fusamciuia šicvtlua K.,i u,i6
Uprava Klagenlurt, Fostfacli 115 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) meiefino 2 dostavo na dom RM 1,— (vključno KM 0,20 za donaSalce) / Odjavo пагоСђвч
tega Usta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec	/
Štev. 63.	Krainburg, 12. avgusta 1942.	I/Cto 2.
Pjatigofsk, Krasnodar in Иајкор zavzeti
Glavno mesto kubanskega ozemlja je padlo ' Жатојетапо ;e središče olja Močna
sovražna armada zapadno od Kalača obkoljena
Oberkommando đer Wehrmacht je dne 10. avgusta objavilo;
Kakor je bilo objavljeno že v posebnem poročilu dne 9. avgusta, so nemške pehotne divizije, ki so jih odlično podpirale skupine zračnega orožja, po nenavadnih marših in v hudih bojih ob tropski vročini predrle močno zgrajene položaje vzhodno od Kuhana in zavzele za sovražno oboroževalno industrijo važno glavno mesto kubanskega ozemlja Krasnodar. Mesto M a j k o p, središče znatnega ozemlja olja ob severnem Kavkazu, so hitre skupine v naskoku zavzele.
V naglem sunku proti jugovzhodu so hitre čete zavzele mesto Pjatigorsk. Južnovzhodno od Stalingrada se sovražnik obupno brani. Njegovi protinapadi so po hudih bojih izpodleteli. V velikem donskem loku smo zapadno od Kolača obkolili močno sovražno armado. Njeni ponovni poskusi predreti, so ostali brez uspeha. Obkoljenim in na najožji prostor stisnjenim sovražnim silam so skupine letal za boj iz bližine prizadejale težke zgube. Povrh je zračno orožje učinkovito bombardiralo vkrcane čete in material na severnem kavkaškem obrežju. Pri tem so bojna letala z bombnim zadetkom potopila neko trgovsko ladjo s 4000 hrt. v pristanišču Tuapse in neko drugo težko poškodovala. Cilj nadaljnjih napadov so bile železniške naprave južno od Stalingrada. Nek sovjetski oklopni vlak smo uničili.
Južnovzhodno od Rsheva je sovražnik nadaljeval svoje napade, ki smo se jih ubra-
nili v ogorčenih bojih, pri katerih smo uničili 34 sovražnih oklopnjakov.	b
Na egiptovski fronti je tačas le malo krajevnega bojnega delovanja.
Po nekaj vojaško neučinkovitih motilnih poletih podnevi nad severnim nemškim obrežnim ozemljem in nad zapadno Nemčijo je britansko zračno orožje v pretekli noči zopet napadlo ozemlje v zapadni Nemčiji. Civilno prebivalstvo je imelo zgube. V nekaterih krajih, zlasti v stanovanjskih četrtih mesta Osnabriick, so nastale stvarne škode in škode na poslopjih. Pet izmed napadajočih bombnikov je bilo zbitih na tla.
Zračno orožje je včeraj z bombami težkega kalibra bombardiralo stanovališča čet in obrambne gospodarske naprave na angleški južni obali. V noči na 10. avgust so bile bombardirane oboroževalne naprave v Mid-landih ter naprave ladjedelnic in dokov na angleških obalah.
V zgodnjih jutranjih urah 9. avgusta je prišlo v Rokavskem prelivu do bitke med nemškimi iskalci min in britanskimi brzimi čolni. Nek brzi čoln je bil zadet v polno, nek drugi pa je obležal, goreč z močnim razvijanjem dima.
Iilohi Kavkaza doseženi v širini nad 400 km
Zračno orožje je sestrelilo 82 sovjetskih letal
Oberkommando der Wehrmacht je dne 9. avgusta objavilo:
Nemške, romunske in slovaške čete so v širini nad 400 km dosegle severne iztoke kavkaškega gorovja. Boji še trajajo za mostišče ob Kubanu, ki ga drži sovražnik severno od Krasnodara. Hitre skupine vojske in Waffen ff so prekoračile odsek Labe in napadajo na zahodu v sm,eri na Maikov. Zračno brodovje je napadalo sovražna gibanja na umikih in izpraznitvah, ceste, železnice in pristanišča severnokavkaškega čmomorskega obrežja. V luki Anapa so bile pri tem z bombnimi zadetki potopljene tri sovjetske ladje za pretovorjen je in neka tovorna ladja poško-
Zopet 103.000 brl potopljenih
Mesti Armawir in Kurgennaja zavzeti
Oberkommando der Wehrmacht je dne 8. avgusta objavilo:
V	kavkaškem ozemlju zasledujemo sovražnika neprestano. 30 km severno in severovzhodno od Krasnodara so nemške čete predrle neko sovražno rovno postojanko zoper oklopnjake. Hitri oddelki so dosegli reko Laba. Zračno orožje je pred lastnimi prvimi oddelki oklopnjakov napadlo kolone v maršu ter transportna premikanja in vkrcanja na obrežju črnega morja. Severno od Sala so nemške in romunske čete ob nenavadni vročini proti žilavemu sovražnemu odporu pridobile dalje na terenu in braneč se protinapadov odstrelile 23 sovražnih oklopnjakov. V velikem donskem loku so nemške čete sevemozapadno od Kalača znova nastopile k napadu. Močne skupine za boj na bližino so posegle v boje na tleh in razkropile ob prehodih in brodih čez Don zajezene sovražne sile.
Obrambna bitka v prostoru pri Rshevu se je razširila še na daljnje frontne odseke. Težki boji še trajajo. Na več mestih smo Sovjete s protinapadi vrgli nazaj. Oddelki bojnih letal so nastopili v številnih napadih proti sovjetskim zbranim četam, oklop-njakom in avtomobilom. Boljševiki so imeli zopet visoke zgube ljudi in materiala. Neka divizija oklopnjakov je v teh bojih dne 6. in 7. avgusta uničila 54 sovražnih oklopnjakov.
Na fronti ob Volhovu in pred Leningradom je bilo deloma v boju na nož odbitih več sovjetskih napadov, sovražne pripravljene postojanke so bile razbite z učinkovitim topniškim ognjem.
V	fin^em morskem zalivu smo dosegli bombne zadetke na neki sovražni stražni ladji..
V E g i p t u so nemška in italijanska bojna letala z dobrimi zadetki napadla britanske položaje baterij in "zbirališča avtomobilov. Nemški lovci so v zračnih bojih sestrelili 13 britanskih letal. Mi smo zgubili eno letalo.
Na južnozapadnemAngleškem so lahka bojna letala podnevi bombardirala z bombami težkega kalibra v vojni važne cilje, kar je povzročilo požare in eksplozije. V pretekli noči so bile bombardirane pristaniške in oboroževalne naprave na angle-(Nadaljevanje na 2. strani.)
iiiitMMiiitimmiMiiiiiMiiiiMii

dovana. Med Volgo in Donom, južnozapad-no od Stalingrada, so bili v hudih bojih zavrnjeni protinapadi močnih sovražnih siL V velikem donskem loku uspešno napreduje napad nemških čet sevemozapadno od Kalača. Zgoščene mase sovražnika so bile izpostavljene uničevalnim napadom skupin bombnikov in bojnih letal iz višine in nižine ob prehodih čez reko.
Sevemozapadno od Voroneia je bilo odbitih več sOi'ražnikovih napadov. Lastni protinapadi so imeli krajevne uspehe. V prostoru pri Rshevu trajajo še težki obrambni boji. V nekem drugem bojnem oddelku srednje fronte so pehotne skupine v času od 20. do 31. julija pri krajevnih napadih v težavnem terenu razbile več sovjetskih divizij. Sovražnik je v teh bojih izgubil nad 4000 mrtvih in 1589 ujetnikov kakor tudi 24 oklopnjakov, 20 topov in 152 strojnic in metalcev granat.
Ob Volhovu je sovražnik znova hudo napadel neko manjše mostišče, ki ga je hrabra posadka v hudih bojih ubranila.
Na vzhodni fronti so včeraj skupine bojnih letal in protiletaskega topništva sestrelile 82 sovjetskih letal, pri čemer so imeli pet lastnih izgub.
V boju proti Veliki Britaniji so nemška bojna letala podnevi in ponoči napadla v vojni važne naprave v južni Angliji, odnos-no na severnem in severovzhodnem delu otoka. Nek britanski nočni lovec je bil zbit na tla.
iiiiiiMiMMMMiiiiiiiiMMiiMiiifmMiiMiiiiiiiMtMiMMiiiiiimiiimiiMiiiMMiM







