvalitetno proizvodnjo, z izbranim in modnim asortimanom ter dobrim poslovanjem. V zadnjem času pa se pojavlja čedalje večji problem s preskrbo bombažne preje. Cene bombaža na svetovnem trgu so se dvignile, tako da predilci prejo rajši izvažajo, ker dobijo v izvozu boljšo ceno in devize. Storili bomo vse, da ne bo prišlo do večjih zastojev v proizvodnji. 7. Kaj pa razvoj podjetja v naslednjem srednjeročnem in dolgoročnem obdobju? Fizična rast proizvodnje naj bi se v bodoče ne povečevala, izboljšala pa naj bi se vrednostno z zahtevnejšim asortimanom. V ta namen se že letos nabavljajo novi tkalski stroji, predvidena pa je še postopnejša zamenjava strojnega parka, da bi tako nočno delo spravili na minimum. V obeh temeljnih organizacijah bomo načrtovali čimveč moderne tehnologije v cilju zmanjševanja delavcev in zmanjševanja stroškov na vseh področjih dela. 8. Kako gledate na slovensko tekstilno industrijo kot na manj prioritetno panogo gospodarstva? Gledanje na tekstilno industrijo se je v zadnjem času močno spremenilo, vendar se mora spremeniti mišljenje tekstilcev samih, da je mesto in to pomembno mesto med drugimi gospodarskimi panogami z plasmanom zahtevne, kvalitetne in seveda dražje proizvodnje. Ne sme biti namen slovenske tekstilne industrije dati na trg masovno proizvodnjo nekaterih artiklov, temveč plasirati manjšo proizvodnjo, ki ima vgrajeno modnost in visoko kvaliteto, ki služi samo za dopolnitev ponudbe na jugoslovanskem tržišču. Strokovnost, ki je vgrajena v tak izdelek, se mora zato tudi odražati v višji prodajni ceni, ker le v tem obstaja možnost obstanka slovenske tekstilne industrije. 9. Kaj še napraviti na področju družbenega standarda in skrbi za delavca? Letos že delamo bistvene premike na področju družbene prehrane, saj bodo sredstva za regresiranje višja za 1.300.000.— din napram lanskemu letu ali za cca 75 %. Posameznik naj bi po novem prispeval za topli obrok znatno manj kot doslej (približno 3 nove dinarje), računam pa tudi, da bomo v novih pogojih v menzi kvalitetneje postreženi in da bo ponudba večja. S tem se želimo približati delovnim organizacijam, ki imajo te pogoje bolje urejene. Letos bosta nabavljeni dve novi kamp prikolici za povečanje naših počitniških kapacitet, saj si večina zaposlenih želi v prikolice. To obliko nakupa prikolic bomo v bodoče še razširjali, da bi postopno omogočili vsakemu zaposlenemu preživeti letni dopust na morju ali v planinah. Prikolice so tudi s stališča stroškov cenejše, pa tudi večje vzdrževanje odpade. Potrebno bo izboljšati zdravstvene usluge predvsem na področju zobozdravstva in pa posvetiti večjo skrb bolnemu delavcu. V skrbi za delavca se predvideva razširitev oddelka za drobne izdelke, ker je vedno več delavcev, ki ne zmorejo več rezultatov dela ali so kako drugače oboleli. Možnosti za plas-man teh izdelkov so še velike in neizkoriščene, vendar smo trenutno s prostorom še omejeni, na kar pa bo v bližnji prihodnosti resno treba pomisliti. 10. S čim se ukvarjate v prostem času in kaj vas ob tem veseli? Večino svojega prostega časa preživim v naravi, moj konjiček je lov na področju Menine planine. To lovišče ima Albin Pirš Rdeči prapor V dneh od 14. do 16. februarja je bilo v Kragujevcu že dvanajsto srečanje samoupravljalcev Jugoslavije pod geslom „rdeči prapor". Srečanje je organizirano v spomin na prve delavske demonstracije v Srbiji. Vsako srečanje pa je obenem posvečeno tudi aktualnim temam iz sedanjega časa. Odbor, ki je pripravljal letošnje srečanje, je organiziral razpravo o AKUMULATIVNI IN REPRODUKTIVNI SPOSOBNOSTI temeljnih organizacij združenega dela v samoupravnem sistemu razširjene reprodukcije. Uvodni referat je podal predsednik organizacijskega odbora 12. srečanja tov. Nikola Stojanovič. Referat je dokaj izčrpno in dosledno obravnaval delovno temo. Le ta je bila oblikovana tako, da je obsegala štiri zaključene celote. 