For the Editorial Board and SNF Ivan Cerar
Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ontario, Canada
St. Joseph's Press, Toronto
Subscription rates: $3.- per year
25 cents per copy 1 line 10 cent, 1 column x 1" $ 1.40
sLouensKA
Če vsak bi dolžnosti se svojih zavedal,
v bodočnost našo svetleje bi gledal,
poštenje, resnica naj vladata hkrati,
glej, sloga in sreča doma bo med brati.
Elizabeta Spes: Utrip življenja ...
FOR n FREE SlOUEnm
LETNIK VI.—VOLUME VI.
TORONTO, 20. AVGUSTA 1956
ŠTEVILKA: 8 — NUMBER: 8
VOLITVE V GLAVNI ODBOR SLOVENSKEGA DRŽAVNEGA GIBANJA.
Volilna komisija za volitve "Glavnega odbora slovenskega državnega gibanja" objavlja, da so bili pri volitvah, ki so se vršile zadnje 3 in pol mesece po vsem svetu, koderkoli se nahajajo pripadniki slovenske državne ideje, izvoljeni naslednji kandidati in sicer:
V	tričlanski izvršni odbor so bili izvoljeni:
1.)	Dr. Ciril Žebot,
2.)	G. Jože Goršič
3) G. Miro Krek in Dr. Ludvik Leskoviar (Zadnja dva imata isto število glasov.)
V	glavni odbor pa so bili izvoljeni:
1.)	Dr. Mate Resman,
2.)	G. Jože Špindler, kot zastopnika neorganiziranih pripadnikov slovenskega državnega gibanja
ter sedem zastopnikov društev in organizacij, ki zagovarjajo slovensko državno idejo. Toronto, 15. avgusta 1956.
Ludvik Jamnik, član volilne komisije. Pripis: Volitve so bile tajne. Odziv je potrdil ži-vost slovenske državne ideje! Podrobnejše poročilo bo objavljeno v prihodnji številki "Slovenske države"!
SLEPI IN GLUHI...
ROMARSKA POT SVETE VIŠARJE
KAJ NAJ POČNE ZAPAD S TITOM?
Kljub prezaposlenosti politikov in svetovnega tiska s krizo, ki je nastala po egiptovski zasedbi sueškega kanala, se svetovna javnost še vedno ukvarja z vprašanjem, kakšen odnos naj zavzamejo politiki do Tita, ki se je zopet vrnil v Moskvo in po svoji vrnitvi ni zakrival svojega navdušenja nad starimi zavezniki.
Torontski Star Weekly je priobčil 28. julija daljši članek Marka Gayna, ki razglablja o istem vprašanju. Očitno pisec Tita in komuniste kar dobro pozna. O Titu namreč piše: "Tito je poklicni revolucionar, česar ni nikoli prikrival. Pridružil se je Rdečim stražam v Sibiriji med boljševiško revolucijo, boril se v Rusiji in deloval kot boljševiški agitator. 1920 se je vrnil domov, se pridružil komunistični stranki, se skrival v podzemlju in odsedel pet let v ječi. 1934-36 je bil zopet v Moskvi v uradih kominterne. 1937 je bil zopet doma in je izvajal po Stalinu odrejeno čistko. Vezi vere in čustva ga tako čvrsto vežejo na Moskvo in samo Stalinova neumnost ga je za nekaj časa odtujila. Sedaj je zopet v hlevu kot slavljena figura pokreta. Sam tudi ne dvomi,
da bo komunizem končno zmagal. Zato je naivno misliti, da bi bilo mogoče držati Tita na vrvici z obljubo dodatnih sto milijonov dolarjev".
Članek zaključje M a r k Guyn z značilno angleško cinično pripombo: "Zapad si lahko privošči izdatek sto milijonov na leto, da bo videl, kaj bodo povzročile ideje tega ambicioznega Hrvata z jekleno voljo v komunističnem pokretu, pri nemirnih satelitih in pri političnih ambicijah v Moskvi sami". Ta tipični cinizem, ki ga poznamo glede naše domovine tudi iz ust Churchilla, se ne briga za usodo prizadetih narodov, marveč si dovoljuje z nepopisnimi žrtvami in celo z življenji prizadetih združene poizkuse, svojo vest pa si tolaži s plačilom nekaj bornih milijonov dolarjev ali funtov, ki ne morejo nadomestiti niti enega življenja. Pričakovati bi bilo, da bi se Angleži vsaj sedaj že spametovali, ko žanjejo uspehe svoje politike. Toda vse kaže, da je imel prav škof Sheen, ki je izjavil, da se Angleži iz zgodovine ničesar ne naučijo.