k__L*___,________________ :
Sovražnik strelja zaporni ogenj Nemška pehota je pripravljena s svojimi napadalnimi topovi za napad, dočim sovražnik zavorno strelja.	.(PB^Atifnahjn« Krieg»beriohter PineoraeUy« Soh., M.)!
V ogorčenem boju za hiše Vsaka hiša je izgrajena za trdnjavo. Za vsako cesto se ljuto bore, dokler ne zrušijo boljševiškega odpora.
(PK.-Aufnahme:
Kriegsberichter Raible, Sch., M.)
Sovjetske tolpe uničene
63 taborišč boljševiških tolp uničenih
Berlin, 11. avgusta. Pri večjih čistilnih akcijah v ozadju srednjega frontnega odseka je bilo v času od 4. do 30. julija uničenih po nemških četah 63 taborišč boljševiških tolp in je bilo obilno orožja uničenega. Sovražne tolpe tega bojnega prostora so bile uničene. Letalstvo je podpiralo čistilne akcije v bojnem področju, ki je zaradi gozdov in močvirij napregledno, z številnimi poizvedovalnimi poleti in z uspešnimi bombnimi napadi na kmetije in skrito ležeče vasi, ki so služile tolpam za skrivališče. Boljševiki so imeli pri teh bo-? jih težke krvave izgube.
Ritterkreuz za romunskega generala Dragallna
Berlin, 11. avgusta. FUhrer je poveljujočega generala nekega romunskega armad-nega zbora, Generalleutnanta Dragalina, odlikoval kot tretjega častnika romunske vojske z Ritterkreuzem des Eisernen Kreuzes v priznanje velikih zaslug, ki si jih je pridobil na čelu svojih hrabrih čet.
2e v začetku zimske vojne 1941. se je odlikoval na Krimu s hrabrostjo in osebnim posegom v boj na najbolj ogroženih točkah. Tekom zimske vojne se je izkazal v težkih obrambnih bojih na Donecu in je uspešno vodil svoj zbor v kotlinski bitki pri Charkovu. Odločilnega pomena je bilo delovanje generala pred vsem v bojih začetkom julija severno od Doneča. Potem ko je odgovarjajoče povelju desno krilo njegovega zbora vdrlo v sovražne postojanke, se je takoj odločil, da ta uspeh izrabi, in je napadel s svojimi divizijami na vsej širini od njega zavzetega odseka. Boljševiške čete sc bile uničujoče poražene. Hitremu udarcu generala gre hvala, da so bile te sovražne sile pravočasno ovirane, da se obrnejo v bok na tem frontnem odseku napadajoče armade in da prodiranje zaustavi.
Z odlikovanjem generalleutnanta Dragalina je ob enem počaščeno tudi hrabro bojevanje romunskih čete, ki se požrtvovalno v zvestem sobojevništvu bori z nemškimi in zavezniškimi četami za novo Evropo.
Rooseveltova poslanica Stalina
Stockholm, 11. avgusta. Generalni ma. jor Zedinjenih držav Pollet Brandley je prispel v sredo, po Reuterjevem poročilu, v Moskvo ter prinesel s seboj Stalinu osebno Rooseveltovo poslanico. Kot je sam izjavil, ga je poslal Roosevelt, da olajša ameriško podporo za sovjetsko Unijo in io intenzivira*
Stran 2. — Stev. 63.
K Л 1ч \ \v \ ЛЈ •, < : \
Sreda, 12. avgusta 1912.
Dokumenti neresničnosti
Lažniifi tisk pod žaromelom
Cvetke aflgleško-araerikansko-sovletkega raznašanja vojnih govoric - Metodična
blaznost
Berlin, 11, avgusta. V naslednjem podajamo primerjavo poročil tiska iz angleškega, amerikanskega in sovjetskega tabora od maja t. L do danes, ki dokazujejo pretresljivo stopnjo zmede, katero os sedaj dosegli ti demokratični in boljševiški organi raznašanja vojnih govoric. Citati, k i bi se dali poljubno razmnožiti, so doku-ment grotesknega poneumn^ja, ki ga je rodil strah.
Kratek stik v etru Londonski radio 15. maja 1942: >Z napadom vojnih sil liiaršala TimoSenka je bila nemška ofenziva popolnoma zabrisana«.
Londonski radio 1. avgusta 1942: »Dejstvo je, ida ruske čete na nobenem mestu ne vzdržijo nemške ofenzive, ampak da se naprej umikajo.«
Komu so se zmehčali možgani?
Amerikanski radio Schenectady 22. maja 1942.: »Ruski sunek pri Charkowu je očividno zmešal nemške možgane«.
Amerikanski radio Schenncctady 27. julija 1942.: »Nemški sunek čez Dan postaja vedno hitrejši. Vidi se, da je nšmški sunek v smeri proti Volgi Se opasnejši«.
Zlomljen odpor — toda veliki napredki
Radio Columbia New-York 17. maja 1942: »Odpor Nemcev pri Charkowu je sedaj končnoveljavno zlomljen«.
Radio Columbia New-York 2. avgusta 1942: »Ne smemo prikriti, da je nemška armada zelo napredovala«.
. Beg na vrat na nos proti Kavkazu
Radio Deventry 19. februarja 1942: »Bodoča sovjetska ofenziva ne bo pomenila nobenega nemškega umikanja, ampak naravnost beg na vrat na noa-.:.
Radio Deventry 5. avgusta 1942: »Na žalost moramo dnevno slišati o novih nemških uspehih in, da se Hitlerjeve divizije približujejo Kavkazu«.
Resnica se uveljavi
Izvestija 22. maja 1942: »Ruske čete prodirajo zaporedno nemške obrambne črte«.
Izvestija 2. avgusta 1942: »Sovjetsko-
ruski narod z vznemirjenjem in strahom sledi predoru nemških armad«.
Včeraj še ponosno na konjih
Stalinovo dnevno povelje sovjetskim četam 12. februarja 1942: »Slavna nemška armada pretrpi poraz za porazom. Pod udarci rdeče armade se umika proti zahodu in se oklepa vsakega koščka zemlje. To je brezplodno, kajti iniciativa je pri naši armadi. Kmalu bo rdeča armada pregnala sovražnika od Leningrada, Belorusije, Litav-ske, Letonske, Etonske, Karelije in Krima«.
Iz Stalinovega dnevnega povelja sovjetskim četam 28. julija 1942: »Vojaki in častniki! Vi morate umreti ali se bojevati do zadnjega moža — zmaga ali smrt! Sovražnik vedno bolj prodira. Vpada v notranjost sovjetske unije in se polaiča novih ozemelj. Na vratih severnega Kavkaza se bojujejmo. Nemci prodirajo proti Stalingradu in proti
Volgi. Nadaljnji umik pomen, toliko kot naš pogin. ,Niti koraka več nazaj* mora biti naša parola!«
Zašpekulirali so se!
New-tork Herald Tribune 23. junija 1942: Danes je gotovo, da se je Hitler zaSpeku-llral, in sicer tako glede moči sovjetskih orožij kakor tudi glede splošnega razvoja vojne«.
New-York Pest 5. avgusta 1942: »Zedi-njene države in Anglija so neposredno v nevarnosti, da zgubijo to vojno. S sunkom proti Kavkazu so ne le Sovjeti odrezani od preskrbe z oljem, ampak Hitler bo tudi mogel dobiti vojno.«
Katastrofa na horizontu Radio London 28. maja 1942: »Na horizontu se že jasno izražajo konture gotove končne zmage zaveznikov«.
Radio London 5, avgusta 1942: »Položaj Rusov je katastrofalen«.
O grenke usoda!
Londonska poročevalna služba 9. junija 1942: »Usodno leto 1942. bo prineslo nemškemu vrhovnemu poveljstvu najbolj črne dne^e. In res Je, da zrejo Nemci s strahom v bodočnost«.
Times, 20. julija 1942:
»Pretečeni teden je bil najtežji in najstrašnejši v celem letu.«
Sunday Express 20. julija 1942:
»Naša najbridkejša ura je sedaj čila.«
napo-
Mesio TimošeTskaja zavzeto
30 km severovzhodno od Шајкора
Nenavadni marši pri ђојШ v kavkaškem ozemllu
Wehrmacht je dne
Oberkommando c.er 7. avgusta objavilo:
V kavkaškem ozemlju zasledujejo nemške in romunske čete sovražnika ob hudi vročini in ob nenavadnih marših pehote v smeri na Krasnodar. Zavzeli emo na železniškem križišču ležeče meeto TI« moševskaja. Hitre čete м v sunku proti predmestjem ob Kubanu dosegle prostor 50 km severovzhodno od Majkopa. Dalje proti vzhodu je bila uničena masa noke sovjetske divizije, ki se je hotela pre.
V blisitOlilcm lemp proli jngn
Vedno večla bojazen za Avstralijo - Moskvo davilo nemške armade
Berlin, 11. avgusta. S silnim temupom nemškega prodiranja na jugu vzhodne fronte so zopet v sovražnem časopisju povzeli besedo o bliskoviti vojni. Hitrejše kot celo pohod v Francijo gre prodiranje nemških oklopnjakov proti Kavkazu, Vse podirajoč, kar jim je na poti. Preseneljivo je tudi, tako ugotavlja London, delovanje nemške pehote, ki je v petih dneh prodrla nič manj kot 300 km in še dalje. Celo Moskva po-ostruje svoje pozive na sovjetske armade in prebivalstvo, ponavlja še enkrat izdano povelje, da se ne sme umakniti niti za korak in celo Stalin je sedaj osebno izdal oklic, v katerem se vidi ves obupen položaj. Stalin označuje sedanje dogodke kot usodno uro za Sovjetsko unijo.
Prodiranje nemških čet zatemnjuje v svoji izmeri po nevtralnem mnenju celo že-nialnoet in drznost znamenitega prodiranja proti Abbevilleu v bojnem pohodu na Zahodu. Prodiranje gre « treh jasno določenih smereh: 1. vzhodno od Azovskega morja, 2. proti reki Kuban, ki je dosežena v širini 100 km in kjer so napravili več mostišč; 3. med Salom in Donom v smeri proti Vzhodu. Tukaj so prednji oddelki oklopnjakov daleč prodrli* katere so izvrstno podpirala nemška bojna in lovAa letala.
Z grozo gledajo vse to z ozirom na strahovit razvoj za zaveznike. Iz tega ]e posneti, da danes poskušajo tako v USA kot v Angliji držati svoje poslednje važne strate-gične postojanke s pravcatimi gangsterskimi metodami.
Bojazen za Indijo spremljajo vedno večje skrbi za Avstralijo, kjer so zadnji napadi japonskega letalstva vzbudili bojazen, da se v kratkem prične splošni napad. Ponovno Avstralci rotijo London in Washington, da podpirajo to zadnjo veliko postojanko zaveznikov v Pacifiku, ker bi sicer Japonska pavzela y tem prostoru popolno samovlado«
USA, na katero je v prvi vrsti naslovljen avstralski poziv pa imajo očividno druge skrbi. Pomanjkanje surovin, o čemur je »Times« alarmantno pisala, postavlja trenutno v ozadje vse klice zaveznikov na pomoč. Jeklo, gumi, kavčuk, to so stvari, za katere obupno prosijo ameriški politiki in gospodarstveniku
Zopet 103.000 brt potopljenih
(Nadaljevanje a 1. strani.)
ški in škotski vzhodni obali in v vzhodni srednji Angliji.
V noči na 7. avgust Je prišlo do bitke med nemškimi iskalci min in osmimi angleškimi brziml čolni; v teku te bitke sta bila dva angleška brza čolna tako težko poškodovana, da se jih mora šteti med Izgubljene. DrugI čolni so bili tudi zadeti. V istem morskem okolišu so v isti noči oddelki brzih čolnov ponovno napadli nek po iskalcih min zavarovan nemški konvoj. V teku te bitke, ki se Je vršila deloma v največji bližini z uporabo strojnic in ročnih granat, Je našim čolnom uspelo potopiti nek britanski čoln, nek drugi, čegar potopitev se nI mogla opazovati, pa zažgati In šest drugih čolnov poškodovati.
Kakor j« bilo javljeno že v posebnem poročilu, eo пабе podmornice na severnem Atlant^em morju v hudih napadih potopile iz močno zavarovanih konvojev ame-nkansko-anglešike plovbe, sedem ladij ■ skupno 49.000 brt in neko etražno ladjo. V srednjem Atlantiku, v ameriških vodovjih in pred pristanišči konvojev na zapad-noafriSki obali j« poetalo žrtev njihoviH torpedov osem dru^h ladij z 54.181 brt in nek ameriški rušilec. Med potopljenimi ladjami se je nahajal velik parnik z municijo in neka z oklopnimi bojnimi vozovi in letali natovorjena ladja, ki je plula proti Aleksandriji. Z uničenjem teh 15 ladij # skupno 103.000 brt eo naše podmornice prizadejale zelo težko zgubo anglefiko-ameri-ški oskrbovalni fitovbi«
biti. Cilj dnevnih in nočnih napadov zračnega orožja 80 bila transportna premikanja in železniške naprave Sovjetov ob ob> rež ju Cmega morja, severnih koncih Kavkaza in na spodnjem kolenu Volge. Severno od Sala se nem^e in romunske skupine bojujejo z na novo pripeljanimi sovražnimi silami. Pri obrambi protinapadov je samo tukaj neka oklopnjaška divizija tekom včerajšnjega 'dne uničila 51 težkih oklopnjakov. V velikem donskem loku je sovražnik ponovil svoje brezuspešne napade.
V	prostoru pri R s h e v u so Sovjeti nadaljevali svoje obupne razbremenilne napade. Močne sile bombnikov in strmoglav-cev ter edinice protiletalskega topništva so učinkovito razbremenile skupine vojske pri njihovih težkih obrambnih bojih. Sovražnik je imel visoke izgube ljudi in materiala.
V	finskem morskem zalivu je bila na morju pri Lavansaari potopljena neka sovjetska stražna ladja, štirje drugi čolni in nek iskalec min so bili poškodovani, Visoko na severu je zračno orožje z bombami težkega kalibra bombardiralo sovjetska taborišča čet na Fischer-Jevem polotoku in postojanke baterij jugo-zapadno od Murmanska. Na vzhodni fronti je bilo včeraj v zračnih bojih in po protiletalskem topništvu 138 sovražnih letal zbitih na tla. Mi pogrešamo osem lastnih letal.
Nekaj britanskih letal je tekom včerajšnjega dne v veliki višini Izvršilo motilne polete nad Južnozapadno in zapadno Nemčijo.
V	pretečeni noči je britansko zračno orožje ponovilo svoje napade na stanovanjske če&tl več mest rheinsko-westfalskega _ industrijskega ozemlja. Civilno prebivalstvo
Je Imelo nekaj izgub. Po razstrelnih in za-žigalnih bombah Je nastalo nekaj stvarne škode in nekaj škode na poslopjih. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili sedem izmed napadajočih bombnikov.
V	boju proti Veliki Britaniji Je zračno brodovje včeraj bombardiralo z bombami težkega kalibra v vojni važne naprave na Jugozapadnem Angleškem. V noči na 7. avgust so bile napadene pristaniške in oboroževalne naprave v vzhodni Angliji in na škotski vzhodni obali. Opazili so več velikih požarov. Vsa letala so se vrnila na svoja izhodišča.
„M-bataljonl" na Balkanu
Rim, 11. avgusta. M«bataljonl fašistične milice so po večini zaposleni na Balkanu, kot poročajo italijanski časopisi. Pri svojem čiščenju so prestali veliko uspešnih bojev s komunističnimi tolpami. Ti millčni odredi, ki nosijo na uniformi našitek z Ducejevim imenom, so bili v preteČenem poletju sestavljeni iz miličnih vojakov, ki imajo svoje •kuioje b front#.
ХКСД10 CAŠil
Flihrer je podGUl Rltterkreuz des Elsernea Kreuzes (vltežkl križec k železnemu križu)' GUnther H a 1 m u pri nekem oklopnjaflltem gronadlrskem polku. Grenadlr Halm je kot RichtscliUtze nekega protloklopnjaSkega topai odstrelil v boju za položaj pri E1 Alamelnu sedem britanskih bojnih vozov v najhujšem sovražnikovem topniškem In oklopojaSkem ognju.
Fiihrer Je odredil državni pogreb za Generala der Flleger Thomsena, ki je umrl 5. avgusta 1942. Svečani državni akt se je vrSll v ponedeljek 10. avgusta v Častni dvorani Relchsluftfahrtmlnlsteriuma.
RelchsfUhrer И Hetnrich Hlmmler Je pretečeni teden pregledal oddelke Waff en-M v Finski. V HeMaki je RelchsfUhrer ff oblakal finskega državnega predsednika Rytla. Zvečer je bil Relch&filhrer- H z gospodi svojega spremstva gost ministrskega predsednika Ranigella in finske vlade. Dan nato se Je odzval RelchsfUhrer fl vabilu maršala Finske, barona Maimerhelma, v njegovem glavnem stanu,
Stabschof der S A, Viktor Lutze, je obiskal ob nekem potovanju na vzhodno fronto tam nahajajoči se pehotni polk »Feldherrnhaile«, ki ga tvorijo prostovoljci SA In ki se je v hudih bojih na vzhodu zopet odlikoval. Pri tej priliki je Stabschef odlikoval celo vrsto vojakov z Eisemes Kreuz I. und II. Klasae.
Po povabilu predsednika Minister rata fUr die Relchsverte'idigung Redchsmarachala G6-ringa so se pretečeno sredo In četrtek zbraili k delovnemu zasedanju .v Berlinu Relchsvertel-digimgakommissare In Gaulelterjl Relcha z njihovimi Gauwlrtschafteberaterjl in Landee-bauemfUhrerJl.
Neki na Vzhodu boreči и oddelek izvidnikov na daljavo, ki nosi na svojem trupu sliko medveda, Je v prvih dneh avgusta že 1000 krat poletel zoper sovražnika. Poeadka tega oddelka Je Iz svojih poletov nad Francijo, Veliko Britanijo In Sovjetsko unijo prinesla za nemško vojsko važne poizvedbe. V nizkih poletih so odmetavali bombe na sovražne cUJe In so marsikaterega napadalca sestrelil. Ta poizvedovalni oddelek ima pregled čez 7 milijonov kvadratnih kilometrov sovražne zemlje In Je preletel čas že skoraj šestih mesecev la že skoro 40 kratni zemeljski obseg.
Nemšld generalni konzul v LJubljani doktor Hans Roach je podlegel srčni kapi.
V	pr\i Junijski polovici so Italijani v hudih bojih zopet očistili preko 100 km» črnogorskega ozemija od komunističnih tolp.
Eden Izmed najiwljiih ltali}aineklh lovskih l^uiloev, podpolkovnik Quarantotti, Je bil sestreljen, ko je hotel pomagati nekemu letalu iz njegove skupine, katero je napadlo letalo Spitfire. Lovska letalska stkuplna Quarantot-tia, je dosegla več tucatov zračnih zmag z novimi letali tipa >Re 2001« v zadnjih rheseclh nad Malto. Quarantottl, ki Je bil 35 let star, se Je teh 'bojev vodilno udeležil. Odlikoval se je tudi že v abeslnskl in španski vojni.
Po nekem Reutcrjevem poročilu iz Pretopijo (Južna Afrika) so tam objavili prvi seznam Izgub Iz Tobruita, ki vsebuje 5100 imen, večji del pogrešancev.
V	Boinbaju se je v petek začelo veliko zborovanje Indljake stranke narodnega kongresa, ki se je udeležuje 10.000 delegatov iz cele dežele; od njih se pa seveda le nekaj sto udeležuje odločilnih posvetovanj v odborih. Zasedanje je določeno za dva dni.
USA pripravljajo za vse prebivalstvo tako-zvane nakupovalne knjižice, kakor je sporočil listom nadomestujoči zvezni upravnik za vprašanja racionirainja. Povedal Je, da bodo te knjižice v bodoče obsegale skoro vse blago, ki dosedaj Se ni bilo pod prisilnim gospodarstvom.
Iz Havanne poročajo, da se Je med vlado Kube in USA sklenil dogovor za ustanovitev zračnega oporišča v 8an Julian Plnar del Rio. To Je drugo letalsko oporišče, ki so ga USA zgradile na Kubi.
Vlada USA je odredila, da se od 3. avgusta dalje ne sme Izdajati v celi severni Ameriki nobenega petroleja več. Čeprav se glasi v vladni Izjavi, da ta ukrep velja samo do 15. decembra, da napravijo potrebne rezerve v mestih vzhodnih ozemelj za prihodnjo zimo, so celo v uradnih krogih skrajno pesimistični In zaskrbljeni, da bodo predvsem velemesta, kot New York, morala ostati pozimi brea vsake kurjave.
General Nobile na švedskem
Stockholm, 11. avgusta. Znani italijanski raziskovalec severnega tečaja, general Nobile, je prispel na obisk na Švedsko. General je šele pred kratkim z »Drottnigholm« prišel iz Zedinjenih držav v Italijo vsled izmenjave diplomatov. Nobile bo med drugim tudi obiskal mater mladega švedskega raizskovalca severnega tečaja Finnumalm-grena, ki je umrl pri Nobilovi ekspediciji na severni tečaj.
Turčija ostane nevtralna
Ankara, 11. avgusta. Turški ministrsiki predsednik Saracoglu je v sredo opoldne podal pred parlamentom zunanjepolitično izjavo, v kateri je poudaril turško nevtral« notno politiko z ozirom na obstoječo po« godbo z Anglijo in na prjatedjsiki paikt med Nemčijo in Turčijo.
У»*г1жг mid Druok: NS 'Oaiiverlae und Druckerel Kilniieii (Jiiibll., lilsKeiifurt. — Vfilatjelelter: Dr. Emil Heltian. — Hauptechrlftleiter: Frledrich Horstmaim, # Znrzeit i«t Anwigenllita Nr.l gOltU^
a, 12. avprusta 1942.
KARAWANKEN BOTE
Stran 3. —- štev. 63.
Ч
Cesta stotisocey
Slavospev valjčni poti - Grobovi ščitilo njo In bunkarje
PK. Ali je v slovarju beseda: valjčna pot? Morebiti bomo v več mesecih prelistali Brockhaiisena. Danes pa imamo besedo v paših možganih in naših srcih.
»Cesta?* bi kdo rekel: »Samo cesta!« Mnogih je postala bežna domovina. Drevesa in jarki, ki jo obdajajo, so življenjske meje. Povezuje dneve in zadržuje sanje. 2ivi kot njiva in gozd tudi lahko žive. Toda
pna je napor, ki je 'pred dejanjem,
*
Gobovi varujejo njo in bunkarje. Prvi leži drug poleg drugega, kakor počivajo mrtvi v težkih rekah bojujočih se vojakov. [Včasih razlcmijo postojanke, ki so komaj popravljene. Varujejo jo zakrivajoče stene, če se pelje v bližino fronte. Tako je prijatelj in tovariš, ki deli vsako usodo. Tovariši imajo skupne spomine. Valjčna pot jih skriva vsak kilometer njihove poti. Enkrat je bila vez med bojujočimi se polki, je bil njeno skrivališče jarek in njeno cestišče pot oklopnjakov. Ni asfaltna cesta; jame in kopice ji napravljajo lice starega moža. Lahko je voziti po glavnih potih, toda misli po njih hitro beže kot kolesa. [Valjčno pot zelo kolnejo in se zaradi nje
gelo potijo. Toda dobro se jo zapomni.
*
Toda sedaj ni več nebrzdana med gozdovi in močvirji, služi stotisočerim vojakom, katerim je pot in žila. Ona služi in mora Bvoj obraz spremeniti. Pred več meseci, ko BO vprvič oklopnjaki, zaviti v prašne oblake, po njej drveli, ko so jo zavzele prednje čete pehote, boreč in korakajoč, takrat že so sledili prvi oddelki delavskih bataljonov, ki so ie prevelike razpoke in luknje popravili, da je nastala zopet ravna. Pričelo je deževati in prišla je zima. V blatu so se pogreznila kolesa, krepeljci, ki so jih brž v gozdu na-lomili, so bili zloženi za zasilno pot, so se pogreznili globlje in so jih zopet pokrili.
• Sneg in led sta cesto zopet zravnala. Toda južno vreme se je globoko zajedlo v izgi-njajočo ee odejo.
Sedaj, ko na njivah za fronto žito zori,
je prišla ura za valjčno pot.
*
D očim se železniški vozovi, polno naloženi počasi pomikajo proti Vzhodu in prazni ali pa z ujetniki in plenom napolnjeni
peljejo na Zahod, dela tisoče vojakov delavskih čet in možje OF na novem obrazu valjčne poti. Geologi so v teh pokrajinah brez kamenja odprli peščene jame in kamnolome, žage žagajo debele hlode, v dolgih vrstah dovažajo motoma vozila in konjske vprege material na stavbišče, kopalne naprave in stroji s katranom ropočejo in puhajo skozi valjčne poti. 2 milijona kub. metrov lesa požre, 83.000 ton peska, tisoče ton cementa. Vodne jarke napravijo, stotine mostov zboljšuje pot, številke, zopet številke, ki opisujejo skupnost dela, ki pa pusti valjčno pot prostodušno. Mrko kot teče
skozi pokrajino vojne.
*
Tisoče usod gre po valjčni poti. Vojaške usode, ki se skrivajo globoko za žilavimi, temnimi obrazi. Toda kdor pozna cesto, pozna tudi nje.
Valjčna pot povezuje vse v eno družino. Voznike in one, ki se vozijo, govore en jezik in mislijo isto. Poznajo slovar gibov, s katerimi ustvarijo voz. in opozarjajo na slabo pot. Berejo v obrazih, če se kdo pelje na dopust, ali koraka po poti na Vzhod, k etotniji.
Mnogo vasi je ob valjčni poti. Podnevi so samo kilometerski kamni, ponoči so pribežališče. Mnogo desk in kažipotov je ob valjčni poti. Kažejo smer in so merilo. So stari znanci, ki jih lahko pogledamo kot kakega prijatelja..

ju," m .i
tiksijewsk SiUifsdnkewsk
KđlđtrOf
STALI N O K A D fzjri/y»t
ti$hvirt$efitk
^WOROSCHILOW6RAD rdshonikidse