1. Produktivnost dela kot faktor akumulativne in reproduktivne sposobnosti, 2. Pogoji ustvarjanja dohodka in akumulativna ter reproduktivna sposobnost združenega dela, 3. Značaj sistema samoupravnega planiranja za pospeševanje procesa samoupravnega združevanja dela in sredstev v funkciji večanja akumulativne in reproduktivne sposobnosti, Albin Pirš Nova sindikalna vodstva Vsake dve leti moramo v skladu s statutom ZSS voliti vodstva osnovnih organizacij sindikata, kakor tudi konference. Statut pravi, da je mandat članov izvršnih odborov še čudovito ohranjeno okolje, tu so še pristne gorske vasi in kmetije. Ne grem v lovsko področje samo za pdstrel, temveč da sem v stiku z naravo, ki mi daje moči za nadaljnje delo v podjetju. Rad sem v pogovoru s kmeti, opazujem njihovo delo, življenje, skromnost njihovih življenjskih potreb in ob tem doživljam vse lepote preprostega in iskrenega človeškega stika. Toda sodelovanje v lovski družini mi prinaša tudi prevzem nekaterih funkcij v okviru lovske družine kot tudi v Lovski zvezi Slovenije, kar pomeni, da se dolžnosti in funkcij ne zmanjka. Tov. Jenku želimo na novem delovnem mestu še veliko uspehov, izpolnitev vseh nalog, ki si jih je zadal, ter v lovišču še veliko sreče pri odstrelu. 4. Mesto, vloga in metode delovanja subjektivnih sil pri krepitvi akumulativne in reproduktivne sposobnosti združenega dela. Referat je bil res dobra osnova za nadaljnje delo, ki je potekalo v štirih komisijah. Vsaka komisija je obravnavala eno od štirih osnovnih tem. Imenovan sem bil v komisijo, ki je obravnavala vlogo planiranja pri pospeševanju samoupravnega združevanja dela in sredstev in vpliv tega na rast akumulativne in reproduktivne sposobnosti TOZD-ov. V razpravi je v tej komisiji sodelovalo veliko razprav-Ijalcev iz vseh republik in pokrajin. Žal so bili razpravljale! preveč splošni. Večinoma so opisovali dosedanje stanje ter obenem hvalili delovne organizacije, ki so jih delegirale. Nekateri pa so se omejili na jadikovanje, v kakšnih težkih ekonomskih pogojih, da dela njihova temeljna organizacija. Prispevkov, ki bi nakazali pot, po kateri bi morali iti, da bi se stanje popravilo, skoraj ni bilo slišati. V soboto popoldne smo zopet prisostvovali skupni seji, na kateri smo potrdili usmeritve in povzetke srečanja. Istočasno je dobila polno podporo tudi ideja tov. TITA o organizaciji kongresa samoupravljalcev. Izvolili smo tudi predsednika organizacijskega odbora za 13. srečanje „redeči prapor", ki bo žez eno leto spet v Kragujevcu. Na koncu je bilo z velikim odobravanjem sprejeto pozdravno pismo tov. TITU, v katerem je zapisano, da bomo še vnaprej hodili po poti, ki nam jo je pokazal on. Poslovili smo se polni vtisov z željo, da bi se srečno vrnili na svoje domove. Obenem pa, da naj bi bilo srečanje tudi vzpodbuda za še hitrejši in popolnejši razvoj samoupravljanja. dve leti. Nihče pa ne more biti izvoljen več kot dvakrat zaporedoma. Zato smo že pri evidentiranju kandidatov upoštevali te zahteve. V vsakem izvršnem odboru je bila približno polovica članov izvoljena že drugič, zato jih nismo več evidentirali. Namesto teh so bili predlagani delavci, za katere smo smatrali, da jim bodo delavci zaupali, da jih zastopajo kot njihovi predstavniki v posameznih izvršnih odborih. Ker skoraj ni bilo pripomb na predlog evidentiranih kandidatov smatram, da so bili predlogi dobri. Žal pa popolnoma ne moremo biti zadovoljni. Premalo pozornosti smo posvečali strukturi posameznih 10. Tako v dveh 10 ni nobenega mladjnca in v enem nobenega člana ZK. Ker je ena naših prvih nalog v novem mandatu izvedba volitev v samoupravne organe, bomo temu