"Proletarec" je delavski list za misleče čitatelje." OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z. ST. — NO. 1343. mSrSTmê —T*'**? DmmUt «. IMÎ. «t «k »M« JMm ' m- i*4* tW AM •! CwrMi .( Marafc tri. litt. CHICAGO, ILL., 8. JUNIJA (JUNE 8,) 1933. MM W. Utk It leto — vol. xxviii. ZDRAVNIKI KAPITALIZMA ZBRANI V LONDONU PRAVI NAMEN KONFERENCE ZA GOSPODARSKO OBNOVO ' ' ■ Prizadevanje državnikov in "ekonomskih ekspertov" za ohranitev sedanjega reda.—Uspeh onemogočen MIHCA POSt ANA V BOJ PROTI STAVKARJEM 'ml- med na rodile trgovine je na sedanji višini kapitalističnega razvoja skoro nemogoč in neizvedljiv. Stabiliziranje va-kute v mednarodnem obsegu je relativno lažji problem, ali tudi tu se bodo interesi posameznih dežel, predvsem treh finančno najjačjih, (Anglije, Zed. držav in Francije) križali toliko, da bo ostalo le pri lepih obljubah, javnosti pa bodo zagotovili, da jih izvedejo praktično enkrat v bodoče. Londonska konferenca bo torej le nov poskus priliti nekoliko tonike bolnemu kapitalizmu. Predstavniki vseh važnejših vlad se zavedajo resnosti položaja in vsi bi radi našli pot iz gospodarskega nereda in zmešnjav v financah. Ali vzlic temu bodo vlekli narazen ali branili navidezne koristi lokalnih kapitalizmov in domače agrikulture. Ako sploh dosežejo kak sporazum, bo le polovičen in všled tega brez praktične vrednosti. REDSEDNIK Roosevelt in angleški premier Ramsay Mac-Donald sklicujeta v London svetovno ekonomsko konferenco, katere edini namen je, ozdraviti bolni in na vseh straneh razjedeni kapitalistični red. Agenda konference, ki se bo pričela 12. junija, določa med drugim pogajanja za odpravo ovir mednarodni trgovini, za zvišanje cen blagu, za stabiliziranje valut, predvsem angleške in ameriške, in za kontroliranje produkcije. To so glavne postavke. V ozadju teh so vojni dolgovi Zed. državam, privatni dolgovi Nemčije, rovne pogodbe" itd. Kapitalistični svet je sklicanje te konference pozdravil z velikimi upi. Nadeja se, da je treba državnikom in ekonomskim veščakom le stopiti skupaj na posvetovanje, na katerem ne more nastati nič drugega kakor zdrav medsebojni dogovor, ki bo svet izvlekel iz gospodarske nesigumosti, finančne ipanike in bede. Tudi Roosevelt si je od te konference veliko obetal, istotako Mac-Donald. Toda že prve dni, ko so se začeli poglabljati v medsebojne diference in križajoče se interese posameznih kapitalističnih dežel, so uvideli, da ima svetovna ekonomska konferenca prav tako malo prilike za uspešne dogovore kot jih je imela skozi prošla štiri leta razoborožitvena konferenca. Zedinjene države so se ogradile z visokim carinskim zidom, kar jim zamerijo vse e-vropske dežele, posebno Anglija. V odgovor so storile isto vse druge in poleg tega pa začele z ekonomsko (carinsko) vojno še druga proti drugi, tako da je mednarodna trgovina popolnoma paralizirana. Ko je Amerika preklicala še svoj zlati standard, je postala zmešnjava še večja. "Temu moramo storiti konec," so svetovali v Londonu, in Roosevelt je nasvet podprl. Nato je Mac-Donald izdal oklic za svetovno ekonomsko konferenco, na katero je »povabil poleg velesil vse važnejše dežele po svetu, izpuščena pa je sovjetska Unija, ki bo imela na tem zboru le neuradne opazovalce. Sklicatelji pa pričakujejo, da se bo morala potem tudi ona pridružiti skupnemu dogovoru, če sploh pride do njega. Neville Chamberlain, ki je v angleški vladi to kar je v drugih finančni minister, je dejal dne 2. junija v parlamentu med drugim, da ako dežele ne zavržejo svojih predsodkov in ako ne bodo pripravljene popuščati in dajati koncesije druga drugi, bo ekonomska konferenca v Londonu končala neuspešno in v tem slučaju bi bilo boljše, da je ne bi bilo. Zagrozil je, da bo šla Anglija v slučaju poloma konference v ekonomsko vojno z vso odločnostjo proti vsem, ki so ji iprošla leta s svojimi carinskimi zidovi povzročili škodo. Sporazum za reguliranje Stavke vzlic "new d a*lu" niso dobrodošle. Ko je okrog 8,000 tkahaiških delavcev v Manchester ju, N. H., zastavkato, je oblaat poalala preti njim vojaštvo. Sedem milijonov za legalen graft V preiskavi Morganovih financ je bilo dognano, da je Morgan s svojimi partnerji podikupoval visoke demokratske in republikanske politike na ta način, da jim je prodajal delnice po zelo znižani ceni. V enem slučaju so lahko profitirali sedem, in v drugem osem milijonov dolarjev. Transakcije so bile po trditvi Morganovih odvetnikov popolnoma legalne. Boj za mandate in službe na prošli konvenciji SNPJ v luči rezultatov PAZŠIRJEN 'PROLETAREC' je najboljša garancija, da slovenske delavske ustanove o-stanejo delavske. citajte Članek v zadnjih dveh kolonah na TEJ strani. Kazni za bankirje John Bain v Chicagu je pripravil vlagatelje v svojih bankah ob 16 milijonov dolarjev. Obsojen je bil na $66 globe in od enega do tri leta zapora. Vložil je priziv. Seymour Sted-man, ki je bil podpredsednik neke propadle banke v Chicagu, pa je dobil veliko večjo kazen, četudi ni poneveril niti enega dolarja. Obsojeti je bil na podlagi zakona, da je kaz-njivo sprejemati vloge, ako je banka nesolventna . je Mladoletni zločinci Iz (policijske statistike razvidno, da je bilo izmed vsakih 100 zločincev, ki so bili aretirani v prvih treh mesecih tega leta, 40 mladoletnih. Se nobenkrat se ni v neofi-cielnem uradu SNPJ toliko delovalo za strmoglavljenje neljubih sedanjih glavnih odbornikov, kakor pred prošlo konvencijo in |še posebno v času zborovanja, vrhutega pa je bil deležen tudi dobrega kšefta. Isti ljudje, ki so gonili v ospredje izletni urad, s katerim ni imela jednota nikakih stroškov ,so hoteli zadušiti razpravo o jednotinih investicijah, četudi ima SNPJ okrog milijon dolarjev v zelo slabih in deloma v ničvrednih bondih. Milijon dolarjev je bil torej zanje manj važen, kakor pa zastonjake parobrodne karte treh članov iproslulega izlet-nega urada. Vzrok je, da so slabih investicijah, ki bodo jed noto stale par stotisoč dolarjev in več, prizadeti njihovi ljudje. S svojo zastrupi j eval-no gonjo so dokazali, da jim je sovraštvo do socialistov več kot poštenje in korist organizacije, pri kateri silijo na površje. "Neodvisni** kandidati. Pred volitvami v glavni odbor sta bili izdani dve listi kandidatov. Ena je imela naslov "Lista neodvisnih kandidatov". Na nji so bila sledeča imena: Cainkar za gl. predsednika; Fr. Somrak iz Cleve-landa za gl. podpredsednika; John Lokar ml. za II. gl. podpredsednika ; Mathew J. Türk, bivši glavni tajnik, je bil kandidat na tej listi v isti u-rad; Lawrence GradiŠek za bolniškega tajnika; John Vo-grich za gl. blagajnika, in Ludvik Medveshek za upravnika Prosvete. V gospodarski odsek so "ne- odvisni" kandidatje: John Brus, Lorain, O.; Josephine Močnik, Cleveland, O.; John Troha, Strabane, Pa. (Troho so nominirali in ga tiskali na svoj tiket brez njegovega odo-brenja in sploh ni kandidiral); John Spiler, St. Louis, Mo.; Louis Gorsich, Library, Pa. V nadzorni odsek: Jacot? Ambrozich, Eveleth, Minn.; John Morsi, Chicago, 111.; John Rimac, Detroit, Mich. Rimac je edini komunist na tej listi demokratov, republikancev in pa nekaterih somišljenikov delavskega gibanja. Prvotno so imeli v sporazumu s komunističnimi delegati par komunistov na listi, a so jih pozneje za njihovim hrbtom črtali in pustili samo Rimaca. Vsi so obljubili, da v slučaju poraza ne bodo kandidirali v druge urade. Toda ko je Am-brožič propadel kot kandidat za predsednika gl. nadzornega odseka, je kandidiral za člana nadzornega odbora in s tem popolnoma onemogočil zmago komunistu Rimacu. Komunisti so to vlogo svojih prijateljev pri Bergerju zelo obsojali. Voditelji "neodvisnih" so skušali pridržati "radničko delegacijo na svoji strani s koncesijo, da so potem nominirali na konvenciji v porotni odbor komunista Vratariča iz Luzerne, Pa. Toda tudi Vratarič je bil poražen. Komunisti so bili zdaj že v tretjič v zavezništvu z vsemi, ki sovražijo socialistični pokret, ali pa se pehajo za služfoe zgolj radi kruha, namesto da bi pomagali ik izbolj-šavanju sistema v organizaciji in k razčiščevanju načelnih vprašanj. Kadar se komunisti • . .