(lugđnsM
KđmffiSjf
Wrtfiininskijs
omowK
štalTM
AKREWMJA
se/fm**š
Na^itschewan
MARIUPOL
wofscherkdsk
ASTRACHAN
ROSTOW
ProleUrskijđ
Jđsakti
Wkilimfu
ffrvwskoft
krapothifii
oroschiiows
KRAS tiO DAR 'X

witunowsk
Vnkmtk)
Jtkarjrittoiđr
Nrmawir^
■HrmsKđji
Ч|1КГс11ПуМПМУ

мо$ам
KlSSlOlTMt
1:-'ЧЛТСу .:,:'5ć5ojiL--t OrđschonikiiSse^iHf.'. ^


g/g# Y>?rT)fLIS^
m 200 В$епђаНп9п
300 km g OHeihtigen
AcMkiUki''j
,..........<34 .....
r •. 5ciiemach4v
URKEI
Od Črnega doKaspiškegamorja
Kartendienst Zander, M.)
Vse to je valjčna pot in še več. Ceste vežejo mesta, smo rekli včasih. СедЈе so življenje, mislimo sedaj. Ni je v slovarju, valjčne poti, toda ona nas drži in živi, dokler se bojujemo na Vzhodu. Kasneje se je bomo pa spominjali kot obrazov vseh naših tovarišev.
Kriegsberichter Erich Pecher
Mika japonsha pomorska zmaga
Ena bojna ladja, sedem lirlžark in več drugih enot potopijenlli
• Tokio, 11. avgusta. Cesarski japonski glavni stan je v nedeljo opoldne objavil: Japonske pomorske sile podvzemajo od 7, avg^ta dalje močne napade zoper kombinirane angl^ko-amerikanske pomorske enote, ki so se pokazale v vodah Salomonskih otokov. Prizadejale so sovražnim vojnim ladjam, kot tudi transportnim ladjam uničujoče udarce. Boj Se traja. Dosedaj je bilo potopljenih: ena bojna ladja neznanega tipa, dve težki križarki tipa »Astoria«, dve težki križarki tipa »Avstralija«, več kot tri križarke neznanega tipa, več kot štirje rušile! in ve6 kot deset transportnih ladij.
Težko poškodovanih je bilo: tri križarke tipa »Minneapolis« več kot dva rušilca in ena prevozna ladja. V zračnih bojih je bilo preko 41 sovražnih letal sestreljenih. Japonske izgube znašajo sedem letal, ki so bila zgubljena zaradi direktnega napada na cilj. Poleg tega sta bili dve križarki lahko poškodovani, ki sta pa še nadalje zmožni za
vojno službo. Ta pomorska bitka se bo imenovala: »Pomorska bitka pri Salomonskih otokih«.
Uničujoči poraz zaveznikov v bitki pri Salomonskih otokih, je očividno Amerikan-cem in Angležem zaprl sapo, V Washing-tonu je le s težavo prišlo mornariško ministrstvo do tega, da je v nedeljo pozno zvečer izdalo lakonično poročilo. Ameriške pomorske sile in druge vrste orožja da so ninoženstvcno napadle sovražne postojanke na južnovzhodnem delu Salomonskih oto-, kov. Iz Parl-Harboura se glasi, da so operacije ameriških pacifiških pomorskih sil podprte z pomorskimi enotami iz jugoza-padnega Pacifika v petek uvedli pri Tulagi v vodah Salomonskih otokov. Usodni pomen, katerega pripisujejo na amerikanski strani tej bitki, se izraža v tem, da je Nimitz izjavil, da vojna v Pacifiku stopa v nov šta-dij.
Predor pod korejsko morsko ožino
Teror nad Indijo
Gandi in Nehru zaprta
Prvi spopadi v Bombayu - Policiia uporabila gumijeviie
Stockholm, 11. avgusta. Angleško go-spodstvo nad Indijo je pridno na tem, da spremlja svoj propad z istimi nasilnimi metodami, s katerimi je bilo ustanovljeno in se toliko časa vzdržalo. V vsej Indiji je kot odgovor na sklep »Zapustite Indijo«, ki ga je sklenila kongresna stranka, v teku stra-hovalno vladanje, ki še stopnjuje dosedanji stalni boj zoper indijske nacijonaliste do ostrega konflikta celo z zmernimi vodji indijske kongresne stranke, Gandhi, Nehru, Azab in drugi vodilni kongresni politiki so bili v nedeljo zjutraj zaprti. Vsi odbori kongresne stranke, v resnici vse njene funkcije, 80 bili razpuščeni, zborovanja in manifestacije prepovedane, ter so povsod mobilizirane močne policijske sile.
Anglija grozi, da še enkrat prinese nepregledne zmešnjave in težko nesrečo v deželo 500 milijonov ljudi, katero je podjarmila, Izrabljala in danes prav v imenu »svobode« še nadalje drži v verigah.
У nedeljo zjutraj ob petih so zaprli Gandhija z njegovo ženo in njegovimi sodelavci ter onimi lokalne kongresne stranke, med njimi predsednika bombayske organizacije Patela, ki je na zborovanju posebno ostro govorili zoper Anglijo in USA. yse zapornike, med njimi tudi župana Bom-baya, so takoj s posebnim vlakom odpeljali V Puno, južno od Bombaya, kjer so jih internirali.
Angleška vlada je v Novem-Delhiju pod-yzela čez noč obsežne ukrepe zoper morebitne proteste in manifestacije. Zbiranje уеб kot 5 oseb je prepovedano. Policijske patrulje hodijo v Bombayu in so zasedle glavni stan kongresa. Vesti o zapiranju so držali tajno, kljub temu pa je prišlo v nedeljo do prvih spopadov, ko se je zbralo ve-, Uko članov kongresa k običajni slavnosti
zastave. Policija jih je s silo razgnala. Povsod v Bombayu so se zbirale velike gruče in je prišlo do hudih prometnih motenj, ko se je kot ogenj razbila novica o Gandhi-jevem prijetju, nakar so odgovorili s proglasitvijo žalnega dne. Pred kongresnim poslopjem postavljene močne policijske čete, so množico napadle z gumijevkami, ko je množica vsa zaskrbljena napolnila trg. O nadaljnjih resnih spopadih in o številu žrtev pri prvih nemirih, Angleži strogo molče.
Z velikansko večino Je vaelndijskl odbor kongresne stranke v soboto popoldne odobril sklep, ki ga je predložil Gandhi, da morajo Angleži Indijo takoj zapustiti. Samo 13 od okoli 250 navzočih odposlancev je glasovalo proti temu sklepu.
Med obema japonskima otokoma Honšhiu in Kiushiu so pred kratkim dovršili prvi podmorski tunel na svetu. Predor za tunel je bil napravljen že 30. marca 1941., odtlej so izgradnjo dovršili in pričeli z rednim 60 izgradnjo dovršili in pričeli z rednimi poskusnimi vožnjami. S tem je Japonska dala iniciativo na področju, s katerim so se že dolgo vedno znova bavili tehniki, politiki in domišljije .bogati romanopisci.
Po priobčilu profesorja dra. R. Henniga v časopisu »Weltwirtschaft« izvira najstarejši načrt za predor pod morskim prelivom že iz leta 1802. Odsihmal se je zlasti ta tunelski projekt vedno znova pojavljal, ne da bi se ga kdo kedaj resno lotil. Bili so tudi načrti za gradnjo predorov na Bospo-ru in za morsko ožino pri Gibraltarju. Preko prvih načrtov pa ni dozorel nobeden teh projektov.
Podmorski tunel med obema japonskima Južnima otokoma je 8 km dolg, stroški zanj 80 znašali 20 milijonov jenov, z gradnjo so pričeli 1936. leta. Tej prvi podmorski prometni zvezi bodo baje sledile še druge. Tako je nameravan 18 kilometrov dolgi predor, ki hi vodil dq otoka Iki. Zopet drugi podmorski tunel v dolžini 55 km bi naj vzpostavil zvezo z otokom Shu-
MMt II iM MIII III I III II MMi lili II Iti mil IM Ml M It