posvetili veliko več pozornosti. Smatram, da bomo z aktivnim sodelovanjem celotnega kolektiva, s pomočjo ostalih družbeno političnih organizacij in vodilnih delavcev tako na ravni delovne organizacije kot tudi TOZD-a uspešno izvajali naloge, ki so pred nami. Novi sestav članov 10 sindikata je sledeč: V 10 OOSTOZD SVILA so bili izvoljeni: 1. Jeglič Jožica 2. Jagodic Rozalija 3. Cajhen Jožica 4. Kimovec Janez 5. Sebič Valerija — predsednik — član — član — član — član V 10 OOS TOZD FROTIR I. so bili izvoljeni: 1. Grilje Franc 2. Podbregar Cveto 3. Cafuta Franc 4. Podrzavnik Joži 5. Eržen Nežka 6. Jeglič Marija 7. Močnik Milan 8. Pregl Miha 9. Lužar Janez — predsednik — član — član — član — član — član — član — član — član V 10 OOS TOZD FROTIR II. so bili izvoljeni: 1. Rijavec Zdenka 2. Koželj Fani 3. VViegele Bogomil 4. Droljc Marija 5. Zavašnik Marija 6. Uršič Zvonka 7. Pestator Matilda 8. Čebulj Veronika 9. Hribar Ema — predsednik — član — član — član — član — član — član — član — član V 10 OOS DSSS so bili izvoljeni; 1. Doplihar Alenka 2. Koželj Franc 3. Tomšič Riharda 4. Frantar Boris 5. Schaffer Jožica 6. Lukan Fani 7. Gams Silva — predsednik — član — član — član — član — član — član Za predsednika konference je bil soglasno izvoljen tov. Priš Albin. Izvoljeni so bili še naslednji: — tajnik — blagajnik — knjigovodja — ref. za šport — ref. za kulturo — nadzorni odbor: — Joži Lanišek—Golob — Komatar Majda — Gomiršek Marinka — Novak Franc — Hribovšek Marinka — Erzar Cilka — predsednik — Uhan Sonja — član — Mlakar Marija — član Jožica Lanišek-Golob Mladina o sebi ,,Mladi ljudje morajo vedeti, da je ta družba njihova, da jim odpira velike perspektive, vendar se morajo tudi sami bojevati, v organih samoupravljanja in povsod drugod, za njen napredek, za interese naše socialistične skupnosti, za svoje interese". Tovariš Tito je mnogokrat govoril o vlogi in zaslugah mladih generacij v jugoslovanski revoluciji, o SKOJ, o zvezi socialistične mladine, o nalogah, ki stopajo zdaj pred mlado generacijo. Ob neki priložnosti je tovariš Tito med drugim tudi omenil: , .Kadar se omenja prispevek mladine v preteklosti, dandanes nekateri pravijo: to so bili drugi časi, vojna in revolucija, „srečno" obdobje. Takrat, pravijo, ste se imeli za kaj boriti. Jaz pa pravim — tudi danes se imamo za kaj in še kako boriti. Treba je ne samo ohraniti to, kar smo si pridobili, temveč tudi nenehno graditi novo." Zveza socialistične mladine Jugoslavije danes šteje več kot 3,600.000 članov, prav tako pa je veliko mladincev vključenih v različne družbene organizacije, v katerih se zbira mladina. Mladi ne moremo in ne smemo križem rok čakati, da nas bo kdo ..prosil" in ..potiskal" v središče družbenopolitičnih in gospodarskih dogajanj. Sami moramo biti veliko bolj aktivni, imeti moramo veliko več iniciative in poleta, ki je značilen za mladost. Zavest se nam poraja le v sodelovanju, pa tudi v spoprijemanju s problemi vsakdanjega življenja, dela, učenja, pa tudi pri športu in razvedrilu. Mladi moramo — kot organizacija in kot posamezniki — prispevati k nadaljnji izpopolnitvi zamisli in pobude tovariša Tita o kolektivnem delu, odločanju in odgovornosti. Vso družbeno akcijo bi morali bolj učinkovito usmeriti v čimprejšnje vključevanje mladih v sistem združenega dela, da bi lahko s položaja delavca reševali svoje probleme, ki se nanašajo na razširjeno reprodukcijo sploh, na družbeni načrt, politiko izobraževanja, kulture, športa, stanovanjske politike ipd. Mladi smo sestavni del družbene stvarnosti, vse realne možnosti, ki se odpirajo pred nami, so neločljivo povezane s samoupravno strukturo družbe, v kateri živimo. Danes, ko so vse naše sile usmerjene k ekonomski stabilizaciji družbe, je lahko prispevek nas