„ . .... .. A U'T otresejo tega kvarnega qpor-odvisni' kandidirali A. Cvet- tunizma in postanejo iskreni, koviča iz New Yorka, ki je na te, in agitirali zanj, toda on je ponujano kandidaturo ves čas odklanjal iz razloga, da ne more zapustiti Proletarca sedaj, ko je v krizi. Joško Oven je sprejel kandidaturo zadnji moment in agitacije zanj ni bilo, kljub temu je dobil 89 glasov. Drugi kandidatje na tej lisTi so bili: Andrew Vidrich iz Johnstowna za 1. podpredsednika; Andrew Grum, delegat angleško poslujočega društva Young American iz Detroita za lil. podpredsednika; Fred A. Vider za gl. tajnika; Blaž Novak za tajnika bolniškega oddelka; D. J. Lotrich za gl. blagajnika, ki ,pa ni kandidiral; Filip Godina za upravnika. V gospodarski odsek: Frank Alesh za predsednika in John Olip ter Matth Petrovich iz Clevelanda za člana tega odseka. Pri volitvah je Alesh svoje mesto na listi izmenjal s Petrovičem. V porotni odsek: John Gor šek za predsednika; Frank Podboy, Pa., Anton Šular, Kana., John Terčelj, Pa., in Fr. Barbič, Ohio, za člane tega odseka. V nadzorni odsek: Frank Zaitz za predsednika, in Fred Malgai ter Albert Hrast za člana odseka. Stab neodvisnih. Odločujočo besedo pri sestavljanju liste "neodvisnih" (Dalje na 2. strani.) NAUK, KI GA JE DALA KONVENCIJA S.N.P.J. SNPJ je smatrana za največji uspeh slovenskega delavstva v tej deželi. Od vsega začetka ima značaj delavske svobodomiselne organizacije. V svojem razvoju je posjtala razredno delavska ustanova, ki se je aktivno udeleževala bojev v prid delovnega ljudstva. Nikjer pa ni garancije, da SNPJ tudi ostane to, kar je bila doslej. Prošla konvencija je to potrdila. , —, Pred štirimi leti je reakcija skušala spraviti za urednika Prosvete svojega človeka in ji je skoro uspelo. Ako dobi kontrolo pri glasdlu in v upravnem odboru, bi vse resolucije in določbe v pravilih, kar se načelnosti tiče, izgubile veljavo. Na prošli konvenciji reakcija sicer ni dobila vodstva, pač pa je s svojimi uspehi lahko zadovoljna. Skušala je diskreditirati urednika in si zelo prizadevala, da bi našla proti njemu '*moč-nega kandidata". Ker ga ni našla, "slabega" pa ni hotela na svoji listi, je bil sedanji urednik edini prejšnji odbornik, ki je bil izvoljen brez opozicije. Skozi vrsto let so ,prihajali na konvencije SNPJ za delegate sodrugi in agitatorji delavskega gibanja. Na tej jih je bilo izredno malo. Zat0 pa je bilo glasovanje za odbornike tako nepremišljeno. Okrog sto delegatov je glasovalo tja-vendan za kogarkoli in v par slučajih pod vplivom propagande, ki jo je vodila reakcija, so glasovali vedoma ali nevedoma v kvar interesom SNPJ. Prošla konvencija SNPJ je svarilo sodragom, da bo njih 30-letno delo v SNPJ in drugih delavskih ustanovah ameriških Slovencev izgubljeno, če bodo i v naprej zanemarjali agitacijsko delo. Medtem, ko je bilo na marsikaki prejšnji konvenciji SNPJ okrog polovica aodrugov, jih je bilo na tej samo 28 med delegati in 17 med glavnimi odborniki, skupaj 45, ali niti četrtina članov konvencije. Nekateri izmed teh so neaktivni in vrhutega tudi nezanesljivi. Izmed delegatov je bilo 51 naročnikov Proletarca in 23 med glavnimi odborniki, skupaj 74. Le malo nad polovico članov prošle konvencije je naročenih na dnevnik Prosveto, Skupno s somišljeniki je štela socialistično orientirana skupina na deseti redni konvenciji le okrog 80 oseb. Resolucije razrednega značaja so bile sicer sprejete z večino in nekatere soglasno, ker se titfti, ki so sovražni socialistični misli, niso hoteli izpostaviti odkritosti in so rajše delovali zahrbtno s svojimi različnimi zavezniki v agitaciji za mandate. Ako zavedni delavci nočejo, da se bi SNPJ polastili šviga-švage in raketirski tipi, morajo postati oprezni in delavni takoj, ne šele čez ŠTIRI leta, kajti takrat bo že prepozno I PAPEŽ V BOJU S ŠPANIJO konvenciji izjavil, da je v investicijah nepodkovan in jih ne razume, dalje C., Zamika iz Clevelanda in C. Grozdeka iz Ambridge, Pa. Nihče teh treh nima izkušenj v tem poslu. V porotni odsek so bili "ne- Edine "dividende" za delavce Blizu Nagaskija na Japonskem se je v premogovniku dogodila dne 3. junija eksplozija, v kateri je bilo ubitih 46 rudarjev in 50 nevarno poškodovanih. Dne 2. junija se je dogodila eksplozija na oljnem polju blizu Long Beacha v Califor-niji. Deset delavcev je bilo ubitih in 31 nevarno obžganih in ranjfenih. Take nezgode niso izreden pojav. Veliko je smrtnih po-nesrečb pri delu, o katerih listi sploh ne poročajo. ; Delavci tvegajo svoja življenja za borni kruhek, država zahteva od njih davek, medtem ko prejemajo multimilijonarji na račun delavčeve in farmar-jeve produktivnosti milijone v profitih, zraven pa vidoma goljufajo vlado, ne da se jim bi dozdaj kaj zgodilo. bodo rajše delali skupno s socialisti in poštenim delavstvom vobče, namesto s konglomeratom pustolovcev, sebičnežev in onih, ki na račun jednote iz-stresajo svojo maščevalnost. Na listi "neodvisnih" je bilo sicer nekaj poštenih oseb, ki bi lahko res kandidirali samostojno, ne da bi se kompromitirali v krožek, ki je vadljal za mandate in intrigiral. Kandidati načelne delavske skupine. Na listi skupine, ki je gradila SNPJ širom dežele v smislu delavskih načel in branila vstiikdar le njene koristi, so bili sledeči kandidatje: za gl. predsednika, Joško Oven. Ta sploh ni bil na originalni listi, ki je izšla brez kandidata za' ta urad. Mnogi so urgirali F. Zajca, sedanjega predsednika nadzornega odbora, da naj sprejme predsedništvo jedno- Kaj naj graduanti pocnovtehcasih? Ameriške univerze bodo te dneve izpustile tisoče novih graduantov. Dobili bodo di plome in odlike ter vrženi v boj za obstanek. Toda trg je že danes poln vsakovrstnih delavcev. Boj za teh par služb, ki še obstoje, je silovit. Izpodrivanja je nič koliko tudi med tistimi delavci (četudi se neradi smatrajo za delavce), ki se ponašajo, da so se izštu-dirali na univerzah. Tisoče zdravnikov, odvetnikov, kemikov, raznih eksper-tov, inženirjev itd., je danes odvisnih od miloščinske podpore za svoje preživljanje. Ni služb in le malo