1

Ш


Napađai topovi s pehoto ki peljejo s seboj tudi ujetnike, čistijo gozd.
KxiegabericMei; Grimm-Kastefat A,tl^
shim a, čigar ime je tudi v Evropi zaslovelo po slavni pomorald bitki v rusko-japonski vojni. Največji tunel pa bi naj zvezal otoka Tsushima in Cargo, ki bi bil dolg ne manj kot 75 km. Vse veličastno delo podmorskega prometa hočejo dogotoviti v pri-lično desetih letih. S tem bo zvezan južni konec Koreje z japonskimi otoki.
OPU šef v Parizu zaprt
Bivši caristični veleposlanik. — Udeležen pri umoru generalov Millerja in Kutiepofa
Vichy, 12. avgusta. OPI javlja, da so v Parizu zaprli bivšega carističnega veleposlanika, Sergeja Tretjakofa. Tretjakof je živel v Parizu od leta 1920., kamor je prispel kot caristični emigrant. Tekom zadnjih dni so pa ugotovili, da je bil Tretjakof šef GPU v Franciji. Tretjakof je odločilno udeležen pri umorih generalov Millerja in Kutiepofa, ki so se izvršili v januarju 1930. Svoj urad je imel v hiši združenja caristič^ nih veteranov, katerih prireditve je poslušal z mikrofonom. Na ta način mu je bilo možno opazovati protisovjetsko delovanje Millerja in Kutiepofa in potom sovjetskega veleposlaništva v Parizu poročati v Moskvo, od koder je nato dobil nalog, da umori oba carističnega generala. Tretjakof je igral y pariških krogih veliko vlogo in so ga sploS-no poznali. V javnosti se je kazal kot 804 vražnika Sovjetov. Po temeljitem zaslišai nju so mu vse dokazali. Tretjakof je tudi omogočil pobeg generala Skoblina, ki je bil v sovjetski službi. Tajinstvenost sedaj zai prtega Tretjakofa so odkrili z dokumenti, ki jih je nemška vojska odkrila v Minsku po svojem vpadu. Iz teh dokumentov brez-dvomno sledi, kakšno" vlogo je SergeJ Tretjakof igral 20 let v Parizu.
Italijanske podmornice so potopile en million brt
v Atlantiku, v Sredozemskem morju, y Rdečem in Cmem morju delujoče Ita* lijanske podmornice so potopile, na podlagi za vsako ladjo preizkušenih navedb, skupno preko 1 milijona brt sovražnih vojnih in tax gov^ ladij, točno 1,018.973« brt.
Selte 4. — Nr. 63.
K A R A WANKEN BOTE
Mittwoch, 12. August 1942.
Pjatigorsk genommen
ГеШбагшее westllA Ealatsdi cingesđilosseii - Vergebliche Ausbrudisversudie
Aus dem FUhrerhauptquartier, lo. Aug. Das Pberkommando der" Wehrmacht gibt bekannt:
Wie durch Sondermeldung am 9. August bekanntgegeben, durchbraclien deutsche Infan-teriedivisionen, hervorragend unters.tiitzt durch iVerbande der Luftwaffe, nach auBergewohnli-chen Marschleistungen und in harten Kampfen bei tropischer Hitze stark ausgebaute Stelhiti-gen ostlich des Kuban und nahraen die fur die feindhche Riistungsindustrie wichtige Hauptstadt des Kuban - Gebietes Krasnodar. Die Stadt Maikop, das Zcntrum des bedeuten-den Olgebietes am Nordrand des Kaukasus, ■wurde von schnellen Verbiinden im Sturm genommen.
Im raschen VorstoB nach Siidosten nahmen echnelle Truppen die Stadt Pjatigorsk. Siidwestlich Stalingrad wehrte sich der Feind yerzweifelt Seine Gegenangriffe scheiterten in harten Kampfen. Im groBen Donbogen wurde eine starke feindliche Armee westlich KaiatSch e i n g e s c h 1 os s e n. Wie-derholte Ausbruchaversuche blieben erfolg-los. Den eingekes^elten und auf engem Raum zusammengedrangten feindlichen Kraften fiigten Nahkampffliegerverbiinde schwere Ver-luste zu. AuBerdem wurden Truppen- und Materialeinschiffungcn an der nordkaukasi-schen Kuste durch die Luftwaffe wirkungs-voll bombardiert. Hierbei versenkten .Kampf-flugzeuge im Hafen von Tuapse ein Handels-schiff von 4000 Brt durch Bombentreffer und beschadigten ein weiteres schwer. Weitere Angriffe richteten sich gegen Eisenbahnan-lagen siidlich Stalingrad. Ein sowjetischer Panzerzug wurde vernichtet.
SQdostwarts Rshcw setzte der Feind seine Angriffe fort. Sie wurden in erbitterten Kampfen abgewehrt und hierbei 34 feindliche Panzer vernichtet.
An der agyptischen Front herrscht zurzeit nur geringe ortliche Kampftiitigkeit.
Nach einigen militiirisch wirkungslosen Tages-Storfliigen Qber norddeutschem Kiisten-gebiet und Westdeutachland gtiff die britische Luftwaffe in der vergangenen Nacht wie-derum westdeutsches Gebiet an. Die Zivil-bevolkerung hatte Verluste. In einigen Orten, kauptsachlith in Wohnvierteln der Stadt Osnabriick, entstanden Sach- und Ge-baudeschaden. Fiinf der angreifenden Bomber >vurden zum Absturz gebracht.
Die Luftwaffe belegte am gestrigen Tage Truppenunterkiinfte und wehrwirtschaftliche Anlagen an der englischen Siidkiiste mit Bom-ben schweren Kalibers. In der Nacht zum 10. August wurden Riistungsanlagen in den Midlands sowie Werft- und Dockanlagcn an •den Kusten Englands bombardiert.
In den friihen Morgenstunden des 9. August kam es im Kanal zwischen deutschen Minen-»uchbooten und britischen Schnellbootćn zu :einem Gefecht. Auf einem Schnellboot wurde ein Volltreffer erzielt, ein weiteres blieb unter starker Rauchentwicklung brennend liegen.
Jude Mendes-France amtscnthobcn
Dr. B. Vichy, 11. August. Der Wihere judlsdic Ab-jcordnete Pierre Isaals Isidor Mendes-France (er wurde vor einlgcr Zeit in dem Artikel „Citroen und Kohnsorten" In der „KUmtner Zeitung" wegen seiner skandalSsen Haltung in einem franzosischen Hotel erwihnt), elner der argsten KriegsLetzer in Frank-reich. hat |etzt endlich, zwei Jahre nach dem Waffcn-etlllstand, sein Amt als Generalrat von Pont-de-I'Arche PDepartement Eure) durch eine Rcgierungs-verfflgung verloren. Mendes-France ist berelts im . vorigen Jahr wegen Korruption zu sechs Jahren Ge-fangnis verurteilt worden.
ReI(hsfUlircr-ff In Flnnland
Berlin, 11. Aug. Der Reichsfiihrer Heinridi Himmler bcSichtigte in der vergangenen Wodie Verbiinde der Waften-Д in Finnland. Bei seiner Anwesenhelt in Helsinki stattete der Reichsiiih-rer Ijl/ dem finnischen Staatsprasidenten R y t i einen Besuch eb. Am Abend war der Reidis-fiihrer Ijli zusammen mit dem Chef seines'per-fonlidien S tabes, ^;fObergruppen{lihrer und General der Waffen-^jf Karl Wolff und den iibrigen Herren se'ner Begleitung Gast des Ministerprii-tidentcn Rangell und der finnisdien Reglerung,
Am Tage darauf folgte der Reidisfuhrer einer Einkdung des Marschalls von Finnland, Frcihcrrn von Manncrheim, in dessen Haupt-quartier.
Der Marsdiall ehrte den Reidisfuhrer durdi Uberreidien des GroGkreuzes von Freiheitskreuz em roten Bande als besonderes Zeidien der Ver-bundenheit der an der finnisdien Front gemein-sam kampfcnden finnisdien Armee und einer Division der Waffen-^l und des gcmeinsamen Kampfes der im Verband der -Division Viking kSmpfenden finnisdien Freiwilligen.
Terror iiber fndfen
Stiitzpunktsammier Roosevelt
Genf, 11. August. Aus Havanna wlrd gemeldet, daB zwischen der Reglerung von Kuba und den USA ein Abkommen zur Errichtunj? eines LUft-stiitzpunktes in San Julian Pinar del Rio abge-sdilossen wurde. Dies ist der zweite LuftstUtz-punkt, der von den USA in Kuba errlchtet wird.
Botsdiaflertrcffcn In Moskau?
hw. Stockholm, 11. August. Nach Roosevelts Son-derbcauftragtem General Bradley und dem cnglischcn Botschafter Sir Archibald Kerr ist Jetzt auch der USA-Botschafter in Ankara, Stelnhardt, zu Ver-handlungcn mit der Sowjctregicrung in Moskau ein-gctroffen. Zweifellos stcht ^cses Botschaftertreffen in engcr Verbindung mit den militarlschen Vor-gSngcn, die In alien PlutokraHen wachscnde Besorg-nisse. auslosen und belspiclswelse an den Borsen in London und New York, zusommen irit den Nachrich-tcn aus Indien, neue Baissen hervorriefen.
Gandh! und Metiru tet
Die ersten ZusammenstSBe In Bombay - Gummiknlippel-Angrlffe fler Pollzel |
hw. Stodholm, 11. August Die cnglischc Herrschaft fiber Indien ist eifrig dabei die Phase ihres Unter-gangcs mit den glcichcn Gcwaltmethoden zu beglciten, mit deneo sie erriclitet und, solange aufrechterhalten wurde. In ganz Indien ist als Antwort auf die An-nahme der .,VeriaBt-Indien"-EntschlioGung durch die Konftnlipartei ein Schreckensregimcnt Im Gange, dar den bisher latcnten Kampf gcgen die indisdien Na-tionalislen nun zu einem akuten Konflikt sogar mit den gemaGlgten Fiihrern der indisdien Kongrcfiparttl steigcrt. Gandhi. Nehru, Azab und andere fuhrende KongroBpolitiker v.urden am Sonntag morgen ver-haftet. Alle AusschOsse der KongrcRpartel- also prak-tisch ihre gesamten Funktionen. wurden aufgelost, Versammlungen und Kundgebungen In Bombay verbo-ten und fiberall starke Polizeikrafte mobilisiert.
England droh: noch elnmal unabsehbare WIrren und schweres Unheil fiber das von ihm unterjochte. ausgebeutete on d heute ausgerechnet im Namen der „Freiheit" welter gcfcsselte Land der 500 Millionen zu bringcn,
Sonntag morgen tim 5 Uhr wurde Gandhi samt Frau und mit seincn Mitarbeitern auch die Lokal-behorden der KongreBpartei verhaftet, darunter der Vorsitzende der Bombayer Organisation. Patel, der auf der Tagung besonders scharf gfgeo England und USA gesprochen hatte. Alle Verhafteten, nilt ihnen der Blirgermeister von Bombay- wurden sofort in einem Sonderzug nach Puna, sUdllch Bombay gebracht, wo sle interniert wurden.
Die englisdie Reglerung in Neu-Dehli hat fiber Nacht umfangreiche Vorkehrungen gegen alle Proteste und Kundgebungen getroffen. Ansammlungen von fiber funf Personen sind verboten. Pollzeipatrouillen durchstreifcn ganz Bombay und besetzten das Haupt-quartier des Kongresses. Die Verhaftnngen wurden ge-helmgehalten, trotzdem kam es am Sonntag zu ersten Zusammenstossen, als zahlreiche KongreBmitglleder sich zu der traditlonellen Feler der BegriiBung der grurt-gold-weiCen KongreBfahne zusammengefundcn batten. Sie wurden von der Pollzel brutal auselnander-getrieben. Uberall in Bombay entwickelten sich Zu-sammenrottungcn und sdiwere VerkehrsstSrungen. als die Kunde von der Verhaftung Gandhis wle ein Lanf-feucr durch die Stadt lief und mit Ausrufung eines Trauertages beantwortet wurde. Die vor dem KongreB-gebaude stationiertcn starken Polizeitruppen fuhrten# als die Menge den Platz davor besorgplserregend an-fiillte, einen Gummiknfippel-Angrlff durdi. Ober ernste weitere Zwischen falle und die Zahl der Opfer bei den ersten Unruhen wlrd von englischer Selte strengstes Stillschwelgen bewahrt.
Mit uberwaltlgender Mehrheit billigte der alllndische Ausschufi der KongreBpartei am Samstag nachmittag die von Gandhi vorgclcgte EntsdilieBnng, daB die Engliinder Indien sofort zu verlassen batten, Ledlglich 13 von den run d 250 anwesenden Abgeordneten stimmtea gegeo die EntschlleBung.
Ш Mrmtiefilil Statins шшш
„Welterer Rliikzug 1st gleiaiiediiutenfl mit Untergang"
Berlin, 11. August. Ein deusches Panzerkorps hat an der Kaultasustront den Gehcimbetchl Stalini fiir die Verteidigung der Sowjetunion Nr. erbeutct. Dieser Befehl enthiillt mit einem Schlage die tatsach'idie Lege der Sowjetunion. Wenn vor kurzem nodi Moskau verkiinden lielS, dafi die Sowjets sidi leisten konnen, Sdiladiten zu verlieren und zurUiizuweidien, da sie immer nodi die Kraft zu einer grofiangelegten Gegen-oftensive hatlen, so kommen jetzt in diesem Befehl auBerst sdiwere militirisdie und wirtsdiaft-iidie Besorgnisse der Sowje^gewaltigen'ans Tages-lidit. Wortlidi sagt Stalin:
„Dai Gebiet, das die Deutsdien bereits erober-ten oder nodi erobern wollen, bedeutet Brot und andere Lebensmittel fur die Armee und die riiiiwanigen Gebiete bedeuten Metalle und Heiz-material fiir die Industrie, Wir haben iiber 70 Millionen Landesbewohner verloren. Wir ernten nun iiber 800 Millionen Pud Brotgetreide im Jahre weniger und der Ausfall an Metallen iiberstelgt die Menge von 10 Millionen Tonnen, Von nun an sind wir den Deutsdien weder an Mensdien-reserven nodi an Getreidevorra'ten uberlegen. Ein weiterer Rudtzug ist gleidibedeutend mit unserem Untergan g."
Am brennendsten aber ist dem roten Gewah-haber das Problem, wie er die standig sinkende Kampf moral seiner Truppen heben soil. Stalin sagt in seinem Befehl dariiber wortlidi:
,.Es fehlt bel ana an Ordnung und D 1 s z 1 p 11 n. In den Kompanlen, Bataillonen, Re-gimentern und DIvisioocn. in den Panzereinheiten, in den Gesdiwadern der Luftwaffe. Wir кбппеп nidit
Audi Moskau forders den OberbefeM
Verbeugunflen der „Times" vor Moskau - „Eine unerltlllte Hoffnung"
hi. Bern, 11. August. In die Diskusslen Uber die Er-rlditunj eines gemelnsamen Oberkommandos der Ver-bilndeten hat sich nun audi Moskau elngeschaltet. Die „Times" rSumt einem Aufsatz des sowjetischen Generalleutnants Shilowsky breiten Raum eta, der Molotow bel seinem letzten Besuch in London be-gleltet hatte and In England als ein gcnauer Kenner Westeufopas und der milltiirlsdien Probleme der angelsachsischen Machte gilt. Dieser Sprecher der sowjetischen Mllltarkreise sctzt sich sehr nachdrilck-lich fO* die sofortlge Sdiaffung einer xentralen Be-fcMstelle ein. Er glaubt auf den ersten Weltkrieg verwelsen zu konnen. Seiner Melnung nach ware damals die Schaffung eines gemelnsamen Oberbefehls im Wcsten krlcgsentscheldend gewesen. Die ..Times" pflichtet in Ihret AbhSnglgkeit von den Moskauer Ideen schnell dem sow|etischcn General bel, ohne dtrauf blnzuweisen, deB die Verhaltnisse ganz andcrs liegen als im ersten Weltkrieg and es sidi heute nlcht daram dreht. elncn gemelnsamen Oberbefehl an det nlcht bestchenden Westfront zo schoffcn. sondern den mllltiirischen und wirtschaftllchen Oberbefehl Uber ybntlidu Fronten, tlnschlieBUch der figYptiscbea und
der ostasiStlschen Die Aufgaben sind vlel kom-plizlerter fiir die Allllerten geworden. Im Verlauf seiner Ansfiihrungen driingt der sowjetische General die Englander ebenfalls dazu, eine zweite Front zu schaffen. Indem er aus den Schlachten des Weltkrleges nachzuweisen versucht, wie niitzllch eine Offensive ware.
In ihrer Verlegenhelt, den Bolsdiewistcn dodh etwas Positives zu antworten. bebauptet die „Times" kiihn. mindestens auf dem Gebiet der Riistungsproduktlon batten faeute England und die USA einigermaBen eine Koordinierung Ihrer Arbeit errelcbt. Das Blatt stellt aber fest, dafi es dennoch „nlcht zu verkcnnen sel, daB die Sowietunion die Vereinheitllchung der britlsch-amerlkanlsdien und der sowjetischen Krleg-fiihrung kelneswegs als vollstSndig ansleht". Der oft geforderte Oberstr Krlegsrat, so ftlhrt die „Times' fort, sel nach wle vor eine unerfUIlte Hoffnung, sie untcrstiitzt aber den bolsdiewistlschen Antrag auf „Errichtung elner effektiven zentralen Instanz fiir die Festlcgung nod Koordinierung der Aktlonen im Osten und Im WestenDie Verelnlgten Staaten. GroB-britannien, die Sowjetunion und Tschungking-Qiina dabii yollbciechtigte Partner lein.