mladih velik. Mladi v gospodarstvu smo v. glavnem neposredni proizvajalci, zato je naša želja po premagovanju gospodarskih težav in izpolnjevanju ukrepov ekonomske stabilizacije še posebej izrazita. Mladi delavci samoupravljalci se moramo kar najbolj zavzemati za to, da bi čim hitreje uresničili sprejeto politiko gospodarske stabilizacije. V organizaciji združenega dela, pa tudi v samoupravnih organih in kot delegati, se moramo mladi delavci odločno spoprijeti tudi z nekaterimi negativnimi pojavi. Svoj delež moramo prispevati tudi v borbi za dosledno delitev sredstev po rezultatih dela. Mladi se prav tako zavedamo tudi svoje vloge pri obrambi in zaščiti pridobitev revolucije, obenem pa tudi obveznosti, ki iz nje izhajajo, saj je delovanje pri obrambi in zaščiti sestavni del delovanja na vseh področjih našega družbenopolitičnega življenja. Vse naloge postajajo še bolj aktualne, če upoštevamo, da se že sicer zapleten in negotov mednarodni položaj še nadalje slabša. Eno izmed življenjskih področij, kjer pomenimo mladi zelo veliko, je tudi telesna kultura in šport, ki nudita mladim rekreacijo, možnost za plemenito tekmovanje v različnih veščinah, hkrati pa je to področje, kjer se razvijajo najplemenitejše in najpoštenejše prvine v značaju mladega človeka. Mladi moramo večjo skrb posvetiti tudi informiranju mladih v internih glasilih, saj informativna dejavnost naše organizacije še ni zaživela. Prav tako pa moramo vso pozornost posvetiti področju kulture. Nekaj članov naše organizacije je h kulturnemu življenju v Svilanitu že prispevalo pomemben delež, vendar pa si na tem področju želimo več aktivnosti s strani ostalih članov. Naštela sem nekaj aktivnosti, katere bomo uresničili le ob popolni angažiranosti vseh mladih v delovni organizaciji, ob politični in materialni podpori vseh samoupravnih organov delovne organizacije, zlasti pa 00 ZK. Zavedamo se, da mladinska organizacija še nima take vloge, kakršno si želi, zato si bomo prizadevali, da bo le-ta Ivana Skamen Velika strast amateija Motiv, ki ga naslikam, moram videti in doživeti Vsakdo izmed nas ima ,,konjička", h kateremu se v prostem času radi zatekamo. Izpopolnjuje in bogati nam življenje. To so naše male ljubljene stvari, dogodki, od katerih bi se težko ločili ali se jim odpovedali. So del našega življenja, kateremu namenjamo dobršen del prostega časa in ljubezni. Pogovarjala sem se s fantom, ki ima zelo nevsakdanjega ,,konjička" — slikanje; še bolj nenavadno pa je to, da ga je ta vsega prevzel šele pri šestnajstih letih; nekega dolgočasnega dne je prijel v roke svinčnik in narisal pajaca. Presenečen nad dobro uspelim pajacem, jih je narisal še več. Verjetno so se mu prav prijazno nasmihali s papirja, da ga je po tem prvem uspehu prevzela pravcata ,,slikarska mrzlica". Najbolj smešno pri vsej stvari pa je, da fant z nevsakdanjim konjičkom, prej ni bil dober risar in njegova šolska ocena iz risanja ni bila najboljša. Tako se je torej pričela velika strast Mira NOVAKA, mojstra vzdrževalca iz tkalnice frotirja. Še njega samega je to veselje do risanja presenetilo; odločil se je, da si bo poiskal več znanja, saj ni našel popolnega zadovoljstva pri risanju pajacev. Včlanil se je v Klub amaterjev — slikarjev Petra Lobode v Domžalah, kjer si je med večinoma starejšimi amaterji pridno nabiral veščine te vrste umetnosti. Osnove tehnike risanja in slikanja si je dopolnjeval tuši s študijem strokovne literature. Približno pet let je risal samo s svinčnikom, kasneje pa se je posvetil slikanju pokrajinskih slik. Pri tem je spoznaval skrivnost barv in njihovih odtenkov, kar je silno pomembno za prenašanje naravnih lepot na platno. Ob zgodnjih jutrih je sonce nekoliko bledikasto in ko se dan prevesi proti popoldnevu, je močnejše, skoraj