zaslužka v tistih, kar jih še je. Graduanti bi storili pametno, če se bi poučili o vzrokih, radi katerih se morajo pehati za kruh, kar jim bi pomagalo, da bi graduirali tudi v socialnem oziru ,to je, da bi postali bojevniki za socialistično pre-uredibo družbe. Takoj ko je predsednik španske republike Zamora podpisal postavo, katera določa socializiranje vse cerkvene imovine, vključivši cerkve, in odpravo verskih šol, so španski škofje po nalogu vatikana izdali pastirsko pismo, v katerem kličejo vernike v boj proti temu bogoskrunsjtvu. Papež pa je v odgovor na novo postavo izdal 3. junija nepričakovano encikliko, s katero je izobčil iz katoliške cerkve predsednika Zamoro in vse tiste katoliške Špance, ki so pomagali k sprejetju ipostave, ki je "napad na cerkev in na božje kraljestvo na zemlji." Papež je napovedal vojno španski republiki, ker je izvedla ločitev cerkve od države, izgnala jezuite, socializirala, cerkveno imovino (ki je bila v Španiji proporčno večja kot v katerikoli drugi državi na svetu), in ker je odpravila cerkveno šolstvo. Ako se duhovščini v Španiji s sodelovanjem svete stolice posreči nahujskati verne kmete zoper vlado, bo prelivanje krvi neizogibna posledica. Policija in vojaštvo je bilo takoj Po prečitanju pastirskega pisma v španskih cerkvah in ob-javljenju ipapeževe enciklike pripravljeno, da preprečuje izgrede. Svobodomisleci so bili vsled papeževega umešavanja in intrigiranja silovito razjar-jeni in nastala je nevarnost, da bodo zopet požigali cerkve, kakor so jih kmalu po revoluciji. Vlada izjavlja, da je situacija vzlic lokaliziranim nemirom popolnoma kontrolirana in da bo postavo strogo izvajala neglede na proteste reakcionarne duhovščine, ki deluje za povratek monarhije, in papeževih izobčevanj. Z njimi je pač lahko strašil ljudi v srednjem veku. Danes nimajo papeževa prokletstva več nekdanje veljave »rti med najbolj fanatično verskimi kmeti, kaj šele med tistim ljudstvom, ki za svojo vzgojo ni odvisno od cerkvenih šol. —' - ^— 1 ... —^—¿f AKTIVNOSTI SOC. STRANKE Socialistična stranka v In-diani ima zdaj že 53 postojank in je dosegla predvojno višino. V raznih mestih je ustanovila za delavce in dijake učne tečaje o socializmu. V glavnem mestu Indiane je 19 socialističnih klubov. Na kontinentalnem kongresu v Wa-shingtonu je bilo iz Indiane 57 delegatov. V Chicagu bo na socialističnem pikniku v nedeljo 2. julija eden glavnih govornikov češki socialistični voditelj in predsednik senata češkoslovaške republike Franc Soukup. Poleg Soukupa bosta govorila B. C. Vladeok iz New Yorka in Powers Hapgood iz Indiane. Piknik se bo vršil v Pilsen parku na 26. cesti blizu S. Kedzie Ave. V Detroitu se je na iniciati- vo soc. stranke vršil velik demonstracijski sfiod na prostem proti fašizmu, pri katerem so sodelovale vse delavske struje. Udeležilo se ga je nad 10,000 delavcev. Gibanje za edinstvo delavskih strank v borbi iproti reakciji,fašizmu in kapitalizmu postaja čezdalje jačje. Ko hitro bo komunistična stranka pri volji» da iskreno sodeluje, namesto nadvladuje, kakor je hotela dozdaj, bo enotna fronta zagotovljena. Ropi naraščajo V Chicagu je bilo prve tri mesece tega leta 7,780 roparskih napadov, ali 2,500 več kot v istem času leto poprej.' Kolibo društev v vati na fctni je «v Prosvetni matad? PROLETAREC M i» dsUv*—a I KOMEDIJA FAŠISTIČNEGA POZDRAVLJANJA lakaja mk četrtek. IotmuIu Dslavaka Dr«iba, III Gl «»i la J«|Ml«vudb SocaaliatHna Zmm NAROČNINA v Zedin jenih driarah u celo leto $S00| m pol leU $1.76; t« četrt leta $1.00. aa oelo loto $8.60; se pol leta ft.00. ▼sá rokopisi te oglasi morajo biti ▼ naftsm arada »jO do pondeljka popoldne sa priobčitev jrjfcevjjki tekočega tedna ..... PROLE TA R E C KbUskod evsry Thursday by the Jugoslav We Publishing Co., Ins. Established 190«. Business Manager _ Charlas Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: Caltod Metas, Ons Ysar $».00; Sk Moaths $1.7«; Months $L00.—Foreign Countries, Oeo Year $1.60; Six Months $1.0«.__ PROLETAREC Mao W. M* ST.. CHICAGO, ILL. 28S4. 546 Po konvencifl SNPJ Deseta redna konvencija SNPJ je bila v načelnem in intelektualnem oziru slabša kot marsikatera njena prejšnja konvencija. Razprave načelnega značaja so »bile brez življenja. Sploh jih ni nihče skušal resno izza-»vati, kajti vsa agitacija se je sukala le okrog vpra&anja, kdo naj bo v novem glavnem odboru. "Radnička delegacija" (komunisti) je orodje. Oba sta bila prej nego stranka. V USSR obstoje voditelji radi stranke in ne stranka zaradi voditeljev, kot v Italiji in Nemčiji. Inflacija, ki te prične • fpodraževanjem cen življenskih potrebščin, je za delavstvo ne samo brez koristi, nego kvarna. muzi, ^a^r ' a sa ^ V B H „ B i JI IK ir¿, ¿MfíWHB . J . v ¡HCtt ™iMl' t"'lHEfc* Waa 1 ' PllM Mak |LiJaMsf j ^Rfl JrIflgaft % m? Jf ^ftft^fc^M^ ilOMH i" * .^^Bflbl^. «^Na^f^ arWHrffilM,'¡¡T/" Neki ameriški humorist je zapisal, da so fašisti povzeli tvoj pozdrav (dvig roke) po kravi. Kadar postane krava na pašniku "muiiasU", dvigne rep in teka naokrog. Tudi fašisti dirkajo enako brez smisla s dvig- "k njeno roko in ipuJijo, da eo nekaj boljšega« vzvišenega in močnega. Na sliki so fašisti v Berlinu, fotografirani dne 8. meja, ko so se-žigali ne grmadah knjige socialističnih, pacifističnih in židovskih avtorjev. Bo] za mandate In službe na prešli konvenciji SNPJ v luči reznltstev (Nadaljevanje s 1. strani.) so imeli Vincenc Cainkar, Frank Somrak, Paul Berger in M. J. Turk. Sodelovala sta Rimac in Vratarič, katera pa so pri volitvah izigrali, kot že omenjeno. Najzaupnejše seje so imeli v kleti, večje sestanke pa v . restavracijski dvorani. Yes čas sta bila v zvezi s tem generalnim štabom razupiti hujskač R. J. Z. in pa delegat Cvetkovič. Poleg teh je bilo kajpada precej drugih poma-gačev. Agitirali so "od ust do ust" in pravili, posebno Cvetkovič, koliko bi lahko povedali, če bi hoteli, in ljudje bi kar strmeli P. Berger je še (posebno bodril te vrste kampanjo. Nihče jim ne odreka pravice «da kandidirajo, in da se organizirajo za agitacijo, ni pa prav, da blatijo poštene člane baš oni ljudje, ki so jedno-to že izkoriščali in jo smatrali za molzno kravo. Nepraktičen način. Za sestavo takozvane socialistične liafre so bili na posebnem sestanku izvoljeni Joseph Vidmar, Milwaukee; Frank Barbič, Cleveland; Peter Benedict, Detroit; Frank Alesh, Chicago; Fr. Boltezar, Pueblo; Frank Augustin, Pennsylvania, in Jos. Bratkovič!, Kansas. Odbor je «toril kar je zmogel, vendar pa je bilo agitacijako delo te struje v primeri s konvencijo pred 4. leti zelo disor-ganizirano. Ta neprevidnost, ki so jo zakrivili v prvi vrsti čikaški člani, je stala par mandatov. Mladinska delegacija. Delegatje angleško poslujočih društev so bili razdeljeni razmeroma enako kakor delegacija ostalih društev. Vseh delegatov angleško poslujočih društev je bilo na konvenciji sedemnajst in dva glavna odbornika (Lotrič in Lokar). Med njimi je bilo sedem članov JSZ in trije somišljeniki, na nasprotni strani pa devet delegatov. Vodje slednjih na konvenciji so bili Kosela, Ba-r umbich in Lokar. Ta skupina je bila v agitaciji veliko aktivnejša in energičnejša, kakor iprvo omenjena. Organizirala se. je za boj "proti socialistom" že pred konvencijo. Volitve g L odbora. Volitve glavnega odbora so se pričele v petek 2. junija popoldne. Za predsednika sta kandidirala sedanji predsednik Cairtkar in Joško Oven. Glede Ovnove kandidature je pojasnjeno že prej v tem poročilu. Cainkar je dobil 119 in Oven 89 glasov. Za 1. podpredsednika sta si stala nasproti Vidrich, sedanji podpredsednik, in Somrak. Somrak ae je prvotno potegoval za predsedništvo gospodarskega odseka. Ko so v njegovi struji uvideli, da v gospodarski odsek ne bi prodrl, je bil določen za podpredsedniškega kandidata. Dobil je 105 in Vidrich 100 glasov. Do 1. 