195
Kako ravnati, da se trte obvarujejo poškodovanja po strupeni rosi ali Pereno-
spori. *)
C. kr. kmetijsko društvo spoznava za potrebno, objaviti naslednji poduk, kako naj se po poglavitnih dveh načinih poskuša pregnati nova trtna bolezen.
I.  Kako je ravnati z beležem (raztopljenim apnom).
V  enem hektolitru vode naj se raztopi 3 kilogr. živega apna.
Namesto živega apna rabi se tudi lahko ugašeno, dobro ohranjeno, kakoršno napravljajo zidarji. Tega ugašenega apna naj se vzame 7!/2 kilogramov — kar je po obsegu enako petim litrom — na vsak hektoliter vode.
I Kdor je enkrat po napovedani meri ali teži napravil apneno tekočino, premeri naslednje krate lahko z očesom, koliko lopat apna mu je djati v primerno množino vode. Dve ali tri lopate ugašenega apna — po velikosti lopate — zadostujejo za vsak hektoliter vode. Nekoliko več ali manj apna ne škoduje nič.
Prvikrat naj se poškrope trte nekoliko dni potem, ko odcveto; drugič 10 ali 15 dni pozneje; potem pa vsakih 15 ali 20 dni, in če treba, še večkrat, posebno kedar je močno deževje spralo apno raz trtnega listja.
Za škropenje rabijo se posebne, za ta namen napravljene škropilnice. Kdor pa nima tacih škropilnic, naj škropi z metlicami, kakoršne se rabijo za pometanje sob; le na pol manjše naj bodo, ali pa s čopiči iz rastlinskih žil.
Da bo delo popolnoma izdatno, treba je trte tako poškropiti, da se trtno perje na tenkem čez in čez pokrije z apnom.
H. Kako je ravnati z bakrenim vitrijolom pomešanim
z apnenim beležem.
j Pet kilogramov bakrenega vitrijola naj se raztopi v 20 litrih mlačne vode; da se kristali lažej raztope, naj se tekočina pomešava.
Na to se rapravi apnen belež iz 5 kilogramov živega apna, ali 12 V2 kilogramov — enako 83/i0 litrov po obsegu — ugašenega apna, katero se raztopi v sa-no 80 litrih vode.
V  to apneno tekočino vliva se počasi 20 litrov raztopljenega bakrenega vitrijola in se ves čas dobro meša, dokler ne postane tekočina enakomerno modra ali plava.
S to tekočino se trte škrope samo enkrat proti sredi junija ali pa tudi poprej, ako bi se morda pokazal kak sled bolezni.
*) Ta poduk je sestavil po naročilu glavnega odbora goriškega c. kr. kmetijskega društva posebni odsek, kateremu je predsedoval društveni predsednik Nj. eks. gosp. Fr. grof. Coronini in kojemu so udje gg. Iv. Bole, vodja c. kr. po-bkusevališča za svilorejo in vinarstvo v Gorici in društveni podpredsednik, vitez E. Giordano, ravnatelj ital. oddelka deželne kmetijske šole in vitez A. dr Levi, ud glavnega odbora c, kr. kmetijskega  društva.
Ako bi pa pogosto in obilno poletno deževje spralo prilepljeno zmes raz trtnega listja, tedaj naj se trte še enkrat poškrope.
Škropljenje se opravlja z enakimi pripravami a^* z enakimi metlicami, kakoršne se rabijo po tem, kar smo zgoraj omenili, za škropljenje trt s čistim apnenim beležem, samo da ni treba, da se z vitrijolovo apneno zmesjo zamaže celo površje listov, marveč zadostuje, da je listje le na lahkem poškropljeno. *)
Posoda, v kateri raztapljamo bakreni vitrijol ter ga pomešamo z apnenim beležem, naj se nikar ne rabi za domače potrebe ali za napajanje živine.
Opombe veljavne za obojni ravnavi.
Opominja se izrekoma, da je treba vse trte brez razločka poškropiti, sadonosne in z nova nasajene; zadnje celo kakih 15 do 20 din pred unimi, ker jih tudi bolezen poprej napada.
Kdor škropi, bodi z vitrijolovo zmesjo, bodi z apnom, naj hodi ritensko, da se ne pomaže; in da mu morda v oči ne štrkne razjedava tekočina, delal bo previdno, ako si natakne naočnike iz navadnega stekla, kakoršni se rabijo za žveplanje trt.
Ta previdnost se priporoča posebno tedaj, kedar se rabijo zgoraj popisane posebne škropilnice, ker one razpraše tekočino v jake drobne kapljice, in če potegne najmanjša sapica, zažene jih lahko delavcu v obraz. Kropilec naj pogostoma pomešava tekočino, da se ne poleže in da ostanejo v njej zapopadene snovi vedno enakomerno razdeljene.
Ako se pa rabijo ravno omenjene škropilnice, naj se zato skrbi, da se apneni belež ali vitrijolovo-apnena zmes poprej precedi skozi gosto metalično mrežo, da se odstranijo peščena zrnca ali druga telesca, katera bi utegnila zalopniti luknjico, iz kiere prihaja tekočina in s tem prouzročiti, da bi škropilnica ne mogla redno zvrševati svoje naloge.
Naj se škropi z apnom ali z vitrijolovo apneno zmesjo, vselej naj se pazi kolikor mogoče na to, da se s tekočino ne nameče grozdje. Obojno škropljenje ima nehati meseca septembra.
Priporoča se pa, naj se škropi pri mirnem vremenu, ker veter zavira, da se ne more enakomerno razškropiti na trtno listje; tudi se ne opravlja to delo v najtoplejih urah jasnih dni.
Popisani ravnavi ste se v preteklem letu najbolje sponesli v Italiji in na Francoskem, za to kaže, da ju poskusimo tudi pri nas v obrambo velike škode, ktero nam prizadeva strupena slana „Peronospora viticola."
C. kr. kmetijsko društvo v Gorici.
*)  Delavec ravna previdno,   ako  si zavaruje roko,   s katero  drži cev škropilnice ali  metlico, s nekoliko obilno usnjato
rokavico.
•>