ognjeno rdeče je zvečer, ko zahaja. Poznati in doživeti moraš vso to spreminjajočo lepoto v vseh barvah in njenih niansah, da v čopič zajameš trenutek, ki ga želiš obdržati na platnu. Miro se zdaj preizkuša tudi s slikanjem portretov. Enega je že izdelal: sam meni, da kar uspešno za začetek. Pridobiti privlačna za mlade ljudi in politično pomembna v družbi, to pa bomo dosegli s tem, da bo njena celotna dejavnost temeljila na življenjskih problemih, potrebah in zahtevah mladine. Na koncu bi omenila še' misel tovariša Kardelja o mladini, o mladih ljudeh, ki se danes pripravljamo, da bomo lahko jutri prevzeli družbene odgovornosti. Tovariš Kardelj je dejal: „Ljubiti ustvarjalno delo, znati delati in kulturno uživati sadove svojega dela, hkrati pa z delom in življenjem ter praktičnim zgledom nenehno prispevati k uresničevanju revolucionarnih, družbenoekonomskih, humanih, etičnih in demokratičnih ciljev socialistične družbe — to sta najpomembnejši nalogi, ki ju morajo uresničevati naši mladi ljudje." Pri delu . . . si bo moral več znanja o anatomiji človeka, posebno glave, da bodo njegovi portreti boljši, bolj živi. V zadnjem času se posveča slikanju kamniških uličic, ki skrite in marsikateremu Kamničanu nepoznane, stisnjene žde v starem delu mesta. Veličastne in zanimive, z zgodovinskim pečatom preteklosti, so dale našemu amaterju nešteto inspiracij za delo. Čeprav imamo v Kamniku precej Doživeti trenutek — na platnu priznanih umetnikov, se upodabljanja Kamnika s te plati ni nihče lotil, zato je Miro vesel, da bo v slikanju teh drobcev zanimivosti Kamnika edini. Miro riše, ker ga to veseli in v vsaki sliki vidi del sebe. Slik ne prodaja, le sem ter tja se od kakšne loči, ki jo podari ali proda prijatelju ali znancu. Slika po razpoloženju, večinoma v zimskih večerih in nočeh in marsikdaj ga jutro prehiti pri dokončevanju slike. Najraje riše motive, ki sijih sam izbere, ki so mu všeč in jih „ujame" na svojih premnogih sprehodih po Kamniku ali njegovi okolici. ..Slikanja po naročilu se težko lotim, ker se bojim, da bo takšna slika prazna. Motiv moram videti in ga doživeti. Mora me preplaviti, osvojiti, kajti le tako vse doživeto lahko prenesem na platno", pravi moj sogovornik. Svojih slik še ni razstavljal, saj jih kot amater — slikar ne more. Vendar ga to ne vznemirja, čeprav si želi priznanja za svoje delo. Pravi, da bo zares uspešen šele, ko si bo pridobil še več znanja in spretnosti. ..Želim si, da bi še bolje delal, da bi uspel, vendar ostajam realist, kajti kljub velikemu veselju in ljubezni do slikanja, mi vendarle manjka še veliko znanja". Zima se bo kmalu poslovila od nas, pa tudi od Mira, ki bo že v zgodnjih pomladnih dneh poprijel za delo pri gradnji hiše. Za nekaj časa bo moral odložiti svoj čopič in se ločiti od belih platen, ki bodo čakala na vešče roke mladega moža; pa vendar sem prepričana, da bo sem ter tja tudi v tem ,,gradbenem obdobju" prijel za svinčnik ali čopič in na platno ujel skrito kamniško uličico, obraz starca ali mladega dekleta, utrinek zahajajočega sonca ali širne pšenične poljane. Mamam za 8 marec /yY"V0lyY'V"xA-C' Xmj __________________ IkL Ajedm/E' /xX-M>l/V^V; ŽAV . „ M M3k^č4dxzru__ •MJLva^ rrrv/>^yv\J^OOu/ nrvvo^vrvLC-ov }[Lo^cl/ jjL/ adULo^. 5^VO--^nXX^c^cv rr>^<>-0-' ^ ImI^Ov M' _____ „ iLunjU ULk ihJL' iLu>cL^ .„ m/KlT -,#/rvv O S lILl^jL^CZ „„ . 6,. M MJTrv Jio^cv nrrvOztrvCocu ^ ^>o' fhDuoLcu. aIjU-^JL^ rv' jtcJU<^o-a^cuzi^. ^Rxpud^ -fVCM-fV^hDua>^jCU X iu-zvizv. t/1 rv^iijuu x/nxx)j oo-^ • ^Ho-do^- • ČO n ^T\ ........_. •Jc»_4ju>' cUx/i*cl/ iL.ry. 0^. ShJuLnr^*/ vVnz ^WZSl^ rtriAKNAM J\/[/vrr^jO(y J/JTuurru fxjjjy nTuy^v. c^fcu^o^/ A&An/ /EocLuk /b^cL X mwrv/. c^rruiga/ rrM&t' zm/V- CLCV ^vxv /Xvra/! zX>Xrvxy. cXw mw oA7 aooLo/. 2Xtv