1929 je bil Somrak predsednik gospodarskega odseka. Za drugega podpredsednika je dobil John Lokar ml. 106 in Andy Grum iz Detroita 100 glasov. Ti dve glasovanji sta pokazali, da je Somrakova-Cainikarjeva-Bergerjeva in komunistična skupina za nekaj glasov jačja kakor socialistična, ni pa ostala trdna pri vseh glasovanjih. M. J. Türk spet kandidiral. Za glavnega tajnika je dobil sedanji tajnik Fred A. Vider 123 in M. J. Türk 86 glasov. Türk je bil najšibkejši kandidat na listi "neodvisnih". Zameril se je nekdanjim svojim prijateljem v Chi-cagu, katere je vodil pred 4. leti, in tudi "radnička" delegacija se ni posebno ogr&y*la zanj. Par dni pred volitvami je Türk sklical shod, na katerem se je sam postavil za sodnika o kvalifikacijah sedanjih gl. odbornikov. Skritizi-ral je vse, razen Cainkarja in Vogriča. Ta dva je jako pohvalil. Agitiral je v govoru tudi za Somraka, in a tem je dal razumeti, da bodo nastopili na skupni listi. Medtem, ko so nekateri odobrili Turko-vo kandidaturo, ji P. Berger ni bil prijazen vzlic Cainkar-jevemu posredovanj u. Berger se je potem Turku popolnoma izneveril in priporočal delegatom, da naj glasujejo proti. Dejal jim je, da Vidra sicer nima rad, da pa je vseeno boljši nego Türk. Turkovi prijatelji pa so kajpada agitirali zanj. Dobil je 86 glasov in: Vider 123. Vidrova večina je 37 glasov. Türk je nato kandidiral še v par drugih uradov in s tem kršil disciplino njihovega bloka, ne da bi kam prodrl. Intrige prati Novaku. Za bolniškega tajnika je bil izvoljen Lovrenc Gradišek z enim glaaom večine. Dosedanji tajnik bolniškega oddelka Novak je dobil 104 in Gradišek 105 glasov. Za Gradiška je na vse pretege agitiral Berger, istotako Türk in vsi voditelji "neodvisnih". O Novaku je Türk že na shodu dejal, da ne spada v urad, zato ker se vtikuje v razne privatne zadeve. V mislih je menda imel znano loto, zaradi katere je Cvetkovič prinesel obtožbo na waukeganski konvenciji leta 1925. Med delegati je krožil zaupni cirkular proti Novaku, v katerem so bile povišavane zmožnosti Gradiška. Ko je prišel Gradišek (prvič v ta urad (po waukeganski konvenciji), je eden njegovih sorodnikov dejal, da ako je Lovrenc sposoben za tajnika bol. oddelka, tedaj je on tudi, čeprav se nič ne razume na pisarniška dela. Ampak Gradišek je job s pomočjo prijateljev Bergerja in Turka opravljal in se mu privadil. Dobil je nazaj torej to, kar je med rojaki v Chicagu amatrano za "dobro službo". Tudi nekatere strežnice v jedilnici čikaških društev so agi-tirale zanj in po Gradiškovi izvolitvi pa histerično vriska- le. Pri sosedu, kjer &o o rezultatih dobivali poročila sproti kar skozi okno, so navdušeno aplavdirali, moške pa je gazda od veselja "potretal" z železno vodo. Blaž Novak bolniških podpor ni nakazoval brez pažnje. Marsikomu jo je ustavil, omejil ali odrekel, ker jpo pravilih do nje niso bili upravičeni, ali pa se niso držali zdravnikovih nasvetov. To povzroča zamere in tudi izgubo glasov na konvencijah, kar ga je zdaj stalo mandat. Popularnost blagajnika. Za blagajnika je bil izvoljen John Vogrioh (sedanji blagajnik) s 47 glasovi večine. Protikandidat je bil Blaž Novak, ki je prejel 81 glasov. Na listi je bil označen za kandidata D. J. Lotrich, ki je nominacijo sprejel, potem pa, ko jo je sprejel tudi Novak, je on odstopil. Vogrich je smatran že mnogo let za zelo močno, priljubljeno osebnost, ker se ne vzrujava, se ne spušča v polemične boje, in ob enem pazi, da si ne nakopava osebnih zamer. Ivan Molek je bil Izvoljen brez opozicije. "Neodvisni" so kandidata sicer iskali, ker pa niso dobili primernega in močnega, so odnehali. Za upravnika publikacij in tiskarne je bil ponovno izvoljen Fili|P Godina s petimi glasovi večine. On jih je dobil 106 in njegov protikandidat Medvešek iz Clevelanda na listi neodvisnih 101. Boj sopar Aleša. Za predsednika gospodarskega odseka je izivoljen M. Petrovich iz Clevelanda z 11 glasovi večine. Dobil jih je 109, Cvetkovič iz New Yorka 85 in Siskovich iz Clevelanda 13. Na listi delavskih kandidatov je bil Aleš predlagan za predsednika gospodarskega odseka, toda vsled manevrov nasprotnikov je na to mesto priporočil Petroviča v nadi, da ima več prilike za izvolitev. Računal je pravilno in zelo preudarno postopal. Za člane gospodarskega odseka so dobili glasov: Cvetkovič 112, Olip 109, Aleš 103 in Si-skovič 56. Izvoljena sta Cvetkovič in Olip. S porazom Aleša ni storila konvencija Slov. nar. podporni jednoti prav no-nebe usluge. Celotna zmaga. V porotni odbor so zmagali vsi kandidati delavske liste, namreč Goršek za predsednika in Podboy, Sular, Terčelj in Barbič za člane porotnega odseka. Pri poslednjih ožjih volitvah med Barbičem in komunistom Vrataričem je dobil Barbič 112 in Vratarič 96 glasov. Predsednik nadzornega odseka je ponovno Frank Zaitz. Dobil je 105 glasov, Jacob A kapitalizma. Po civilni vojni, ko je pričel rasti ameriAki kapitalizem z vso bujnostjo, jc bilo direktno podkupovanje političnih funkcionarjev po kapitalistih nekaj navadnega. V dobi CooJftdgeve prosperitete — in tudi prej — je direktno podkupovanje nasledil — "honest graft", ki se deli na več vej. Ena teh vej *o prednostne liste investorjev oziroma "insajderjev", ki si pod patronanco M org an o v pod roko razdele delnice po veliko nižji ceni kot so na trgu. Nobenega dvoma ni, da je glavni namen teh preferenčnih list zasiguranje politične o-blasti in političnega prijateljstva. Morgan si je z njimi kupil toliko vplivnih prijateljev, da se mu na eni sitrani ni treba bati javnih preiskav, neglede koliko so neljube, na drugi pa se je zavaroval pri osvajanju industrij. Milijone delnic raznih korporacij bi bil lahko obdržal po isti ceni sam in s tem prišel še do večje gospodarske sile. Amjpak to bi bi-„ lo preveč "hoggish" in njegovo cesarsitvo^olj izpostavljeno napadom in potresom. Vsled tega je "riziko delil" tako z industrijskimi baroni, Iki se dosti ne zanimajo za politiko (za to najemajo druge), kot z vplivnimi politiki — "z ljudmi, ki kaj štejejo". S tem si je zavaroval qvojo dominacijo, predvsem dominacijo nad "vplivnimi osebami". Druga, bolj prozaična stran taktike "honest grafta" se tiče strank in pa "dobrih" ljudi. Iz objavljenih list je razvidno, da sta v Morganovi mreži obe stari stranki in tudi več "dobrih" ljudi, čijih prijateljstvo je vredno gojiti. Rascdb, Woodin, McAdoo, Davis, etc., (vsi