mehr Kommandeure, Kommlssare und Politruks dul-den, die ihre Stellungen eigenmachtlg verlassen und es zulassen. daB elnlge Panlkmacher die Lage des Kampfes dadurch bestlmmen, daB sle andere zum RUckzug verleitcn und damit dem Feind die Front offnen. Die Miesmachei und Feiglinge miissen auf der Stelle vernichtet werden. Von nun ab muB das oberste Gesetz die Parole scln; Kelnen Schrltt z u t ii ck I Es sind Im Berelch der Front jeder Armee ein bis zwel Strat'batalllone zu formleren. Dlcscn Strafbatalllonen sind Offlziere und Politruks elnzureihcn. die sich DIszlpllnlosIgkelt und Felgheit vor dem Felnde zuschulden kommen llcBcn, Dlcse Bataillone mBssen In besonders schwierlgen Ab-schnitten eingesetzt werden, uji den Angcbotlgen Ge-legenhelt zu geben, ihre Schuld vor dem Feinde zu
Das System 1st sAuld
Neuerdings mehren sich auf der Gegetv-seite die Stimmen, dafi die Demokratien mit ihren tausend Einflilssen voti Interessenten und ihrem schwerfiilUgen Regierungsapparat ilberhaupt nicht imstande seien, autoritSr regierte Staaten im Kriege zu schlagen. Einen interessanten Deitrag zu diese^i Thema liefert eine nordamerikanische Zeit-schrlft, die sich Stimmtingsberichfe aus den groPen IndustriestUdten des Landes schreiben lie/S und daraus ' die Folgerung zieht, dap das demokratischs System im Begriff sei zu versagen. In diesen Stimmungsherich-ten wird erklilrt, die Arbeiterschaft verdiene ггваг jetzt mehr Geld, abej sie gebe es auch ebenso schnell wieder aus, und ггоаг vor-wiegcnd fiir VcrgnUgen, Alkohol und Wetten^ Diese Stijnmung sci mit Galgenhimor zu verglcichen, denn jedermann in USA wolle sich schnell noch einmal vergnilgen, ehe es mit Krieg und Geldentwertung ernst werde. Den tieferen und bedenklicheren Grund sieht die Zeitschrift jedoch darin, dap die ameri-kanische BevOlkerung nitr noch voller Zwei-fel auf ihre politischen FUhrer blicke. Der Amerikaner habe zwar auch frUher nicht viel von den Staatsbeamten gehalten, doch habe er geglaubt, diese Politiker wUrden, so-I bald cine ernste Stunde wie jetzt anbrdche, I aufhUrcn, sich gegenseitig zu befehden, und = endlich am gleichcn Strick Ziehen. Es habe I sich aber herausgestellt, dap dies keines-I wegs der Fall sei. Itn Gegenteil gingen die I inner politischen Slreitereien lustig weiter, als I wenn ilberhaupt kein Krieg im Gange sel. I Anf das Volk nchme man nicht im gering-= sten Rilcksicht, und so sei es auch nicht I verwnnderlich, wenn dieses angesichts einer = unsichercn Zukimfl seines Landes sein Lehen I so lange als mOglich angenehm zu gestalten I suche. Gelinge es den Politi kern nicht noch I im letiten Augenblick, die VSA-Kriegs-I maschlnerie in Zusammenarbeit mit dem I Volk richtig in Gang zu bringen, dann 1 кбппе man sagen, daP das demokratische I System versagt habe. Die Schuld trage dann I aber nicht das Volk, sondern in der Tat das = System.- — Und wenn wir himufiigen, daP I dieses System die Schuld daran triigt, daP I es ilberhaupt zum Kriege kommen mupte, I den es nicht zu filhren versteht, daP seine I Spitze im WeiPen Haus den Frieden be-I schwor, wfihrend der Krieg auf vielen I Wegen vorbereitet wurde, dann haben die = Amerikaner schon recht, wenn sie bisher = nićhts von ihren Staatsbeamten gehalten I haben. Sie haben heute im Kriege noch weit I mehr Grund, sie und ihr System mit jedem I Verdammungsurteil zu belegen.
aliiiiiiiimitimiiiiimmiiitiiiimuiiiimimniiiimiiiiiiinitiiiiiimiiiimi
suhnen. AuBcrdcm sind Im Armceberelch drel bis ffinf gut bewaffnctc Elnhclfcn aufxuHffMcn. die,un-
mlttelbar hlnter unzuverlassigcj Dlvlslonen el'nzu-setzcn sind und die Aufgabe haben. im Falle eines ungeordneten Riickzuges jeden Fliichtling und jeden Feigling zu erschieSen "
Weldien Ertolg Herr Stalin mit diesen An-ordnungen tatsadnlidi erreidit, \ ging aus einer Mctdung des Komniandeurs der 30'2, sowjetischen SchiitzcTidivisicn hervor. Sie lautet^ „Stalins Befehl vom 28. Juli ist durdigefiihrt. Aufhaltende Einheiten sind eingeiichtet, doch fuhrt diese Mali-nahme nur zu Verlusten ohne greifbare Erlolge."
Der deutsdien Fiihiung kann es glcidigiiltig sein, wie die Soldaten der Sowjetunion sich dazu stellen. Inzwisdien aber stiirmt die deutsdie Wehr-madit vorwatu und setzt der verzweifelten Pi-role Stalins, „Keiiien Schriti zuriidt!" ihr un-gestiimes, sieggewohntes „Vorwarts!" entgegen.
„Papa, was ist denn da drin?"
RATSELRATEN UM DEN URLAUBER-KOFFER
^^-PK. Wenn ein Mann den foldgrauen Rock triigt, braucht er sich um die modischen Dlnge seiner Ausstattung keine weiteren Sorgen zu machen. Das hat man ihm wohlwelsiici ebgcnommen. Laut Vor-schrlft gehSrt zur Ausriistung eines deutsdien In-fanteristen: — und dann geht es los — erstens — zweitens — drlttens — usw. Und zum SdiluB stcht der lunge Rek rut dann fix und fertig da mit allem, was er braucht.
Manchen kriecht ein entsetztes Wundem an, wenn er all die Herrlichkeiten In seiner Zeltbahn auf tlef-gebeugtem RUckcn von der Kompanlekammer in seine Bude schleppt. Und trotzdem. einige Klelnigkeiten bringt jeder nodi unter, eel es Im Tornisier, Im Brot- oder Wasdiebeutel. Aber — jetzt kommt das grofie Aber: kein vemflnftlger Soldat wlrd mehr Ge-piidt mit 'Slch henimschleppen, als anbedlngt erfor-derlich 1st, und doch; Sleht man einen Urlauber ohne Koffer relsen? Nelnl
Nag er nodi so klein sein, aber einen Koffer tragt er bestlmmt In seiner Hand, wenn er be-schwlngten Schrlttes seinem „Zu-Hause" iustrebt. Das Kdfferchen ist fas i zum „Symbol des Front-urlaubers" geworden, znm Kennzelchen fiir alle. Aber wo, zum Tenfel, kommen die vielen Koffer her? Das wlrd wohl Immer ein nnergrflndllchss Ge-heimnls blelben. DienstWdi hat kein Soldat einen Koffer, hSchstena der junge Rekrut der darIn selnen abgestrelften ZlvlIIsten nach Hause zu s chicken pflegt.
Das Urlauber-KSfferdien aber 1st einfach da — puaktum. Woher es kommt, was es enthalt, das 1st das groCe Gehelmnis des Uiloubers. Mit ungeheurcr Spannung erwarten die Lleben dahelm die „Eroff-nung" des апбегИсћ melst redit mitgenommenen Ge-padcstQckei — schlleBIIdi kommt es ja anch von der Front. Die Koffer varlleren an Gfite und Format vom felnstcn Sdiwelnsledertcoffer bis zum ladder-ten Pappkarton mit Scharnleren. SchloB und Blech-beschlagen. In ihrer Quail tat #lnd tie In keiner
Welse an die Dienstgrade gebunden. Was sie aber alle gemein haben. das ist eben ihre versditissene auCcre Hiille. mit der sie ihren besdiwerlidien Weg dokumcntleren.
DaheimI Mutter oder Braut. Frau und Kinder um-stehcn das rediteckige Gebllde aus Pappe oder Leder und platzen schier vor Neugierde Manchtial auch der Koffcrl Aber der Urlauber lafit sldi mil dem Offnen unbeimlidi viel Zeit. Er begrliBt die Selnen mit mehr oder weniger Temperament, er stellt sein Gepadt ab. er schalt slch bedaditlg aus selnen front-verfarbten Sachen, er wiischt sich den Staub vom Leibe, er macht es sich gemiitlich und tequem, aber der Koffer, der bleibt geschlossen. Der Urlauber scheint ein unhelmlidies VergnUgen an der VerzSge-rung des erlosenden Augenblldts der „Eroffnung" zu finden. Mit sdilecht gespieltem Gleichmut geht er wissentllch dcm Gebravch des kleinen Zauber-stabes, des Schlussels, aus dem Wege.
Die Kinder sind die ersten. die Ih^ Mauldien nicht hal ten konnen und den heimgekehrten Vater mit Fragen besturmen; „Papa, madist du den Koffer nicht auf?", „Was is da drin, Papl?", „Hast du uns was mitgebracht?", „Vati, diirfen wir auf-machen?", „Papl, wo is denn der Schliiseel?"
Sie fragen und fragen, sie bohren Ihren feldgraaen Vater, bis ihm langsam eine Gansehaut den Riicken heraufkriecht. Im Fragen sind Kinder unerblttllch. Die Mutter freut sidi, ihrer Neugierde kelnen lauten Ausdrudt geben zu mflssen. Zufrieden ladielt ale ihren Kindern zu.
Endlich zieht der Vater mit nerventStend^r Be-dachtigkeit den kleinen SchlUssel aus der Tasdie. Knirschend dreht sidi dieser Im rostigen Schlofi. Sesam, Bffne didil Der Bann 1st gebrochen. Die Kinder kreischen, die Mutte. freut sicb and bekommt blanke Augen, denn was der Koffer da enthiillt — bleibt immer ein Geheimnlsl
Das 1st nun mal so mit dcm Urlaubskoffer.
Hr^riegsberichter Herbert Bonda
Breda, 12. avgusta 1942.
KARAWANKEN BOTE
Stran 5. — Ster. 6S.
Aus dem Hreise Krainburg
Kralnbirrg. (SveCan pogreb mo2a dela.) Pred kratkim Je bil v Kralnburgu Bloveano pokopan mož dela Frane G al le, ki Je bil z oddelkom Reichsa.rbeitsdlensta (državne delovne službe) uslužben pri obmejnih delih RAD v Oberkrainu In Je moral pu-etitl svoje življenje v zvestem izpolnjevanju dolžnosti. Kreisleiter Kufi, BereichsfUhrer rad, predstavniki oblasti in službenih mest In ostalo prebivalstvo so izkazali pokojnemu zadnjo čast. Po reku nekega moža dela Je Imel ArbeltsfUhrer H o 1 z kot GruppeofUhrer toplo nagrobnico za mladim pokojnim tovarišem, v kateri Je povdarll zvestobo moža dela Galleta in njegovo pripravnost do siiižbe. Oddelek RAD, ki mu Je pokojni pripadal, je počaetil pokojnega g svojimi lopatami. Svečano Je nato iz grl mladih mož zadonela pe-ecm ob pozdravnih strelih ter zvokih pesmi o dobrem tovariSu eo spustili krsto v grob. Kreisleiter KuB Je na grob položil venec Gau-leiterja, ki mu je Se sledilo obilo drugih daril vencev In cvetja.
Krainburg. (Wehrmannschaft.) Da se odpomore poljskemu delu, ki v tem času najbolj pritiska, Je odredil FUhrer der Wehr-mannschaftsbrlgade, da se vse delo pri Stan-dartah do 15. septembra 194-2 ustavi in da se članstvo stavlja omenjenemu delu na razpolago. Z ozirom na to Je Imel prvi Sturm v Kralnburgu v nedeljo dne 2. avgusta svoje zadnje redovne vaje pred počitnicami. Možtvo 66 je zbralo polnoStevilno In je v strumnem naetopu pokazalo, da hoče sodelovati pri ustvarjanju Velikega Reicha. Izvajane vaje BO bile dovrSene brezhibno, posebno pa je zbrane navdušil Sport, .ki se tudi v precejšnji meri goji. Po kratkem apelu, ki ga Je imel d. z. F. d. Wehrmann Fr. Torkar, so bile vaje s pozdravom — trikrat >Sleg-HelU zaključene.
Krainburg. (Ortfrauenschtft ustanavlja pevski krožek.) Te dni je Ortsgruppe Krainburg-mosto ustanovila pev-ekl krožek Frauenschafte. Pgn. Nessmann, ki JI Je Ortsfrauenschaftsleiterin naročila, da Izvrši ustanovitev, Je v kratkih besedah razložila pomen In svrho pevskega krožka, in uvedla kot pevovodkinjo Pgn. Grete T a t -schek. Pevska skupina šteje že približno 50 članic In Jih bo v doglednem času še več pristopilo.
Krainburg. (Kreisleiter KuB pri obratih.) Kreisleiter KuB je v teku svojega pregledovanja obratov v Krelsu Krainburg v spremstvu poverjenika Kreisobmanna Pg. Frltze v zadnjih dnevih obiskal celo vrsto obratov. BetrlejhsfUhrer, Betriebaob-mSnner In drugI nameščenci v obratu so se pri tem mogli s Kreisleiterjem razgovarjatl o smei Icah, o gospodarskem položaju, o socialnih ukrepih, in še veliko drugih rečeh. Zlasti nujna je ustanovitev obratnih kuhinj v nekaterih veleobratlh in bodo Betrie'bsfUhrerjl čim najhitreje poskrbeli za to, da se ustanove.
Hoflcln. (161 steklenic borovnic v kuha le.) NS-Frauenschp.ftsgruppe Je pod vodstvom voditeljice oddelka za narodno- In domače gospodarstvo Angele Krischner vkuhalo lei steklenic borovnlčnega soka In Jih poslalo na Deutsches Rotes Kreuz.
Hdflcln. (Izpopolnjevanje Ortsgruppe.) Na nekem zborovanju je govorila JugendgruppenfUhrei-in Veri Krischner JugendgTuppl NSDAP Hbflein o delu In izpopolnjen ju Ortsgruppe.
Helllgcnkreuz. (Pridne pomočnice.) Pridno so tekmovale naše mlade žene. pri nabiranju borovnic za vojake. V kratkem času — tekom 8 dni — so očistile 114 kg borovnic In Jih pripravile za vkuhanje. Voditeljica odseka za gospodinjstvo gospa V o g 1 a r In njene po-
IHoslolfi prpko vsfh ovir
IS ROMAN SPISAL ULRICH SANDER
Toda tako in nič drugače je bilo sklenjeno v božji previdnosti. Mi ljudje pa moramo tudi preko takih udarcev usode narediti mostove in se veseliti vsakega otroka v zibelki, lu nadomešča prazno mesto. .
5.
Kadar pionirji delajo most, morajo posebno paziti na obrežno mostnico kot važen del. Na njej slonijo lavno tako in še bolj ko na mostnih polah najbližje in končne mostnice.
Te obrežne mostnice drže začetek in konec mostu.
Ce ne drže, drči začetek in konec mostu.
Človek ne pride ргеко^ mosta z drsečimi se mostnicami; ker ne more prav priti na nje.
Kadar drdra težek voj na most in z mosta, ga sprejme in spusti obrežna moetnica.
Pri ljudeh je srce mostnica.
Mati porodi otroka s srcem.
In s srcem ga zgubi.
Gospa mestnega zidarskega mojstra We-senberga je sprejela in nosila zgubo svojega drugega sina z močnim in trdnim srcem. Niti za trenutek se ni predajala upanju, da ga bo še kedaj videla. Slabič se oklepa slamnate bilke najrahlejšega upanja. Toda močan človek se brez besede odreče temu, kar je zgubljeno in kai se povrne več. Glasno tarnanje ničesar več ne oživi.
Todk tihe In neprestane solze po noči, ža-
močnice gospa Tschuda v Duplach so napolnile preko 100 steklenic, ki so sedaj pripravljene, da jih odvzamejo.
Helllgenkreuz. (Slovo Ortsgruppen-lel terja.) Te dni se je poslovil od svojih sodelavcev priljubljeni žandarmerljski postaje-vodja In Ortsgruppenlclter Pg. Rudolf H r 1 b e r n 1 g, ki se vrača po vsestransko uspešnem delu v noši občini nazaj na svoje staro službeno mesto. Mož si je pridobil za časa svojega bivanja med nami nedeljene simpatije vseh občanov In neomajno udanoet vseh v Ortsgruppi na gradnji novega reda sodelujočih, da nam je bilo vsem slovo zelo težko. Hvaležnost vseh, ki Jim je pomagal v stiskah. In želja naa vseh za srečno bodočnost naj ga spremljata pri odhodu In pa zavest, da bomo po njegovih bodrllnlh besedah vztrajali v boju proti kalilcem miru ter strnjeni v organizaciji krajevne skupine Se z večjo vnemo delaJl na započetl zgradbi in na obnovitvenih delih Oberkraina.