LJUBLJANSKA UNIVERZA
Zgodovina nas uči, tako pravijo. Toda človek je poln pomanjklivosti. Tako nerad se uči in nerad priznava napake. Sami vemo, kako je z nami. Komaj deset let je za nami, ko smo šli skozi "morje bridkosti", kakor je povedal p.Ka-zimir Zakrajšek. Deset let, kako kratka dobo! Kakor da bi bilo včeraj! Pa smo na marsikaj pozabili. Pozabili smo predvsem na sklepe, ki smo jih takrat delali. Pozabili obljube, ki smo jih dali! Ugodnost "nove domovine" nam je zameglila pogled nazaj in zastrla pogled v bodočnost. Za marsikaj smo slepi in gluhi...
Ne samo mi. Tudi voditelji narodov! Predvsem tisti, ki oznanjajo blagovest o "demokraciji in o samoodločbi narodov". Kakšna ironija!
Atlantska listina! Svečana obljuba narodom o spoštovanju njihove volje, samoodočbe ... Zdi se, da sploh ni bila resno mišljena. Vsaj tako je sklepati po izjavah Delaneya znanega radijskega komentatorja in književnika.
Koliko narodov je, ki se danes na življenje in smrt bore za svoje naravne pravice -za lastno državnost. Pa jih ta-kozvani "demokrati" nočejo priznati! Kri teče v Aziji in Afriki. Prebujeni narodi zahtevajo svoje! Prav je dejal predsednik Indonezije Soekar-no: "Dokler Amerika ne bo razumela nacionalističnih teženj Azije in Afrike, dotlej plohe besed in hudourniki dolarjev ne bodo prinesli pri teh narodih ničesar kakor le grenkobo in razočaranje. Nacionalizem pomeni za nas prerod naših narodov; pomeni pridobivanje enakega spoštovanja za naša ljudstva; pomeni našo odločitev prevzema naše bodočnosti v naše lastne roke"..
Prav ima! Narod, ki suženjsko klone pred tujcem in mu liže drobtine iz njegovih rok, nima izgleda za bodočnost! Suženj bo ostal za vedno!
Tako zvane demokratične države Zapada, Id nočejo priznati resničnosti besedi indonezijskega predsednika, bodo-morale nekoč priznati, da so bile zaman vse žrtve obdržati gospodstvo nad podjarmljeni-mi narodi.
Irci so se nad tristo let borili za svobodo. Dosegli so jo kljub trmastemu odporu Angležev. Judom so se smejali, ko so zahtevali za svoje ljudstvo obnovitev judovske države. Danes jo imajo! Francozi morajo popuščati v Afriki. Kri, ki je tekla za narodno osvoboditev, ni bila zaman. Tudi Angleži bodo morali, hočeš -nočeš, prej ali slej vgrizniti v kislo jabolko ter priznati svobodo Cipru. Krvave žrtve ne bodo zaman! S kako pravico si sme lastiti kak narod pokroviteljstvo in nadvlado nad drugimi narodi?
Politiki so večkrat slepi in gluhi. Slepi za resnično stanje in gluhi za klic ljudstva in voljo naroda!
Na Jugoslavijo poglejmo! Narod trpi in krvavi! Vsemu svetu je znana bridka usoda Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki jih tepe titovski bič. Volja večine narodov je jasna kot beli dan. Nočemo komunizma! Vsilili ste nam ga vi, "demokrati zapada"! Churchil in Roosevelt, ki sta videla predvsem interese svojih držav, ne pa tudi interesov Slovencev, Hrvatov in Srbov! Slepi in gluhi so bili politični voditelji Zapada v letih 1941/45. Od tod sporazumi v Jalti in Pots-damu.
Po desetih letih krvave tiranije, po odličnih akrobacijah krvnika Tita, Zapad še vedno ni na jasnem. Spretna igra Tita po "prelomu z Moskvo", potovanje rdečih tiranov k beograjskemu despotu, in zopetna pot komunističnega pravo-vernika nazaj v Moskvo, izjave maršala Vorošilova: "borili se bomo z Jugoslovani ramo ob rami", razne pogodbe z doslej "Sprtimi" sateliti: Romuni, Bolgari, Madžari, vse to doslej še ni odprlo oči vodilnim politikom. Da! Še več milijonov v žep komunističnega samodržca v Beogradu, in kar se sliši še bolj neverjetno: Še več jet letal v roke zatiralca najosnovnejših človeških pravic hostarskega maršala in morilca Tita... Ali je res pamet odpovedala? Res, mnogi politiki so gluhi in slepi! Spoznanje bo prepozno in za svobodni svet previsoka cena...