dobri prijatelji Roosevelta) so demokratski predsjtavniki. McAdoo je povrhu še "dober" človek, "delavski prijatelj" in kos "progresivca". Na republikanski strani je Mellonova družina z Lindbergom na čelu (tistim Lindber-gom, čijega oče je bil v Minnesoti in v Wa-shingtonu proglašen za "nevarnega radikal-ca" in "boljševika"), Cal Coolidge, general Pershing, Hoover (njega na preferenčni listi zastopa neki rudniški inženir) in drugi. Morganu se najbrž ne bo skrivil las na glavi radi njegovih bukanirekih operacij. V večjo kašo bo mogoče prišel, če se dožene, da je ogoljufal državo, ker ni plačal leta t93u in 1931 niti centa dohodninskega davka, kakor tudi ne njegovih 20 partnerjev, leta 1929 pa le nekaj tisočakov vsi skupaj. Največji magnat v deželi ni plačal tekom dveh let niti centa dohodninskega davka! Nekje je nekaj narobe. Vlada ga bo tukaj najbrž lahko prijela kot je bankirja Mit-chella, Morganovega kolega. Ampak v ječo ne bo šel ne prvi ne drugi, ker ječe niso za milijonarje in multimilijonarje. Ječe so za manjše grešnike; za velike aio letovišča. Razkritj a pred senatnim odsekom so zanimiva. Bodo pa brez pomena in trajne vrednosti, dokler se jih delavstvo ne posluži v agitaciji in organiziranju za socialni preobrat, ki mora biti korenit Sistem, ki omogoča take sleparije na eni strani, na drugi pa neštetim milijonom zanika pravico d0 življenja, je največje alqparstvo človeštva in mora izginiti. To se bo zgodilo, ko se bo delavstvo zavedlo svoje zgodovinske naloge in se organiziralo za socialno revolucijo. HIMMMMIMMIMIMIMtMIMIMIM» ! P. ZOLA: RIM P«aloveBll Etb» Kri»tam. (Nadaljevanje.) Benedeta je ftla a svojima spremljevalcema skozi dve velikanski dvorani; po tleh so ležali griči sadrove sipine, okna so bila odprta na stežaj. Naposled so prišli vsi trije v manjšo dvorano, v kateri se je naselila vsa obitelj Gozzo z ropotijo, ki ji je služila za (Pohiitvo.H Na tleh, na nepokritih železnih traverzah, je ležalo pet ali fiest umazanih, od potu razjedenih slamnic. V sredi je stala dolga, še trdna miza; tudi par starih, s pomočjo vrvi zakrpanih slamnatih stolov jj bilo tukaj. Največ dela so dala okna, izmed katerih je bilo dvoje zabitih z deskami, dočim je pred tretjim in pred vrati viselo dvoje starih, potrganih in umazanih plaht. * Zidar Tommaso je bil videti presenečen; očividno ni bil vajen takih dobrosrčnih obiskov. Sedel je za mizo, na kateri sta mu slonela oba komolca; brado je podpiral z rokama in je hotel počivati, kakor je bila dejala njegova žena Giacinta. Bil je krepak mož petinštiridesetih let, bujne brade in las, velikega, podoigastega obraza, a v svoji bedi in ob svojem postopanju je bil miren kakor rimski senator. Ko je opazil gospoda, ki je v njiju takoj zaslutil tujca, je hitro vstal z nezaupljivo kretnjo. Ali ko je spoznal Benedeto, se je nasmehnil, in ko mu je razložila, čemu so prišli in omenila Darija, ki je stal doli je odgovoril: "O vem, vem, feontesma ... O, prav dobro vem, kdo da ste, kajti ko je še živel Vaš oče, sem nekoč zazidaval okno v palači Boc-canera." Zdaj se je dal drage volje izpraševati. Odgovoril je osuplemu Pierru, da pač ni velika sreča, ali da bi se že dalo živeti, če bi bilo le za dva dni dela na teden. Videlo se je, da si prav rad čvrsteje pritegne pas čez trebuh, če le more živeti po svoji volji brez truda. Bila je vedno fnaka stonja kakor s ključavničarjem, ki ga je dal klicati popotnik, da mu odpre kovčeg, ker se je izgubil ključ, pa si kratkomalo ni dal motiti svoje sieste. Ker je bilo revežem odprtih toliko praznih palač, ni bih) treba plačevati stanovanja, in ljudje so bili tako trezni in skromni, da bi zadostovalo nekoliko centesimov za hrano. "O, gospod abbe, pod papežem je bilo vse veliko bolje . . . Moj oče, ki je bil zidar kakor jaz, je delal vse svoje življenje v Vatikanu; in jaz, če hočem za par dni dela, ga dobim še dandanes le tam . . . Glejte, teh deset let, ko je bilo toliko dela, da človek ni prišel t lestve, smo se razvadili. Seveda je bilo mogoče bolje jesti, boljše se oblačiti in ni si bilo treba odrekati nobene zabave; zato je zdaj vsako pomankanje mnogo težje. Ali pod papežem, gospod abbe, če bi bili takrat prišli k nam! Nič davkov, vse zastonj, le živeti je bilo treba." Ta trenute(k se je začulo s slamnice v senci zabitih oken neko godrnjanje. MTo je moj brat Ambrogio," je zidar nadaljeval s svojim mirnim, pokojnim obrazom. "On ni mojega mnenja . .. Leta 1849., ko je bil štirinajst let star, je potegnil z republikanci ... Ali to nič ne de, vzeli smo ga k sebi, ko smo zvedeli, da pogiba od lakote in bolezni v kleti." Obiskovalce je ^preletela groza sočutja. Ambrogio je bil petnajst let starejši od svojega brata in s komaj šestdesetimi leti že popolna podrtija; mrzlica ga je razjedala in toge so mu tako shujšale, da je prebival vse dni na alamnici, ne da bi zapuščal hišo. Bil je manjši, bolj suh in nepokojen od svojega brata; nekdaj je bil mizar. Ali kljub svojemu propadu je imel še nenavadno glavo, plemeniti in tragični obraz apostelna in mu* čenika, v okvirju belih, naježenih las in brade. "Papež, papež," je mrmral, "nikoli nisem dejal nič slabega o papežu, ali kriv je vendar da še vedno traja tiranstvo. Le on bi nam bil leta 49. lahko dal republiko, in tedaj ne bi bila z nami talka, kakršna je". Poznal je Mazzinija, in še so mu ostale nekakšne sanje o republikanskem papežu, ki bi končno imel posaditi svobodo in bratstvo na prestol. Ali pozneje mu je strast za Garibaldija zmedla te pojme; poslej se mu je zdelo papeštvo nedostojno in nesposobno, da bi sodelovalo pri osvoboditvi človeštva. Zdaj se ni več prav spoznal in je taval med mamilom svoje mladosti in svojo trdo živ-ljensko izkušnjo. Sicer pa je delal vedno le pod pritiskom mogočnega razvnetja, pa je ostal ipri lepih besedah, pri obsežnih in nedoločenih željah. "Brat moj Ambrogio," je Tommaso mirno radaljeval, "papež ¿e papež, in kdor je pameten ,ostane na njegovi strani zakaj on bo vedno papež, to se »pravi najmočnejši. Ce bi jutri prišlo do glasovanja, bi glasova) zanj." Stari dslsvsc ni hitel odgovarjat. Vsled premišljene previdnosti svojega plemena je ostal mirnejši. (Dslje prihodnjič). ČEMU DRŽE MOONEYJA SE VEDNO V JEČI? CHOP SUEY Na koncertu v nedeljo 28. maja, prirejen za delegate konvencije SNPJ, je godba otvo-rila spored s himno "Star Spangled Banner". Pripravljalni odbor, ki je koncert a-ranžiral, ni nič vedel 0 tej *\o-flki". Naročil jo je mladi Mejaš, kot se za patriotičnfega fanta spodoflbi. Druga točka sporeda, oziroma prva, pa je bila socialistična koračnica. Pela jo je "Sava". Banket v počast delegatom je bil O. K., kar se postrežbe tiče, govorniški program pa je bil prervečen "konvenčen", vendar pa premalo resen za konvencijo in preveč resen za banket. Načelno se je najjasnejše izrazil Fred A. Vider. Prav je taiko. Kaj bi cincali! Par delavk v jedilnici za delegate, ki so jo obratovala či-kaška društva, je mislilo, da so ¿plačane za agitacijo, ne pa za streženje delegatom. Po volitvah za glavne odbornike je bilo čestitanja in rokovanja (kakor