Ljiak. (O delu Frauenschafte.) Tudi v vročem poletju opravlja Frauenschaft Iz Laaka marljivo svoje naloge. Zadnji čas je
Letošnji pridelek žita je večinoma že pospravljen. Kljub delni pozebi in suši v Oberkrainu je žetev pokazala boljši uspeh kot lansko leto. To pa je posledica smotoej-šega obdelovanja in gnojenja zemlje ter pravilnejše setve.
Uspeh letošnjega leta pa naa ne sme zavesti, da bi pri tem ostali, pač naj bo v spodbudo, da se pridelki s skrbnim obdelovanjem in gnojenjem zemlje ter s pravilno setvijo še povečajo. Preskrba s krušnim žitom v Oberkrainu še daleč ni mogoča samo z domačimi pridelki in je zato nadaljnje povišanje pridelkov žita potrebno, da se po možnosti čim bolj zmanjša dovoz.
Predvsem je treba čira bolj povečati posevek rži, kajti ravno te najbolj nedostaja, na drugi strani pa daje rž ravno tak pridelek kot druge žitarice. Poleg tega daje tudi več slame, kar je tem večjega pomena, ker je v Oberkrainu znatno pomanjkanje. Z večjim posevkom rži si bo marsikaka kmetija lahko zboljšala stanje stelje in si ne bo treba pomagati z gozdno steljo. Uporaba gozdne stelje je za gozd velika škoda, poleg tega je še slaba in tvori slab gnoj. Kmetovalec, ki uporablja gozdno steljo ima dvojno škodo; na polju in v gozdu.
Velik pomen ima setev ozimnih oljevitih rastlin (ripsa in gorčica). Kmetovalci si morajo vedno bolj prizadevati, da se sami oskrbijo z jedilnim oljem. Ker je setev oljevitih rastlin v Oberkrainu manj poznana, naj kmetovalci pridejo po tozadevne nasvete k svojemu prehranjevalnemu uradu (Em&hrungsamt).
Zemljo je treba intenzivno obdelati. Oranje na ozke ogone (Bifangbau) mora v tej jeseni končno že prenehati. Tisti posestniki, ki bodo še nadalje orali na ozke kraje, ne
ki ni nikomur v nadlego, sproščajo prazno srce.
Kdor žaluje, naj dela še več ko doslej. Potem čas hitreje teši ob izgubi, kot da vsak dan nova bol razrije temelj.
Napredovanje življenja brez Izgub ni mogoče. Z užitkom dela prevzame, potegne s seboj in omami tudi najžaloatnejšega.
Gospa mestnega zidarskega mojstra je imela s podjetjem svojega moža toliko opravka, da je komaj imela kaj časa za žalovanje.
Sosedje v Cesti na brod, ki so jih že zadele zgube ali ki so jih imeli pričakovati vsak dan, je niso tolažili s praznimi šablon-skimi, že davno obrabljenimi puhlicami, ampak s prijaznim prigovarjanjem in z iskreno okrepčavo. Po obitelji je soseščina najbližje. Ona pomaga, če je dobra, premostiti vse ovire. Se nikoli Cesta na brod ni tako močno držala skupaj ko sedaj, ko je mogla vsakega izmed njih doleteti nesreča, ki je drugega že zadela.
Narod, ki doživlja v velikem to, kar Cesta na brod v malem, je velika in prožna soseščina, ki vse težave prenaša skupno. Tako jih posamezniku mnogo olajša.
Most iz Ceste na brod na fronto, ki je bil že narejen in na katerega so že stopili, se ee je tudi tu znova obnesel; dolgo, nežno, kot od čisto drugega človeka pisano pismo je Annemarie Sonntag poslala TheuWessen-bergu in s tem naredila most širši in višji. Lepo, sicer tako razvajeno in ponosno dekle se ni sramovalo nesti svoje pismo osebno k nadomestnemu bataljonu in ga tam izročiti ravnokar na fronto odhajajočemu transportu, da ga čim najhitreje odpravi. Ием n« wmudi	Фтк ha
predelala okrog 1000 litrov borovnic, aeMla nad 800 ovratnlh rut In popravila 600 parov nogavic, vse za naše vojake. Pod vodstvom Krelsf rauenBchaftslelterln Pgn. E b e n a u eo pred kratkim imele z vsemi Zellen- in Block-frauen der Ortsgruppe Laak, Burgstal In Saf-nltz na skupnem apelu razgovor o nalogah In vprašanjih praktičnega sodelovanja ženstva. Ravno žene in matere Oberkraina so poklicane, da s svojim vplivom varujejo družinske člane, dom in obitelj bede In pogina.
Hreli Ste!n
Wodlfcz. (Apel.) Tudi pri nas vrši StUtz-punklelter der Ortsgruppe vsako prvo nedeljo v mesecu арД, na katerem se pretresajo važne zadeve.
Lusthal. (Javna dela.) To kar ee je smatralo za časa Jugoslavije za nemogoče, se sedaj dovrši v najkrajšem času. Izgrajajo se stare vozzie poti, napravljajo nove, gradijo se brvi, popravljajo se slaba poslopja In pripravljajo skromni uradni prostori in stanovanja. Vidi ee nemški tvorbenl duh, ki v najkrajšem času Iz razmajanih prilik napravi mogočno utrdbo in raztrga kapitalistične spone.
bodo samo izvzeti od pospeševalnih akcij, pač pa bodo tudi poklicani na odgovor. Oranje na ozke kraje pomeni potrato e poljem, ki povzroča škodo, posameznim kmetovalcem in celokupnemu prebivalstvu. Kdor tega načina oranja ne more opustiti, s tem pokaže, da nima nobenega razumevanja do skupnosti. Vsak kmetovalec ima sedaj priliko, da si nabavi obračalni plug (oralo), s čigar pomočjo bo odpravil ozke ogone. Ce so posestva majhna, zadostuje, da več takih posestev »kupno nabavi oralo.
Umetna gnojila bodo le v omenjenih količinah na razpolago, zato naj kmetovalci prijavijo naročila. Predvidoma vseh naročil ne bo mogoče zadovoljiti, ker zaradi prevoznih težkoč najbrž ne bo mogoče dostaviti gnojil. Kljub temu pa bo lahko dosežen zadovoljiv utpeh, če se bodo gnojila pravilno uporabila.
Zlasti velikega pomena je izbira semena in postopanje ž njim. Priznanega semena bo le malo na razpolago ter so kmetje v glavnem navezani na seme od lastnega pridelka. Ce bo to seme očiščeno in razluženo, bo uspeh vidnejši. Noben kmet naj ne zamudi prilike, da žito razčisti in razkuži, ko bo čistilna naprava v okraju. Seje naj se po možnosti s sejalnim strojem, ki ga lahko nabavi več posestnikov skupaj.
Pri letošnji jesenski setvi morajo kmetovalci vsa dela tako urediti, da bo dosežen čim večji pridelek. Kdor ne ve, kako naj postopa, naj pride po nasvet k Gemeinde-landwirtu ali pa na Em&hrungsamt. Vsekakor, da zemljo čim boljše obdela, ne samo za svoj korist, temveč za dobrobit celokupnega prebivalstva,
Burgstaller
človek nikoli ne more vedeti, kaj se zgodi v teh, tako naglo odvijajočih se dnevih.
Ko se je bila Annemarie od nadomestnega bataljona vrnila domov,« je zardela na vprašanje matere, kje je bila. Kajti o svojem pismu ni pravila nikomur ničesar, niti ni, kakor je bilo to sicer običajno, vprašala, ali da koga pozdraviti. Pismo je pisala staremu prijatelju v podzavestnem nagonu, da mu pomaga preko bratove smrti. Oni, ki mu je bilo namenjeno to pismo, je bH star prijatelj. Nekaj, česar doslej ni bilo, mož, 8 katerim so se bavile najtajnejSe misli. Naj ga obvaruje Bog In naj ga pošlje zopet zdravega domov!
Annemarie Sonntag je bila vsak dan onkraj pri Wesenbergovih in hotela koristiti tu in tam. Tudi to je pravi značaj žene, ki hoče pomagati, kadar zadene kakšno Т@о bol in stiska.
Vojaku je lažje premostiti vse ovire; njega potegne zmagovit pohod iz rovov vedno dalje in dalje.
Pionirji so izvojevall svojo zmago nad velikim in svetlim veletokom.
Pred dvajsetimi leti so na nekem oralu zadnjikrat, ne za zmerom, vendar pa za daljšo dobo osedlali konje in zarana ja&ali še enkrat vzdolž reke. Mimo zvonikov Graudenza in Kulma, bogatih težkih vaei, malih naselbin kmetov rentir jev, gradov pod njihovimi visokimi drevesi se je premikal sprevod bojevnikov spodaj na bregu navkreber in navzdol.
In čez milje daJeč pogled na bleščeči vele-tok, travnike onkraj in čisto zadaj gozdove na drugi strani.
Velika pokrajina Vzhoda, И je bila т
maUwQ	Xeikiat m laflf
Oddala sena v Krelsu Steln
Pred nekaj dnevi se je začela, za vojaštvo oddaja sena v Doma obale In nato v mestu Steln samem, V Littai se je začela oddaja sena ža prej. Kakor v Reichu so letos tudi tu pTvl5 dobili kmetje predpis za odajo določene najmanjše količine eena za vojaštvo. Vneto Napolnjujejo kmetje svojo dolžnost In dovažajo predpisane količine sena na kolodvor. Voaovi sa ustavljajo v pestri vrsti. Večinoma so majhni tovori, kajti kmetije so male In posamezniki ne morejo odatl veUko sena. Veliko kmetovalcev ima dolgo pot do kolodvora, kajti nemogoče je v vsaki občini zbirati seno.
Velike težave povzroča pomanjkanje stiskalnic za seno, žice, vagonov in skladišč. Toda kljub temu vsem tem težavam Izpolnjujejo tudi kmetje Krelsa Steln svojo dolžnost in dajejo za nem&ko vojsko, kar potrebuje. Kmetij-Љ1 zaupniki (Gemelndelanwirte) se pri oddaji sena pridno udejstvujejo. Poudariti pa je treba zlasti prizadevanja ravnatelja kmetijske zadruge v Kralnburgu, ki vodi oddajo sena v Krelsu Steln kljub vsem težkoč am vsestranenco zadovoljivo.
300.000 RM пађгапЉ pri peti hišni zbirlii za DRS
Pred zaključkom vojne pomoči 1942 ■
Peta hišna zbirka zimske pomoči za Deut-sceh Rotes Kreuz je Imela v Gauu K&mten začasni Izid RJ^I 307.956,23. Od zbirke odpade
na posamezne KreL^e:	RM	kvota na
		osebo v Rpf
Splttal	42.500,—	77,11
St. Velt	40.500,—	72,62
Klagenfurt	75.500,—	67,83
Vlllach	50.200,—	63,77
Hermagor	9.670,—	52,24
VOlkermarkt	21.989,14	43,15
Wolfsberg	19.800,—	41,—
Llenz	11.927,36	87,44
Radmajmsdorf	12.500,—	26,37
Krainiburg	17.596,51	23,26
Stein	5.773.%	9.49
30/.950,23 48,40 Napram lanskem letu se torej pokaže po-		
Peta hišna zbirka zimske pomoči za Deut-sceh Rotes Kreuz je Imela v Gauu K&mten začasni Izid RJ^I 307.956,23. Od zbirke odpade
viSanje za RM 77.824. Kot prihodnja In zadnja zbirka vojne pomoči za DRK 1942 se bo 22. in 23. avgusta vršila Se državna cestna zbirka.
viSanje za RM 77.824. Kot prihodnja In zadnja zbirka vojne pomoči za DRK 1942 se bo 22. in 23. avgusta vršila Se državna cestna zbirka.
JiZafe tfospođorslie novice
z ozirom na svojo ploskev In evojo živino« rejo je Nemčija prva Izmed vseh dežel sveta glede proizvodnje masla. Proizvodnjo masla so v letu 194il. povečali na okoli 70.000 ton, a čemer ae Je pridelovanje iz leta 1933. več kot podvojilo.
Za raziirjepje poštne In brzojavne ginibe Je bilo generalno ravnateljstvo za poŠto v Romuniji pooblaščeno, da najame pri kakem denarnem zavodu posojilo 200 milijonov lejev. Za Izgradbo potrebne predmete In tehnični material bo dobavila Nemčija.
Na Hrvatskem, kjer živi 80 do 85 odstotkov prebivalstva od poljedelstva, se dela na petletki za poljedelstvo. Pred vsem hočejo povečati pridelek z načrtnim Izboljšanjem semen, 8 primemo Izbiro In luženjem, z melioracijami In boljšim gnojenjem.
Efe Javlja Iz Сагасма (Venezuela), da Ima pomanjkanje ladij In ogrožanje plovnih cest za posledico brezposelnost tlsočev nastavljen-cev in delavcev. Tako so n. pr. sedaj tudi najpomembnejša družba kamenega olja, kakor Standard Oil In Shell, skoro vse osobje odpustile, ker blaga ni moči prevažati.
Naravno odjcmno ozemlje strojne Industrijo blvSe češke države so bile že od nekdaj Jugovzhodne države, pri čemer Je ostalo tudi po ustanovitvi protektorata. Poleg tega so Izvažali stroje tudi v vzhodno Evropo, v Skandinavijo In v zapadnoevropske države. Slovaška Je postala glavno odjemno ozemlje za stroje.
stari pionirji postrojeni na stari vaški cesti. Njihova zastava ni smela pasti v roke Poljakov.
Ko se je bila stotnija zahvalila na gostoljubnem sprejemu, je korakala naprej.
Odtistihmal za njo nI prišel noben Ne-mev več.
Toda ne za vselej. Le za dolgo dobo.
Na veliki cesti si takrat od začetka ni hotela prav nič opomoči stara koračnica petega vojnega leta; glasila se je hripavo in tanjše ko sicer. Marsikateri ni mogel zopet peti.
Nato Je pa življenjski sok naredil most v bodočnost tudi preko umirajočega nemštva In zlodejstva nesmiselne ločitve.
»Pridemo zopet!«
Dotlej so pustili mostnice ležati.
Sedaj so pa mladi sodobni pionirji ob ve-letoku In prekoračili so Vislo skoro na istem mestu, na katerem je takrat zadnjič vihrala stara zastava in so po dvajsetih letih zatiranja pomagali osvoboditi pokrajino.
Pohod se je Se le zdaj prav začel. Po starem zakonu, ki so se po njem često ravnali, da se sovražnik nikjer ne sme ustaliti.
Veletok mu nikjer nI bil opora in obramba, ampak zanka in usoda.
Nekaj dni potem so redkeje naleteli na nemSke vasi.
Spoznali so Jih na kadečih se ruševinah in bežnih gomilah v gozdu in na polju.
Proti nekdaj skoro potratno opremljeni, z ne več čisto tako resnimi pesmimi, ampak čilimi in prostimi, s ostrejšo in natančnejšo izobrazbo so korakali pionirji od vasi do vasi, od reke do reke dalje proti yiboda.
Jesenska setev 1942
Pravilno obdelovanje ]e pogol uspelia
JStran 6. — gtev. 63.
KARAWANKEN BOTE
Sreda, 12. avgusta 1942.
Das Generalgouvernement
Tranzitno ozemlje in preliladni prostor Reidia
Krakau, v avgustu, dm bolj se vojna na Vzhodu približuje svojemu cilju, uničenju boljševizma, tem jasnejše stopa v ospredje pomen Oeneralgouvemementa kot tranzitnega ozemlja med Belchom in Vzhodom ter Jugovzhodom Evrepe. Pri izrabi neizmernih agrarnih in surovinskih ozemelj Ukrajine in južne Rusije ла srednjeevropsko gospodarstvo dobiva Ge-Beralgouvernement neprestano rastočo nalogo, da postane torišče prometa.
Lahko ugotovimo, da se neprestano Izvršujejo pogoji za Izpolnitev te naloge. Vojna po-epeSuJe te naloge,' kajti iz »sosedne dežele Relciha«, kot je bil Generalgouveniement spočetka zamišljen, je postal medtem zaradi zavzetja obsežnih in dragocenih delov sovjetske države, posebno Ukrajine, »vmesna In tranzitna dežela Relcha« In bo v vedno večji meri posredoval blagovno Izmeno med surovinskimi ozemlji Vzhoda in proizvodnimi In predelovalnimi mesti Zahoda. Praprolzvodnja Im industrijska Izdelava gresta preko General-gouvemementa.
Od tega razvoja bo imel Generalgouveme-tnent velike ugodnosti. Slednjič pa razmere dopuščajo, da nastanejo za velik del tranzitne blagovne Izmene med Vzhodom In Zahodom v Generalgouvemementu samem ugodne možnosti za predelavo za prehodno blago. S tem bo obenem tudi moči ugodno rediti obstoječe vprašanje odvlšnlh delovnih moči. Predvsem je preveč poljskih delavcev. Ne more se Jih popisati kot brezposelnih, ker Imajo povečini malo posestvo, toda v urejeni poljedelski proizvodnji ne morejo biti za zmerom zaposleni. Število teh odvlšnlh delavcev se ceni v Generalgouvernementu na okoli dva milijona. Nemško gospodarstvo jih za stalno ne more prevzeti, da ne nastopi nevarnost potuj-čenja. Zaradi tega se jim mora dati delovni prostor v Generalgouvernementu samem, kar bi se najlažje doseglo z ustanovitvijo srednje-vellke predelovalne industrije. Radi pritiska Iz dežele je tudi v mestih poskočilo število prebivalstva, ki ni popolnoma zaposleno! To velja posebno za štiri velemesta General-gouvernementa. Ustanovitev srednjevelike predelovalne industrije, oprte na kar bolj močan tranzitni promet, bo lahko tudi tukaj zmogla težave.