med demokrati in republikanci, in tudi pivo je teklo, kakor v volilnih bitkah za politične službe. Neki zmagoviti kandidat je dal kar "za cel sod"! "Vse glavne odbornike je treba sklinat," je konstatiral v svojem govoru razborit delegat. Treba jih je torej poslati nekam na počitnice, kakor njega dni dotičnika, ki je šel po deželi, da združi otroke s starši. Delegat Fr. Mahnič, ki je zastopal nekaj društev v Illi-noisu in v Indiani, je pazil na '^bloke" tako zvesto, da se je le malokdaj oglasil. On je bil popolnoma samostojen blok, s piko na socialiste. Vrnil se je zadovoljen, ker ni videl nikjer nobenega bloka. Zapisnik je v izražanju besed lepši, kakor pa je bila konvencija, zato fker ni bil ste-nografiran. Je pa v njemu nekaj besed, sicer resnično izgovorjenih, ki se delegatom "za javnost" niso dopadle. Predlagali so, da se "vse ta- TAKTIKA LAZI IN BEGAN JA NA KONVENCIJI S.N.P.J. Načelnik komunistične sekcije in "Radnika" je na sestankih pri Bergerju prepričeval svoje ljudi, da imajo «priliko zmagati le, ako "razdvoje socialistično mašino". Priporočal jim je vsled tega, naj navdušujejo posameznike, da bi kandidirali drug proti drugemu. P. Berger pa je uporabljal taktiko "govoric". In taiko so nekatere "silili", da naj kandidirajo ,č'">** »P«* «ki«*« in odvedli v drževno w J" ■ *a» v ; _ ^ _ _ T. I _ -.-A • ___..... » , jetniamco. i t izrek porote M namreč opro- proatilasumnje bombnega Napada na "prepa ,ti| Moonmyjm ^ obtožbe, ne pa tiste, na redneat" parado L 1916 v S>an Franciscu. Na podlagi katere je bil prvotno obsojati. Boj sliki v tredi je Tom Mioioney v sodni dvorani. , *a njegovo osvoboditev se madaljuje. zneje osvojil upravni, glavni odbor . . . Morda se še oglasim. sli pa Morilec Louis Painiča oproščen Joe Žlogar, »tar 47 let, "Austrian mftner",kakor g« imenujejo v listih, je bil ns porotnem sodittu koncem maja v Idaho City. Idaho, oproMen umora svojega rojaka in sorodnika Louis Pajnieha (Painich), ¿eft, da ga je ustrelil v silobranu. Zločin je izvriil o božiču laufco leto y koči svoje sestre Mra. Gomick v Pioneer-villu, Idaho, kjer so bili nekoč pro-opevajoči rudniki, adaj pa iftčejo srečo v njih le Ae stari protpelotorji in pa skupine ljudi, kot je opr. cleve-lamfaka Comeback Mining Co. Napeljuje ji Louis F. Tmger, ki je bil tudi sasliftan na tej obravnavi. Žlogar, ki je bres sredstev, je imel kar tri zagovornike. Neka oseba is drla ve Idaho nas urgira, da naj skušamo poisvedeti. kdo mu je najel tako drago obrambo in čemu. Priče, ki jih je posvala žlogarjeve obramba, so izjavljale, da je bil pokojni Painich selo razburljive nravi, da se je zelo rad pričkal in grozil z uboji. Na vsi obravnavi je prevladoval stari "western'* nazor, da je treba reliti človeka, ki je ie iiv, na račun onega, ki je mrtev, kajti temu se itak ne more pomagati. Zato je vsa razprava potekala kakor da je Louis Painich zločinec, in ne ¿logar, kateri ga je ubil. Morilca ¿logarja so njegovi trije zagovorniki veibali v obrambi pred obravnavo vsak večer po tori ure. Svojega denarja je Žlogar imel lo $175. Pile so isrečene mnoge sum-nje, da je bil Žlogar le orodje v boju med osebami, ki so ae boril-e za nadvlado nad rudniškimi posestvi, katera so bila preje last Louisa Pai-nlcha. Vendar pa za take govorice na sodiiču ni bilo dopriieftenih ni-kakih dokazov. Alojzij Truger je bil pozvan na pričanje, ampak odvetniki so te sporazumeli, dartr on ni prizadet, tudi ne potrefikje ničesar pojasnjevati. V poročilih o obravnavi je bilo Trugerjevo ime v angleških listih označevano z Lewis C. Traeger. Bil jv m n» » aa tajalltve 1st IT & LAWNDALE AVE., CHICAGO. ILL. Park View Wet Wash Laundry Co. FRANK GRILL, preds. PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU. Nail vozniki pobirajo perilo po vtem mestu, Cktru ta Berwynu in dovaiajo čistega na dom. TOČNA POSTREŽBA. DELO JAMČENO. Tslsfonit Canal 71T2-71T3. 1727-1731 W. 21st ST. , CHICAGO, ILL. SUNSHINE — FRESH AIR AND GOOD PURE MILK Balance Your Dally Diet Widi WENCEL'S DAIRY PRODUCT* GOOD PURE MILK IT PROTECT8 YOUR HEALTH 2380 82 BLUE ISLAND AVE. — Phefcie Roosevelt 3873 A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers. OFFICIAL ORGAN OF Jugoslav Federation S. P. V^XZ ROLETAR EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH NO. 1343. P«Ukhad Weakly at W. 2Stk St. CHICAGO. ILL.. JUNE S, 1933. VOL. XXVIIL THE TREND TOWARD SHORTER HOURS If technocracy's alluring ecnnoci of a to promise of a four-hour day and a four-day week for all able-bodied men between the ages of 25 and 45 did nothing more than to arouse the peqple to a realization that long hours and exploitation.....of child labor cannot longer be reconciled with mechanized industrial conditions, it has justified its brief hold on our national consciousness. A century ago it was considered the normal thing for men to work from sunrise to sundown, or from 12 Vg to 151/2 hours per day, according to the season. Gradually, due to organized efforts of the workers ,improvement and mechanization of manufacturing methods, growing social-mindedness and the pressure of recurring cycles of unemployment, there has been a progressive shortening of work periods. Most of the advance recorded in this direction has been since 1880, especially after 1910. In 1909 only 8 per cent of the 6,615,046 wage earners in manufacturing industries were working 48 hours per week or less. In 19^9, of the 87750,176 industrial wage earners tabulated, 46 per cent were working 48 hours per week or less. Now, after three yeans of the most acute unemployment crisis in our history, after repeated unsuccessful attempts to stimulate employment and provide made work by voluntary effort, the six-hour day and five-day week suggests itself to all thinking people as not only desirable but absolutely necessary. Wherever the jplan has been tried it has proved practical and workable, with many social benefits compensating for the temporary loss in earning capacity. But, in order to be of greatest value as a device for re-employing the millions of jobless and relief recipients, and for establishing decent living considitons, it must be aipplied generally »affecting all classes and all occupations. Six millions of those now unemployed will be out permanently, their places taken by improved machinery and mass production methods, unless available work is apportioned on a basis of shorter hours and a shorter work week. This requires governmental action. President Roosevelt proposes that this action should take the form of legislation to compel adherence by employers to voluntary agreements as to hour and wages adapted for each industrial group, in conjunction with organized labor. If this won't do, there will have to be uniform national and state six-hour day, five-day week legislation, with abolition of child labor. Of course, if industry were socialized, as we advocate, the government could so regulate and adjust the hours as to give work at honest wages to all who need it and do away with unemployment forever. Plan- Mooney Acquitted is Still in Jail ned economy, which means production for use and not for profit, would be substituted for industrial disorganization and waste of human and material resources. But with industry in private hands, under the control and~domination of bankers, with profit as the only motive—even under gov-rnment supervision—there can be no assurance of permanent employment for all who want work and no equitable distribution of the wealth created by labor.