Predpogoj za to je pa seveda zadostna zmogljivost prometne mreže. Kako je s tem? Statistika pokaže bivšo Poljsko kot ozemlje s pomembnim tranzitnim prometom, posebno železniškim; kajti akoro ves promet je tekel po tračnicah. Z novo ureditvijo na Vzhodu je bil večji del tega izgubljen, odnosno postal notranji promet. Generalgouvernementu je ostala kot najbolj uporabljena tranzitna pot iz Zg. Slezlje preko Galicije v TJkraljno In Romunijo, In sicer od Krakowa preko Lvova v Romunijo, odnosno od Lvova z odcepom preko Tamopola v Ukrajino. Ta tranzitna pot je obvalada že pred to vojno pomembno blagovno količino 2
do 2.6 milijonov ton na leto; posebno so bili Izmenjani premog, gnojila In industrijski proizvodi za les. Ta proga bo po vojni dobila še večji pomen, ker tvori naravno zvezo z najvažnejšimi surovinskimi ozemlji jugovzhodnih držav. Brezpogojno pa se za izpolnitev postavljenih zahtev mora na progi od Lvova dalje napraviti dvojni tir.
Bistveno različne so razmere v prejšnji Rusko-Poljski; D očim so v prejšnjih avstro-ogrskih ozemljih, torej v današnjih okrožjih Krakova in Lvova, pri železniških gradbah upoštevali poleg strateških tudi gospodarske vidike,- so v caristični Rusiji upoštevali samo strateške vidike. Zato obstoje Se kolikor toliko dobre proge na Minsk in Pinsk-Gomel, toda redke železniške mreže v severnih delih
Generalgouvememeiita povečajo splošni vtis o popolni neenotnosti železnic. Da naj prometna mreža Generalgouvemementa vsaj nekoliko zadosti zahtevam velikega gospodarskega tranzitnega prometa, se ne bo moglo Ш mimo novih načrtov In zgradb. NIČ manj važno ne bo v bodočnosti izdelava notranjih plovnih potov. Načrti, ki so podprti z množlnsklml blagovnimi prevozi premoga In lesa, predvidevajo predvsem zvezo Visle z Dnjeprom preko Buga In Pripeta, nadalje prekop Odra-Visla In prekop med Sano in Dnjestrom.
Poslovalne možnosti dežele ob Vlsli kot tranzitnega ozemlja za evropski veleproetor je torej odvisen od Izigradbe železniškega in prekopnega omrežja. Obenem pa je razvidetl, kako zelo ugodno lahko ti načrti vplivajo na gospodarski razvoj Generalgouvemementa. Tržna oddaljenost napram Zahodu bo lahko Izenačena s tržno bližino napram Vzhodu, posebno ker bodo gotovo glavno tržišče za v Generalgouvernementu Izdelano blago ta sam in pa sosedna vzhodna ozemlja.
Kubansko ozemlje
Dežela čerkezov in Iiubansldli kozakov
Reka Kubaj} nI dala imena samo sosednim obrežnim ozemljem ampak tudi pokrajinam, ki se razprostirajo na obeh straneh več sto kilometrov daleč. Kubansko ozemlje se pričenja že takoj pod Rostovom in Batalskom ob reki Jeja, ki se izliva zapadno od KuSčev-kaja v zaliv Jejsk In nato v Azovsko morje. Vzhodna meja poteka nekako po črti, ki teče preko Proletarsikaje na ManiCu preko visoke planote Stavropol-Vorošllovska do pogorja Elbrus. Južni okraji daleč preko kubanske reke sežejo do Kavkaza, zapadno pa meje na črno in Azovsko morje.
Kot divji gorski potok, ki Izvira v ledenikih Elbrusa, priteče Kuban s kavkaSkih gora naprej proti severu, dokler ne zapusti zadnjih Izrastkov pogorja. Nato se obrne proti zahodu, teče po nižavi Jekaterinodar—Krasnodar in se izliva v morje, napravljajoč velikanska močvirja na obeh straneh morske ožine pri Kerču. Glavni tok doseže Črno morje južno, od daleč v morje segajočega, polotoka Tarn ад pri zalivu KiziltaSu, dočim se nekaj stranskih rokavov izliva v Azovsko morje v okolici Temrjuka. Pred težko prehodnim močvirjem izllvnega ozemlja se nahajajo na obeh straneh nizki zemeljski pasovi; proti severu obrežno ozemlje Azovskega morja, proti jugu pa. ravnina do črnomorske luke Anape.
Zadaj pa loči Kuban dva strogo ločena ozemlja. Spodaj leži hribovito in gozdnato kavka-Sko predgorje, severno pa se vleče prostrano ozemlje, ravno kot deska, brez padavin, z deloma Izredno rodovitno in deloma stepi podobno, solnato zemljo, ki se lahko porabi samo za pašnike. To ozemlje severno od Kubana so Imeli v mislih Angleži, ko bo tožili, da prodirajo hitre nemške čete in oklopnjaki po zavzetju Bataiska »kakor po biljardu« proti jugu.
Proden so moskovski carl razširili svojo
oblast preko Dona proti Jugu, je pripadala ta dežela ob Kubanu čerkeškim rodovom^ ki so prišli Џ Kavkaza v ravnino. Iz njihovega jezika je vzeta tudi beseda Kubanj, kar pomeni »stara voda« ali »črna voda«; s tem so pač v glavnem mislili preplavljena In močvirnata rečna ozemlja. Cerkezi so Imeli v posesti kubansko ozemlje do pred kakimi 200 leti. Kot bojevit gorski narod so se stalno bojevali s sosednimi donsklml kozakl, dokler nI carica Katarina II spravila na noge ukrajinskih kozakov od Zaporoga; Cerkezi so bili pregnani; deloma so šli v viaoiki Kavkaz, deloma pa celo v Turčijo nazaj, nakar se je pričela doba naseljevanja zaporošklh kozakov, ki niso bili ljubi ob Dnjepru, ker niso hoteli pozabiti na svojo staro zapisano samupravo.
Sedaj naj bi čarom služili zoper bojevite kavkaSke gorske rodove, za kar so dobili vojaško ustavo, po kateri jim nI bilo treba biti »zvesto podanim«, ampak samo »zvesto uda-nlm«. Odslej so se imenovali kubanski kozakl. Razdelili so si rodovitna okrožja dežele In so GO naseli 11 kot živinorejci in veliki kmetje. V kolikor so prebivali ob reki Kuban, so se v glavnem pečali z ribolovom. Avtonomna uprava pa se je razsegla samo na nlžavo, ki so jo obdelovali, ne pa na celotno kubansko ozemlje, katero ustavno določilo je moskovska vlada izrabila, da je cele trope ukrajinskih kmetov naselila v soseščini kubanskih kozakov.
Pred svetovno vojno je bilo v kubaaefeeM
ozemlju komaj 3 milijone prebivalcev, od teh okoli 700.000 kozakov. Od tedaj je Število kozakov hitro padalo. V svetovni vojni so Imeli težke izgube, toda Se veliko večje so bile žrtve, ki jih je Imel za posledico upor zoper uvedbo boljševiške kolektivlzaclje. Upori so trajali do leta 1933.; končali so se s tem, da niso samo Izobraženstva, ampak tudi velike in srednje kmete v masah odposlali v prisilna delovna taborišča v Murmanskem ozemlju.
Sovjetl se niso brigali za poljedelska ozemlja, ampak so Industrijsko izgradili mesta kubanskega ozemlja. Glavno mesto Krasnodar, ki se je v carski dobi Imenoval Jekaterlnodar, šteje danes preko 200.000 prebivalcev. Velik pomen je dosegel Majkop, kakih 100 kilometrov južno od Kubana, ko so tam odkrili Wire kamenega olja. K južnemu kubanskemu ozemlju pripadajoče čmomorsko pristanišče Tuapse, ki je bilo popreje znamenito kot letovišče, je vedno bolj postajalo Izvozno pristanišče za kameno olje, katero so dovajali k obali po cevovodih. Pojačana Industciallzacija Ima deloma vzrok tudi v tem, ker so v kubanskem ozemlju našli precejšnja ležišča železne rude, svinca, cinka in mangana. Poprej zelo močno razviti izvoz agrarnih pridelkov je skoro popolnoma pojenjal, ker prebiva na zmanjšanih obdelovalnih ploskvah zelo veliko prebivalstva.
Obnova uihoda
Po podatklli statističnega urada vlade Generalgouvemementa bodo v Generalgouvernementu na podlagi obdelovalnih podatkov iz leta 1941., razven dlstrlkta Galicije posadili 280.24 ha s poljsko zelenjavo. Te številke so veliko višje napram številkam Iz leta 1940., ki je znašala 18.000 ha. O pridelovanju zelenjave v distriktu Galicija še nd številčnih podatkov. Pod boljševiško oblastjo je bilo pa pridelovanje zelenjave uničeno, razven v neposredni bližini mest. šele letos so dosegli povečano pridelovanje zelenjave.
V	okrožnem glavnem mestu Konskle so pred kratkim odkrili novo vlaknasto rastlino, ki Ima močno vlakno, kot Je ugotovila preiskava, ki se ga da gospodarsko izrabiti. Ste-bllka, ki zraste 1.50 do 1.80 visoko, Je doslej rasla v tamioSnJih pokrajinah kot plevel in so ga nazdvall z botaničnim Imenom »Asklepias«.
V	več okrožjih Warthegaiua so uredili plantaže za gumi, od katerih je največja 55 ha velika. Je to Kok-Sagis, večletna rastlina Iz družine regrata. Snov, Iz katere se pridobiva kavčuk, je v koreninah, ki so 45—50 cm dolge. Dosedanji poskusi so pokazali, da prldatek tega Kok-Sagias proizvoda napravi sintetični kavčuk posebno prožno.
Ргато pionirsko delo
Prerez obnovitvenega dela v novih vzhodnih Gaulh - Velikanska dejanja sredi
vojne - KllG po najboljšlb
Prostor in socialna politika
Ce primerjamo po zavzetih vzhodnih ozemljih povečani prostor s socialno politiko, po-Btame Jasno in razumljivo, da ne zadostujejo pojmi, s katerimi smo dosedaj pojiasnjevall In obravnavali socialno politične probleme. Kot narod, ki je bil dolga stoletja stisnjen na ozek prostor, se mora n^miSki uveljaviti zoper narod v popolnoma sovražni okolici. Moral se je V svoji strukturi prikrojiti zahtevam prostora In okolice. Za razvoj naroda je ta nujni položaj prinesel ugodnost, da je postal duževno gibljiv, priden in Iznajdljiv. Niti po versajskem miru niti po preobratu po letu 1933 nI bilo v tem položaju spremembe, prostor Je ostal isti kot prej, samo da se Je navidezno okolica vedla eovražneJSe. S tem, da se je posrečilo meje prostora z mjoCnlm prijemom na odločilnih meistlh razbiti, se lahko življenjski prostor nemškega naroda в temelja na novo odmejl In njegova življenjska podlaga radikalno spremeni.
SIcer nieo na mah rešena vsa vprašanja prostora in socialne politike, dosedaj se je eamo kot odločilno dejetvo povečalo prostorno življenjsko ozemlje. Za prehranjevanje in surovinske baze so pa podani popolnoma novi pogledi. Narod stoji pred velikanskimi možnostmi, ki se lahko uresničijo, če se posreči zastaviti narodno, delovno moč na odločilnih mestih. SIcer so delavna mesta, ki so sedaj prldoMjenaj, drugačna kot jih Je bil doeedaj
navajen nemški človek, toda nI dvoma, da se bo znal ravno radi svoje velike prllagodltvene zmožnosti v kratkem vživeti tako, da bo njegovo delovanje v največji meri za narod uspešno. Tako bo za uspešno vzhodno naseljevanje, kjer so primitivne življenjske in gospodarske razmere, potrebno, da bo ob enem s tem zvezan neposreden socialni podvig, pri čemur ne sme biti vprašanje socialnega podviga, ono mezd In prejemkov, ampak mora biti le ona, socialne slojevltostl. Ce nudi vzhod možnost, da se zaradi preobljudenja starega državnega prostora poenostavijo zelo težke In zamotane razmere podviga, potem je res vzpodbudno Iti na vzhod.
Kakor se v veliki meri številčno razmere naroda do prostora spremene, tako zadobl prostorna razdelitev saimš druge Izmere. Lahko rečemo, da se bodo v kratkem prometna in naseljevalna vprašanja še veliko spremenila. Kako bo ta vprašanja In probleme v posameznosti reSiU, kako In kdaj se jih bo začelo reševati, Je zaenkrat odprto vprašanje. Gotovo je le, da socialna politika po vojni tako elementarnega pomena za ves evropski kulturni prostor ne more kratkomalo tam nadailjevatl in ne bo nadaljevala, kjer je poprej pod popolnoma dragimi pogoji prenehala. Ravno socialni politik Ima radi tfega tukaj rešiti naloge talko dalekosežnega In odločilnega pomena kot nikdar poprej.
Ce je bil v letih pred svetovno vojno n. pr. kak uradnik postavljen na vzhodno mejo Relcha, je to veljalo kot kazen in neke vrete pregnanstvo v ozemlje, kjer si lisice In volkovi voščijo lahko noč. Nacionalsoclalistlčno vodstvo Je tudi v tem ozlru napravilo spremembo. Tekom razvoja 1. 1933. In posebno zaradi vojne se vedno bolj uveljavlja misel, da smo postavljeni pred rešitev resnično velikanske naloge, da se napravijo nepregledna ozemlja zopet nemška In privedejo nazaj v Evropo. Za to so pa samo najboljši zadosti pripravni, resnični pionirji dela, svetovnega nazora in naše narodnosti!
Prve naloge
Ze uničenje Poljske jeseni 1939 je odkrilo velikanske probleme; kajti novi Relchgaul Danzlg-WestpreuBen In Warthe-1 a n d in k OstpreuBen In Schleslen priključena ozemlja so se morale sredi vojske združiti z vellkonemškim Relchom. Treba je bilo kulturne prepade do bivšega poljskega prostora zenačltl in uporabiti moa teh ozemelj za zmago. Kaj se je v tem že vse do danes storilo, je nemško veledelo v naboljSem pomenu besede.
Nekaj številk naj to potrdi. 230.000 Indu-etrijekih In obrtnih obratov ter 250.000 mestnih posestev je bilo zaupnlško zajetih. Okoli 500.000 preseljencev Iz vzhodnega, prostora je dobilo doslej tukaj svojo novo domovino; od tega Je prevzel Warthegaiu dobro polovico, namreč poleg baltskih Nemcev večino naSlh rojakov iz Wolhyn'je Ip Galicije In druge kmečke elemente, dočim so bili naseljeni Nemci Iz Bukovlne in Besarablje večji del v Gauu
Danzig-WestpreuCen, neki oddelki pa tudi v Južnovzhodnem PreuBen in Oberschlesien. Obsežna naselitvena ozemlja s plodonosno in dobro zemljo se morajo pripraviti za vojake, ki se vrneje s fronte. Veliko truda zahteva zavarovanje teh kmečkih, velekme6klh In veleposestniških obratov kot tudi veUkl program pogozdovanja, opremljenje rokodelskih obratov z delavnicami ali z zemljq, ustanovitev donosnih trgovin, katerih veliko število, ravnotako kot pri rokodelstvu, jih bodo dobili vmivši se vojaki in brezposelni, problemi socialne narave, mestnih načrtov in ureditve prostora. Petletka za poklicno vzgojo teče, kot tudi Številni drugi velenaćrti.
Prva dela v Oauu OstpreuBen
Vkljub povrnitvi vladnega okraja Weet-preuBen (Marienwerder) k Reichu je OstpreuBen posebno veliko prostora in ljudi pridobilo z okrajem Zlchenau. Skušnje Gaua, ki se je po zaslugi Erich-Kochovega načrta od leta 1933. korakoma gospodarsko povzdignil, so dobro služile pri vključenju bivših poljskih okrajev. Do junija 1939. se je v starem ozemlju Gaua ustanovilo na novo_218 obratov, da predelajo domače surovine ali izpolnijo proizvajalne vrzeli. Tako je na pr. nastalo v Ermlandu za vso Evropo za vzgled lahko postavljeno obdelovanje finega uanja. V svrho pobijanja umrljivosti dojenčkov in da se izkoristi za naš narod daleč preko povprečka Relcha segajoči prirastek rojstev, je Gau od novega leta sem sezidal 6 novih modernih otroških klinik in hoče s tem umrljivost otrok znižati še bolj izpod dosedanjih 2 odstotkov. Епам ko vzorna je prva tehnična vaška skupnoetna