—T. M. L. Tom Mooney, charged with the murder of ten persons by planting a bomb during the jingo "Preparedness" parade in San Francisco in July, 1916, was acquitted by an instructed jury in San Francisco Wednesday, May 24, but he is still in jail on a life sentence for «planting the same bomb. This bizarre result of the second Mooney trial brought to a close the attempt to review all the evidence that resulted in a first degree murder verdict shortly after the crime. Mooney, together with War ren K. Billings, had been convicted on an indictment charging them with the murder of one of the victims. One indictment remained untried and undismissed, charging Mooney with the murder of a second of the victims. It was hoped tnat a sincere prosecution of tnat liMiicjmenit on the basis of the cvidcnce that resulted in the original conviction \he defense its fiist opportunity legally and officially to blast the testimony as perjured and purchased, something that has not yet been technically possible. Mooney and his main attorney, Frank P. Walsh, insisted upon such a trial, but when the case finally came to trial after long and heartbreaking delays the prosecutor, William Murphy, tokd the court that the state had no case and could not prosecute. Judge Louis H. Ward thereupon instructed the jury to bring in an acquittal on the ground that there was no evidence of guilt. ence for that crime, (as is Warren K. Billings), but Tom Mooney, charged with planting the same bomb that killed another man with the same blast, is acquitted because the state has no evidence to prosecute him! Outside the fact that Mooney and Billings remain in jail, the case resolves itself into a tragic farce. The demand for a complete pardon goes on, buttressed by the fact that the state admitted it has no evidence.—The New Leader. QUESTIONS SUGGESTED Comrades, be untiring in asking the following questions of the CommuniBt workers; Why doesn't Moscow take up the matter of a world united front? Communist workers, how do you explain this; non-agression pacts with imperialistic nations, but no armistice with Social Democracy? Communists, is that international solidarity? Stalin wages a trade war with England over a few unimportant individuals, while Litvinoff exchanges friendly, visits with the jailer of five million German Communists. Are 200 millions in new Russian credits with the Hitler government worth more than the life and liberty of the German proletariat? Communist workers, who is welcome at court in Moscow? A Soviet envoy has already visited the Pope; the Soviet fleet has been the guests of Mussolini; and on the very day of the outlawing of the Gei* man Communist party (Litvinoff had breakfast with Hitler's Minister of Foreign Affairs Neurath. Why cannot Moscow deal with Friedrich Adler and the Zurich International ? —Sozialdemokrat, Prague. The Need of the Hour Nothing standi in the wsy of the progress of our country but the ignoranoe of the people of the cause of our distresa and its remedy. So-eialiats understand it, but how to get the information into the hands of the common herd is the problem. We must meet people sa they are. Your friend is indifferent, prejudiced because uninformed. You try to explain and imknediately he Is on the defensive. As you are talking, instead of considering what you are saying, he is thinking what to say back bo you. His on distorted ideas fill his mind and you cannot get to his consciousness with your own message of truth. A piece of literature will not meet •uch resistance. He can't argue with the printed page. He will read and think. Of course, he will resist and perhaps sneer at it, but there are facts and cold figures before his eyes for which he has no answer. Hard-headed as he may be, he can-not stand out against a plain statement of what his own good sense must recognise as undeniable truth. Moreover, now is the time for Socialist literature to have its best effect, for it does not have to combat an atmosphere laden with campaign excitement.—Warm Stuff. is it ballyhoo: 1937 The legal situation, therefore, is as follows: Tom Mooney is guilty of planting a bomlb that killed one of ten men and is serving a lifg sent- CHILD SLAVERY While grown men hunt for work and model factories lie idle, undersized children 12 to 16 years old are working 1 and 12 hours a day for $2 or $3 a week in dark and filthy sweathops through the industrial east. That is one of the more gruesome of the many paradoxes of the depression in America . The children in Ailentown, Pa., were lucky enough to enlist the wife of Got. Pinchot in their cause. As a result their strike became news even in the columns of our leading optimistic dailies, and some of the striken at least won an increase in wages and a minimum wage guaranty. But the significance of the Allen-town incident lies in the fact that it is not exceptional Sweatshops flourish in every industrial state which has lax labor laws or indifer-ent enforcement. They persist mainly of course because of the vast «upply of unemployed labor, but another contributing factor is the inadequacy of unemployment relief. In thousands of American homes mesger public relief is being supplemented by the long labor of chik*-ren who are more easily exploited than their eldena The prlss could undertake no more important public service than to expose mercilessly the conditions which exist in hundreds of fsctories. Full publicity combined with s boycott of s goods produced under such conditions could drivs the sweatshop out of existence.