-..................... .................................



mm




Le t on ski prostovoljci ki so Y varovalni službi za ironto. Izkazali so se kot vzdržni vojaki zoper v ozadju nastopajoče sovjetske tolpe. Stotnijski Ш, letonski nadporočnik, daje navodila svojim vodnikom. (PK.^Aufu.i Krlegabor. fiobOreiv HA, iL),
Na črnomorski obali Jezdeci nekega nemlkega oddelka peljejo svoje štirinožne tovariše kopat, po hudem pohodu in bojih dobrodošlo olajšanje tako za moštvo kakor za živali.
,(PiEL'Au£nahmei Kriegsberichter Некм, Soh., M.}]
Pri protiletalskem topništvu v ozemlju Doneča Oznanjevalec letal je odkril sovjetsko letalo. Takoj je dan po megafonu na poveljstvo letalski alarm.
.(РК.->Аи£паћше: Kiiegsberichter Scbelm, HBL, Ii^
Sreda, 12. lavguata 1942.
karawanken bote
stran 7. — Stev. 63.
hia», И Jo Je ustvarilo OetpreuQea In Id Ima Bobo za peko kruha, klavnico, pralnico, poljedelske stroje in oetaJe tehnične naprave.
Take in ellCne naprave so v 2 Vi letih tudi nova ozemlja dalekosežno spremenile. 2e 1940 60 v ozemlju Zlchenaua zgradili 700 km ceet ali jih zboIjSall, nova proga med okrajnimi mesti Je Izvršena, ena v Lltzmaustadt v gradnji, vodne ceste regulirajo, živinorejo načrtno zboIjSujejo, grade ljudakb šole, 60 poljedelskih strokovnih Sol Je dobro obiskanih, nastajajo tovarne za poljedelske stroje in obdelovanje lesa, in iz neke poljske polomije v Nasielsku Je zrasla ena najvažnejših tovarn za gumbe na celem kontinentu. N1 brez pomena tudi kulturno delo; potovalne predstave Allen-Bteinakega deželnega gledallSCa v novem SUd-preuiSenu Je obiskalo preko 2.5 milijona obiskovalcev. Dela 86, kamor pogledamo.
Danzig — WestpreuBen
N16 drugače nI v Relchsgauu Danzig-WestpreuBen. Tudi ta je po večini polje-delsflto usmerjen, ima pa važno industrijo in je moral popraviti velike vojne poškodbe, pred-Bo se Je lahko mislilo na obnovo; samo v prvem letu so morali 200 cestnih In 68 železniških mostov popraviti, cestno omrežje 7200 km Je bilo komaj uporabno, 1200 km železnic so morali popraviti. Sedaj plovba po VleU vkljub prejšnjemu tipično gospodarstvu Poljske zopet posluje. Tisoče hiš so popravili, šolstvo in zdravstvo je v redu in g seznamov Nemcev streme za Jasno In dokončno ločitvijo narodno-eti. Gospodarstvo Bromberga bo spremenjeno, njegove industrije rastejo in veliki prometni načrti bodo kmalu izvedeni. Večja mesta Reichegaua so po obsežnih prvih deUh dobila pravo nemškega občinskega reda In pri vsem naporu za vojne zahteve bo v načrtu obfiiml načrti za mimo dobo, bodisi kulturni, bodisi melioracijski, za pospeševanje industrije, naselitev nadaljnjih tlsočev obrtnikov ali pomorsko in Izvozno trgovino.
Reichsgau Wartbeland
Relchsgau Wartheland Je v poljedelski proizvajalni vojni postal naša velika žitna za^ kladnlca In Je prometno gospodarsko veliko napravil, ker Je za ceste, železnico Im kanal zelo pomembno prehodna dežela. Poleg lAtz-mauetttdterske tekstilne industrije so še nadalje Izkoriščevall ležišča soli, rjavega premoga, železne« rude, apnenca In ilovice ali pa oploh šele odkrili. Velike presežke žita, krompirja, repe In masti bodo polagoma predelovali v domači industriji, nastali so številni novi obrati industrij za poljediske stroje, orodja, gradbene stroje in kemijo, začeli so z zelo važnim programom, pogozdovanja in nič manj obsežnim za zidanje stanovanj. Zgraditi nameravajo največjo zajezitev v Evropi in luke P osen in Leslau bodo v bodoče Igrale veliko vlogo za blagovni promet.
Do pretekle Jeseni je bilo že za 660 milijonov RM Javnih del odanlh Warthelandu In roko v roki bo to največji kmečki Gau Relcha, ki bo Istočasno povezal Nemce Iz baltskih držav, Bukovine, Besarabije, Wolhynije In General-Kouernementa. V agrarnem pogledu naprav-Ijajo nova polja, kmečke naselbine za pridelovanje sočivja v bližini mest nastajajo kot tudi tkalske šole v vaseh, mlade preseljence izšolajo, 11.000 ha ribarstva v Jezercih daje vedno večje donose in poklicnemu usposabljanju se z o žirom na predvidene velike naloge za preusmerjanje gospodarstva In po-vzdigo donosov posveča posebna pozornost. Elektrifikacija, gradba malih železnic, zavarovanje pomladka, so dodatni obrtni problemi, veleopekarna in tovarna za stanlčnlno na podlagi krompirjevega perja so nove važne namere Industrije. Izvanredno delovanje se Je izvršilo na polju šolstva; 1800 ljudskih šol, okoli 40 srednjih Sol, okoli 30 višjih učlliSč In 8 učiteljišč je dosedaj nastalo, tucate strokovnih Bol In poklicnih Sol, daleko preko 100 ljud-
eklh knjižnic, veUlio kinov In nekaj gledall-Akih odrov.
Industrijski Gau Oetoberschlesicn
Dočlm ве ustvarja ob VleU in Warthl kot tudi v Oatpr&uBen zdravo pomeSanje poljedelskih In obrtnih obratnih oblik, se trudi Ober-echleeien kot izraziti industrijski (Jau predvsem za svojo Industrijsko racionalizacijo. Toda tudi v nekaterih njegovih okrajih so se nastanili prlseljemoi iz Galicije In Bukovine za^ radi obsežne pazljivosti. V obrtnem odseku je nameravano, da se poviša pridobivanje premoga na 100 milijonov ton, napravi nove elektrarne in krožni plinovod. Velik pomen ima dograditev prekopa Cedra—Donava In uresničenje nadaljnjih naCrtov za gradbo prekopov v svrho dovajanja surovin in olajšave oddaje, za kar je potrebna zgradba dolinskih zapor v heclkidskem predgorju In nova ureditev celokupnega vodnega gospodarstva. Veliko se stori za socialno obnovo In pospeševanje mladin-etva, kulturno novi Gau nI nič manj živ kot Altrelch.
Ta kratek oris naj zadostuje, da se vidi, koUko tihega dela se je že izvršilo v novih
vzhodnih ozemljih Relcha, kako velika dela bo вв izvršila sredi vojne in kako velike so še naloge bodočnosti. Poleg tega naj pa Se dokazujejo, da so za Izvršitev takega obnovnega dela resnično najboljše moči potrebne In takemu delu koe.
Weill II Jugovihoda
Na povabilo goncrallnspektorjii za vodo In energijo so obiskali zastopniki rcanimskega prometnega in poljedelskega ministrstva Gau Niedorschleslen, kjer so zadoblli zanimive vpoglede v deželno kulturo Nlederschleslen in njenega vodnega gospodarstva.
V neltem kopališču blizu Varaždlna se je vr-Sll med poletnimi počitnicami nemški jezikovni teđuj za hrvatske srednješolske učitelje. Javilo se je veliako profesorjev, ki so se radi poslužili te ugodnosti, da poglobe svoje znanje nemškega jezika.
Da zavarujejo letino pred poljgkiml požari In zločinskim uničenjem, so na Hrvatskem v celi državi poskrbeli za previdnostne ukrepe. Tudi število poljskih čuvajev so znatno povečali.
je na progi Kttnlgsberg—Grodno uvedla po* spešenl vlak z direktnim priključkom v to kopališke.
Kot zvemo, je po dolgoletnih polzkusSh odkril dr. Henry Limousin, ki deluje na zdrav-nlSlci akademiji v Clermond-Ferrandu zdravilo zoper zastrupljanje.z gobami. Limousinove preiskave temelje na opazovanju, da kunec brez kakršnih koli znaltov zastrupljenja lahko žre strupene gobe, med drugim tudi tako izredno strupene vrste amanita, v katero vrsto spada tudi mužnlca. LImousInov poskus, da prenese Imuniteto od kunca tudi na druge živali, se je posrečil s preparatom iz kun-čevih mpžgan la želodca, In sicer na mačkah. Sporoča, da ee je to sredstvo izkazalo tudi pri ljudeh kot uspešno.
Iz vseh ifirajev sveia
Pri preiskavah na kliniki univerze v Grazu bo ugotovili, da je vzrok nagluSnosti ali čisto navadna obraba organov ali pa obolenje žiija, ki je v zvezi s starostjo in močnimi spremembami v notranjem ušesu. Doslej so smatrali, da je po starosti povzročena naglužnost sploh neozdravljiva. V Grazu so pa dosegli znatno zboljšanje s tem, da so doUčnlm dali spolnih hormonov.
Leta 1934. jo norveški časopis >Vestlandske Tldende« objavil, da je nek brezposelni čevljar v Lelcestru na Angleškem Izgotovil čevelj, ki ga je smatral za najmanjšega na svetu. Čevelj je bil v celem le 3% cm dolg. Izdelava je trajala tri ure. To pa čevljarskemu mojstru Johnu M. Pedersenu Lčvoidu v StrSmmenu pri Arendalu (na južnem Norveškem) nI dalo miru. V za šest minut krajši dobi, ko njegov tekmec je izdelal čevelj v dolžini le treh centimetrov In povrh Se dva centimetra velik smučarski čevelj.
Spomladi je turško naučno ministrstvo dalo pobudo, naj se na šolskih vrtovih In dvoriščih deloma prideluje zelenjava in naj učenci sami gade in goje nasade. V 372 šolah so nasadili zelenjad ■ In s tem skupno obdelali ploskev 122.800 kvadratnih metrov. Računajo, da bodo na teh novih zelenjadnih vrtovih pridelali 270 milijonov kilogratmov zelenjave.
Svojevrsten, medicinsko zaenltrat še zagoneten dogodek o ponovni navidezni smrti poročajo iz ogrske vasi Kadicsfalva na Sedmo-građkem. 60-letDl Franz Tamis je s svojo družino večerjal, ko je nenadoma padel raz atola in obležal nezavesten. Njegova žena je takoj poklicala zdravnika, ki je ugotovil smrti, žalujoča rodbina je molila pod svetimi podobami In je čula ob smrtni postelji. Naslednjega dne točno ob 8. uri zjutraj, se Je »mrtvec« zravnal In zahteval kozarec vode. Nato je vstal, se oblekel in vršil svoje delo, kot da se nI nič zgodilo. Zvečer ob osmi url 86 je zopet sesedel ter je zdravnik zopet ugotovil nastop smrti, toda tokrat dokončno. Toda tudi tej smrti je naslednje jutro sledilo vstajenje. Ta zanimiv slučaj navidezne smrti, M vzbuja tudi med zdravniki veliko pozornost, 86 ponavlja vsak dan. Stari mož pričakuje svoje dnevne smrti, ki nastopi točno ob 8. url zvečer, v svoji postelji. Poleg njegove postelje se nahaja vedno najmanj po en zdravnik. Da slučaj pojasnijo, so moža pripeljali sedaj na klauaenburSko vseučIllSko kliniko.
V nekem mačjem gnezdu na neki kmetiji v Sttgne so odkrili poleg mladih mačk mlado pl-
Sče, ki je padlo Iz svojega gnezda, In ki ga je mačja mati skrbno negovala.
Pri nabiranju prltUkovja v Klndbergwand pri St. Gllgenu je strmoglavil 17 let stari Norbert Muhr iz Haslacha pri Passau v globino kakšnih 60 metrov In obležal z razbitimi udi. Dekle prlllčno Iste starosti, ki je z mladeničem stopala na goro, je bilo priča te nesreče.
Posebna razstava »Grčija — Kreta« v Wienu je doslej privabila 50.000 obiskovalcev. Vojakom, ki so se deloma sami udeležili bojev na jugovzhodu, nameščencem velikih obratov in Številnim šolskim otrokom so bili razltazanl muzejski , prostori z okroglo 1000 sprevodi. Petdesettlsočega obiskovalca pričakujejo te dni. Ravnateljstvo vojnega muzeja ga hoče presenetiti z nekim malim darilom.
V	OppenauH pri Karlruho se je te dni odtrgal nek bik In drvel skozi neko ozko ulico do glavne ceste. Po kratkem osupnjenju je naskočil bik dozdevnega nasprotnika In v prihodnjem trenutku z silnim skokom sedel na sprednjem delu PS rivala. Izid trčenja je bil 0:0, to Je, žival je bila potisnjena v stran, vtem pa je voz zaneslo na pločnik. Pri drugem napadu je bil ravno tak Izid, ker Je bik spodrsnil na vozilu. Potem je obupal in drvel dalje, dokler ga niso ujeli za nekimi vratml. Potniki v vozu so se po tem razburjajočem doživetju brez škode odpeljali naprej.
V	Krlstlnhomu na Švedskem si Je sedaj nek 92 let stari mož pridobil švedski znak plavalcev. Po plavanju nad 200 metrov je stari gospod Izjavil, da niti najmanj ni utrujen, ampak, da ga je plavalna tura Izredno poživila. .
Preko Kopenhagena bo pred nekaj dnevi leteli veliki roji malih čmlh žuželk, ki so se povsod spustili doli, se držali obleke, tako, da jih je bilo treba s prstmi odstraniti. Strokovnjaki so ugotovili, da so blll to roji črnih letečih listnih uši, ki so se zbrali zaradi nenadne toplote po dežju.
NI галт1о potrebno, da potujemo na severni tečaj, če hočemo loviti tuljene. Tudi na spodnji Labl — med Bremerhavenom in Cuxhave-nom — so te živali, ki so zaščitene In ee tam dobro počutijo, kot kaže njihova hitra razplo-dltev.
Nek mosrt: v praškem predmeetju Bosenbtthl,
ki je bil vsled preložitve ceste odveč, bodo prenesli na drugo mesto, da tam nadomesti nek leseni most, ki je v nevamoetl, da ee zruši.
Sredi velikih gozdov na strmem obrežju srednjega Memela se nahaja solna in blatna kopelj Druahlemiki, ki jo je nemška uprava pripravila za nemške goste. Državna železnica
že ueite?
Malo zrcalo todobne in minult premete in civilizacije
... dg, mora čebela obleteti 7,5 milijonov cvetov, da pridela en funt medu?
... da žepna ura v eni uri 18.000-krat tiktaka?
... da so možje povprečno za 12 cm višji ' od žensk?
... da je letno 40 milijonov živali žrtev za pridobivanje kožuhovine?
... da ima kitajska abeceda 40.000 znakov?
... da traja astronomsko leto ravno 365 dni, 6 ur, 9 minut in 9 sekund?
... da izmed vseh evropskih ptic znese labod najdebelejše jajce?
... da ima koža odraslega človeka nad dva milijona znojnic?
... da ima ebenovina večjo specifično težo ko voda in da se zato potopi?
... da je bil vprvič stenografiran parlamentarni govor leta 63 po Kr. v Rimu? BU je to znameniti govor Katona zoper Kati-lino, ki je bil teenopisan v tironičnih notah, neke vrste tesnopisju?
... da se je v letih 1846. do 1854. izselilo preko morja 162.000 Nemcev?
... da obrvi služijo za odvajanje в čela tekočega znoja?
... da v Indiji domačini govore nad 400 različnih narečij?
...da znaša največja globina Tihega oceana 10.800 metrov?
... da pomeni Avstralija »južno deželo? ... da se 85 odstotkov avstralskih rastlin nahaja samo na tem kontinentu in ni-* kjer drugod?
... da je avstralsko živalstvo oetalo na zelo zgodnji razvojni stopnji?
... da so avstralski belci več živalskih in rastlinskih umetno uvedli (kakteje, kunce itd.) in so imeli največje težave, da so jih deloma zopet iztrebili.
... da imajo velikanske puščave zapadne in severne Avstralije velika podzemeljska sladkovodna jezera in da bi te pokrajine lahko napravili rodovitne?
n
Dipl.Opt*ker
f. Jfiront
И I a o e n t o r I
Raiinnoistrafte
Dr. F. J. Lukas
Ausschneiden! Aufbevvahren!
n)ent§eli mefltedis/^h and ptakfisok
B.
97, STUNDB
Wichtige Wbrtcr in gebrftuchlichen Satz-verbindungen.
1.	Die Bauart dieses Hauees gefiel den Kiinstlern nicht.
2.	Dieses aite bauf&llige Haus muli ab-getragen warden, da fur die Sicherheit der Bewohner keine Gewahr mehr iibernommen werden kann,
3.	Zum Bauen braucht man wahretid des Krieges eine besondere BaubewUUgung.
4.	Er beabslchtfgte zwar das Haus zu kaufen, konnte es dann aber nicht, da er zu wenig Geld hatte und keinen Kredit bekam.
5.	Beachten Sie biitte uneere Schutz« marke.
6.	Ich bitte Sie, unsere Brlefe immer postwendend zu beantworten.
7.	Die Bearbeitung dieses Sondergebietes wurde einem Fachmann Ubertragen.
8.	Die in der Festung Tobruk eingeechloe-senen Elngl&nder muGten bedingunge-lo8 kapitulieren.
9.	Es ist mir ein inneres Beidlirfnis, Ihnen fiir Ihr wohlwollendee Entgegen-kommen personlich zu danken.
10.	Beeilen Sie sich, der Zug f&hrt in fUnf Minuten ab,
11.	Ein Mensch, der iiberlegt, laUt sich durch Gerlichte nicht beeinflueeen.
12.	Dieser Herr befaBt sich seit Jahren mit den Sozialproblemen.
13.	Infolge des anhaltenden Regenwetters ist dieser Feldweg zur Zeit nicht befahrbar.
14.	Der deutsche Soldat fUhrt die Befehle seiner Vorgesetzten bedingungslos aus.
15.	Gesetze sind nicht da, um umgangen, sondern um befolgt zu werden. '
16.	Die Soldaten, die 3 Monate lang iliren Stlitzpunkt unter den schwierigsten Bedingungen gehalten hatten, wurden end!ich von den nachriickenden Truppen befreit.
17.	Der neue Gesandte iiberreichte in der Reicliskanzlei dem FUhrer sein Beglau-bigungsschreiben.
18.	Ich mochte Sie zu Ihrer Befbrdenmg herzlich beglUckwUnschen.
19.	Jch bjtte Sie, das, was ich Ihnen jetzt %esagt habe, flir sich zu behalten.
20.	Oft h5rt man sagen: Eine solche Be-handlung lasae ich mir nicht gefalien.
21.	Beharrlichkeit fiihrt zum Ziel. (Sprich-wort!)
22.	Dieses Hotel ist in der Lage, gleich-zeitig 500 Menschen zu beherbergen.
23.	Er wurde durch seine Krankheit selir in seiner Arbeit behindert.
24.	Haben Sie ein Messer bei sich? Nein leider, ich habe keines bei mir.
25.	Ich war lieute bei Itmen zu Hause, habe Sie aber leider nicht angetroffen.
26.	Dieser Mensch arbeitet bei Tag und bei Nacht.
27.	Bei Gelegenheit konnen wir bei scho-nem Wetter einen Ausflug machen.
28.	Einer von uns beiden muB im Recht sein.
29.	Dieser Wein hat einen komischen
Beigcschmack.
30.	Ich mSchte nur wissen, wie wir diesem schwierigen Problem beikommen кбпп. ten.
WSrter
anhaltend — vztrajen ausfiihren (einen Befehl) — izvršiti (povelje)
Bauart (w) — slog, zidava baufallig — slab, trhel Baubewilligung (w) — gradbeno dovoljenje beabsichtigen (die Absicht haben) — na-
merjati, v mislih imeti beachten (etwas) — paziti (na kaj), uva-
ževati (kaj)	•
Bearbeitung (etwas bearbeiten) (w) — obdelava, izdelava bedingungslos — brezpogojen beeinflussen — vplivati befahren — voziti se po befassen (sich mit etwas) — baviti se (s
čim), ukvarjati se befolgen (ein Gesetz) — ravnati se (po postavi)
befreien — osvoboditi, rešiti Beforderung (dienstlich) (w) — povišanje Beglaubigungsschreiben (s) — poveriloica begliickwiinschen — čestitati Beharrlichkeit (w) — stanovitnost, vztrajnost
beherbergen — pod streho vzeti, prenočiti koga
behindem — ovirati
da sein — biti
Feldweg (m) — poljska pot
Gewahr (w) —jamstvo, poroštvo
kapitulieren — predati se, vdati se
nachriicken — pomikati se za kom
Schutzmarke (w) — varstvena znamka,
varstveni žig Sicherheit (w) — gotovost, varnost, zavetje
Sondergebiet (s) — posebno področje Stiitzpunkt (m) — oporišče umgehen (ein Gesetz) — ogniti se (postavi)
Vorgesetzter (m) — predstojnik
Redewettdungen
ein Haus abtragen — hišo podreti, porušiti die Gewahr fUr etwas Ubemehmen — jam.4
stvo prevzeti jemandem etwas Ubertragen — izročiti ko-i mu kaj
ein inneres Bediirfnis — notranja potreba daa wohlwollende Entgegenkommen — dobrohotna uslužnost ■
einen Stiitzpunkt halten — oporišče držati etwas fiir sich behalten — nekaj za se obdržati
eine solche Behandlung lasse ich mir nicht gefallen — takega ravnanja z menoj ne tr^im
In der Lage sein — v položaju biti; moči etwas bei sich haben — nekaj pri sebi imeti bei Gelegenheit — o priliki bei schonem (schlechtem) Wetter — ob le-i p@m yremenii
Stwm 8. — eter. es.
KARAWANKEN BOTE
Sreda, 12. avguwta 1942.
BQkannimadiung
đee Chefs đer Zivilverwaltung — Preisbildungsstelle — Uber die Festset^g von Eraeuger/Verbraucherpreisen fUr Speisek'artoffeln.
Fiir Speisekartoffeln gelten in der Zeit vam 10. bis 16. August 1942 nach-lolgende Preise:
Erzeugerpreise je 100 kg in RM frachtfrei Empfangsstation
weii3e, rote, blaue Sorten	runde, gelbe Sorten	lange, gelbe Sorten
^ . _ , 8.50	9.50	10.50 V erbraudierpreise t
Bei Abgabe von % kg 7 Rpf,	7% Rpf	g Rpf.
Bei Abgabe ab 2% kg 6% Rpf.	7 Rpf.	7% Rpf
Bei Abgabe von 50 kg 6 Rpf.	61/2 Rpf.	7 Rpf.
Gro^handel in Textil, Bekleidung, Kurzwaren und Galanierie
M.U.R. SCHAUTZER
C
Klagenfurt
Ado М-Н i i *r-P I i %
Suđnfi^ Jilawx
AKTIENGESELLSCHAFT	DOMSCHALE
Vin%€nz "Šamih
MAIVCFAKTUR-GALAI« TERIE-VIVD SCHVHWAREIV
điađmannsdorf
SCmeiititestškđfte	und Vclđets
NUR SCHVHWAREN
Friedrlch Jungbauer
Lebensmlttel • GroDhandel
Klagenffurtf 10.-Oktober. Sfra&e 28 Fernruf 17-73
Lager in: Klagenfurt, Kuhnsdorf Villach, Friesach
ШЕШ DERZEITIGES PROGRAMS
Gebirgsarbeilslchuhe
Manner, Frauen und Kinder von GroRe 30 aulwarts
Erprobte Pafiformen — Solide Madiart
pMui Okudet
SCHVnFABRIK.KRAlNBlIRG (KASL: PRESCBERX)
Kadar hoasfe Ice} kupifi, daU v najem all V zakup, ako hočefe kaj me-njati ah st celo poroSli, povsod je
»MAH OCIAV
NAJHITREJŠI 'POSREDOVALEC
pri vsem fem je pa iako poceni.
Vseka b«s«Ja stan« 6 Rpl In Jebelo {iskana 12 Rpf. Prisfojbina za dopis 25 Rpf. Oglasi ta sprejemajo do ponedeljka in srede in sicer pri:
NS.'Gauverlag Karnfen, Klagenfurf, Bismarcicring 13 NS'~Gauveriag KHrnten, Zweigverlag Krainburg, Velciesersfr. 6
M0DENHAU5	^insc^ger
Klagenfurf, АНоП-Н111*г-Р1ађ (Rainer)
hal vom 15. bis 31. August 1942 gesdilossen
Huefiar
MOBELTISCHLEREI ^t.Veit а.Л. ^aireTO
JHawkus JiosđkistSkak Л. Veit
a. d. :f aire
NATTLEB IJ.\D TASCH\ER
Karl Semraitz
BAUSCHLOSSEREI ST. VEIT A.D. SAWE 82
Fabrik C.Wenger Klsgenfurt
SENF
Fabrik C.wenger Klagenlur'
BRUDER	Lederweren-Erzeugung Domsdialc lalbajtw Stride 55
	0 b • > k r• In
Llcht- und Foto-Pause-Anstalt АИе Facharbelten., Koplen von РШпеп, Dokumenten, Buchselten Ubernlmmt »Prtma«, Klagenfurt, Lldmanekygasse 16. Per Post elnlangende Arbelten werden noch am selben Tage durchgefUhrt.
Шачгап ^аевС(П
NECHANISCHE STRICKEREI Radmannsdorf
Oberkrain
•	Erzeugnng von Slrfimplen aller Art
•	Izdelovanje vseh vrst nogavic
	
Službo dobi	Blagajne, varne proti požaru in vlomu, omare za spise in knjige — Hans Wernig Klagenfurt, St. Ru-prediterstrafie 32
(>vliar.\he puinoi-nlke najnn rabim. Oglasiti osebno ali pismeno pri Franz MiklaulMhilsdi — SI.-VpII a. d. Sawe.	
	Kupim
Mlfn manjže gospodinjstvo sprejme deklico neomadeže-vane preteklosti. Kuharsko znanje zaželeno. Dopise: Elwira Kiihnen, Wien, Liditenstei-ner Strafie 6}/io	
	Snhe gobe vecSje in manjše količine stalno kupujem Zmitek Franz Wodieirter — Fei-stritz.
	znamke Kupim vsak čas vse jugoslovanske serije, dobrodelne nerabljene in rabljene Poštnine proste znamke samo rabljene. Ponudbe na Korenjak Brief-marken - Versand Briickl - Karnten, PostfaA.
Deklico pošteno pridno sprejme za lažja gospodinjska dela zdravniška družina Ponudbe na Karaw. Bote pod 5ifro„Zdrava"	
Prodam	
Sledllnlk. še v dobrem stanju prodam za RM 8o'— Poizve se pri Kara-wanken Bote Krainburg	
	Razno
	1'ozor! Sknber Peter, bivši jugosl. financar, doma iz See land; kdor ve za njegov naslov, prosim da mi sporoči na naslov : Rogelj Fr., Gendarmerie-posten ILaak-Zaier Oberkrain.
" Dvoje opranih konlsklh oprem kompletnih za 300*- RM in en qig ugodno naprodaj. Poizve se pri Karawanken Bote, Krainburg	
rum
LEES-YELDES
(8 (Гоћеш
Gla* u. PorzeUanwarenhendlung
Veit - ^arve
Telefon Nr. 7М
emp/iefkH sicft
*
fO. (fohew
Trgovina $ steklom In poicelanom
:ft. Veit - :fan>e
Telefon 734
se Mf^tvowoia
F a b r 1 k C.wenger Klagenfurl
Hioimtke Oel^ uud fiefusfaSeik иф. б. W.
•rzeugfi
тпввгт
AHWRLI&Co.
Leinkuthenmehi Frcifhof bci Krainburg

Zahvala
Vsem, ki so mojega dragega moža, očeta
Franza Dolinerja
Џ trgovca y Petsch bei Morautch,
spremili na zadnji poti, se tem potom prisrčno zahvaljujemo.
Posebna zahvala g. komisarju občine Mo-rautsch' za poslovilni govor ter vsem, ki so darovali vence in cvetja.
Petsch, dne 29. julija 1942.
Maria; žena Maria, Franz, Апла; otroci in oetalo sorodstvo