—The Natioia "As I predicted," said Andrew Mellon to his sleeping partner on the flop-house floor, "the upward curve of the business cycle is un-mistakeable. My chart shows return of two hot dogs, four cups of coffee, five bowls of soup, and eight snipes, as compared with one hot dog, t*ro cups of coffee, four bowls of so4ip, and two snipes of the corresponding week of the previous year." —The American Guardian. What He Was Sam: "What are you dor* now?" Bo: "I'm an exporter." Sam: "An exporter?" Bo: "Yassah. Just fired by the Pullman company." Mr. Roosevelt said in his radio talk Sunday, May 7, "We cannot ballyhoo ourselves back to prosperity." ' Then the newspapers have all of a sudden begun to publish lists of industries that have taken on additional employes or increased wages. How much of this" is ballyhoo? The same thing happened before. You doubtless remember that similar lists were ¡pritated. The lists of th'ose who laid off men were not published; nor the lists of those who cut wages. On account of rising prices, there is a possibility that the present propaganda may not ail be ballyhoo, but it has the earmarics of an effort to bring back prosperity by the ancient tpollyanna method. If the papers and their suppliers of information had ever been in the habit of detailing the facts about layoffs and cuts, the news they purvey might perhaps be taken at its face value. Of course the lift in employment due to the opening of the brewing industry has been genuine, but all of the other additions to the ranks of the employed, taken together, are only slight as compared with the total of the unemployed, and we are not informed whether or not others have been laid off in equal or larger numbers. Hitherto, the reports of men taken on have been followed by reports that the total number of unemployed for the given month had increased. MOURN NOT THE DEAD By RALPH CHAPLIN Mourn not the dead that in the cool earth lie- Dust unto dust— The calm, sweet earth that mother* all who die As all men must; Mourn not your captive comrades who must dwell- Too strong to strive— Within each steel-bound coffin of a cell, Buried alive; But rather mourn the apathetic throng— The cowed and the meek— * Who see the world's great anguish and its wrong And dare not speak t HIGH VOLTAGE! Hence we would suggest caution in accepting the figures now being given out with such rjosy assurance. Nevertheless,; it is entirely possible t*. cause an upturn and to give capitalism another lease of life. If this hapipens, it may or may not go on until the same condition of reckless gambling which obtained in 1929 is reached. In any event, if an upturn is created and an era (of comparative prosperity ensues, the causes of depression will still exist, the people will only be exist-ing rather than living, and another depression fcwill follbw unless enough Socialism is introduced to prevent it. |n the meanwhile, if all the idle should get jobs, they will only get a part of the value of their labor as wages. They will not get the full value of their labor until we have Socialism.—T. M. L. »IH« »...... ■ 'i Donald 1 ARCHLIGHT A lot of our readers are anxiously awaiting reports of the Tenth Regular Convention of the SNPJ. They are anxious to know of the prevailing sentiment insofar as it concern a workers' organisation, of the actions and behavior of the delegation and of the decisions reached. In general the convention had few hotly contested issues. The delegations (was too depression-con-sciou« and not considerate enough of the fact that the SNPJ didn't bring on the depression. It was one of those delegations upon whom one could not depend for support of some necessary measures. Rather, one should say, the delegation stamp-fded in every direction. It was very uncertain. • • • As is customary, we had the usual two major factions. One was the faction of our comrades and broad-minded sympathizers and the other could be termed the reactionary, for it embodied both extremes, the left and the right, including our Communist friends. There was little or no opposition to the resolutions on Mooney and Billings, The Progressive Miners, The Scottsboro case, against the terror in Jugoslavia, etc., but our Comfcnunbt friends played the game of jockeys in ttoeir endeavor to secure a birth or two only to be dumped off of the horee entirely. Yes, they played the game of reaction with their reactionary enemies in order to lick the Socialists, just as they have done in Germany and elsewhere. Il anybody ever tries to tell you, in slick language, that the Communists mean well just tell such a party that he's ouckoo. see Because the District Representatives were dissolved and the Supreme Medical Examiner was taken from the Executive Board, the new Board will number only 19 members. Because of the stampeding attitude and that of wanting to dump the depression officers out and replace thein with the countless numbers of mere job seekers quite a change has taken place in the personnel of the new Board. Those of us who labor diligently, who give time, money and devote our energy for the Society know well, what it means to have a good hustling, conscientious Executive Board. We also know what it means to have an indifferent Board, those who wish to get in just to hold a job. see Among the most, active agitators against the Socialist faction were keveral non-delegates. It was one of these active agitators who, four years ago, denounced me before my employer, anonimoualy, of course. This time, they pressed into service every available resource to smash our "machine", as they called it. They would never have made any indentations if it hadn't been for the Communists. I, for one, would rather go down in honorable defeat with our cause then to win with a combination of repuiblican-democratic-monarchist-communist alliance. The Socialist« were, and stiU are, the strongest factor in the governing body. see It made us laugh when we recalled that several >f the oppositionists repeatedly clamored to keep the Society out of politics and then see them get into the desperate machine of united reaction. Particularly was the laughter gratifying when we saw them hu Steinrrfetz used to rest, and dream, and work out his bewildering mathematics of electricity. Any honom to Sterunets are justified, thought the alternating current and high tension transmission lines are better monuments to that weird genius than any which Mr. Ford can buy. Yet the shack has its uses a memorial—if Mr. Ford will take advantage of theim. It marks the career of a man who loved his work for Its own sake. In years he served the General Electric Co., Steinmetz probably added hundreds of millions of dollars to the wealth of the electrical industry— which may have passed on a minor fraction of that sum to the Amer-ican consumer. He could have had many of those millions for himkelf. But he did not want them. His code, which a gifted wrtted put to* gether from 9teinments' own words, was this: "Let no man take from society mors than he requires for his im- mediate needs. Let him house and clothe and feed himeekf and his family; let him take enough to afford him opportunity for unhampered service to the community. Let him ne^er waste himself in piling up richea What flows out (of his srork above his needs, let it go back Jirectly to where it will produce for the public good." History holds a million careers which refute the claim that gigantic money rewards must be offered to procure great services; out the life of Steinmets is perhaps the most dramatic of them all If Mr. Ford will engrave a tablet with a brief statement of the life and principles of Charles Proteus Steinmetz, that shack may be a true memorial after all. • And dont' forget to say that Steinmets was a Socialist, that he wss a member of the Socialist party, that he ran for office on the Socialist ticket, and that he wrote a splendid article showing that there will be mors Incentive (for inventors and others under Socialism than there is now.—The Milwaukee Leader.