Tudi med Slovenci so gluh-ci in slepci! Imajo sicer oči, imajo ušesa. Pa so jim odpovedala ob prividu na "zlate čase" v nedavni preteklosti. Saj se spominjate, kako je bilo Slovencem ves čas od leta 1918 do 1941 v tako zvanem "bratskem zagrljaju" v kraljevski Jugoslaviji. Brat nam je delil pravico po mačehovsko. Najboljši kos mesa za se-ba, za nas, ubogo slovensko rajo, za manjvredne Hrvate pa nekaj borih, plesnivih drob-tin. Pa še te so bile pomočene v r*?lin, solze in kri. . . Je bilo tako? Če nisi bil slep in gluh, rekel boš: Res, tako je bilo.
Pa smo res ljudje z vsemi slabostmi in pomanjkljivostmi. Pozabljamo radi, kar je bilo, vpričo vsega tega, kar imamo sedaj. Nedavno sem bral v "Klicu Triglava" razpravo zgodovinarja Erjavca pod naslovom "Meja na Drini" Mož, kateremu bi naj bila pri srcu predvsem slovenska usoda, se zaganja v vprašanje, ki se tiče predvsem Hrvatov in Srbov. Mož hoče "dokazati", da je Hrvatov v Bosni in Hercegovini le peščica in da prevladuje srbski element, muslimane pa meče med "neopredeljene", neupoštevajoč, da pod Titom pravo ljudstvo štetje ni mogoče. Najbolj čudna pa je trditev g. Erjavca, "da so vsa govoričenja o borbi za suvereno slovensko državo le brezvestno igračkanje neodgovornih elementov z samim narodnim obstojem".
Le gluh in slep človek more zapisati kaj sličnega. Mož najbrž nikdar ni prisluhnil utripu ljudske volje. Mnogo izjav iz trpeče domovine priča, da narod doma misli drugače kot g. Erjavec. Narod doma hoče proč od velesrbske hegemonije. Narod doma ve, kaj ga čaka v "novi Jugoslavij i", kakršno si predstavlja g. Erjavec in z njim še mnogi drugi slovenski politiki. Zopet suženjstvo, tlaka, izžemanje. Takšno kot je bilo vsa leta od 1918 dalje in takšno kot je danes, ko morata Slovenija in Hrvatska tlakovati za Srbijo in druge zaostale pokrajine...
Ne kaže se spuščati v ostale trditve g. Erjavca, n. pr. o klanju Hrvatov. Dobro bi bilo, če bi g. Erjavec kot zgodovinar preštudiral poglavje odnosov Srbov do Hrvatov v letih 1918-1945. Vprašanje je: Kdo je začel? Kdo je bil prvi krivec pokoljev in obračunavanj? Nočem zagovarjati Hrvatov, niti Ustašev, dejstvo pa je: Srbi niso poznali niti trohice poštenja in upoštevanja Hrvatov, ki so bilo obrambni zid Slovencev. Ko bi Srbi pozobali Hrvate, bi "pihnili" v trenutku tudi Slovence...
THIS IS SLOVENIA
Slovenian Farmhouse
HORSESHOES AND BEEHIVE SLATS
Slovenia is the most highly industrialized region of Yugoslavia, and only about half her • population is engaged in farming. There is a large new aluminum plant in addition to older iron and steel works. Not far away, up in a hidden valley, blacksmiths work as they have for centuries, using water from the mountain streams to power their bellows. The secrets of their craft have been handed down from father to son, and to be accepted as a member of the guild a smith must prove his skill by forging a harseshoe to fit an unccoked egg, without cracking the shell! Another product of old folk crafts still to be seen in parts of Slovenia is the painted slats of beehives. Each panel is decorated with a scene from the Bible, folk tales, or nature, according to the whim of the peasant artist. In the ethnographic museum in Ljubljana are examples of some especially amusing slats, one of them, for instance, is painted with a huge, smiling face — the bees flew into their hive under the canopy of a great walrus mustache!
(From Yugoslavia, by Barbara & Joel Halpern, 1956, p. 14.)
Poglejmo kratko, kako Srbi gledajo na "federativno Jugoslavijo", o kateri sanja g. Erjavec in še mnogi drugi slepi in za resnična dejstva gluhi naivni Slovenci.
V Chicagu so imeli Srbi tako zvano "vidovdansko" proslave. Med glavnimi govorniki je bil tudi bivši predsednik "jugoslovanske vlade" v begunstvu. g. Božidar Purič. Božidar Purič ni kak navaden Srb, ampak mož ki ve, kaj pove. Izjavil se je preti kakršni koli federaciji. Noče federativne ureditve Jugoslavije, noče priznati Slovencem in Hrvatom istih pravic kot jih imajo Srbi. Hoče predvsem srbsko dominacijo. Najlepše pri vsem tem pa je njegova izjava o g. Erjavcu, o katerem pravi: "da je med vsemi Slovenci najbolj realističen, a mu je zameril, da se zavzema za federativno Jugoslavijo. Dobesedno je g. Purič dejal:
"Srbi so za skupno državo, katera bo prežeta s srbskim demokratičnim duhom ... Ta skupna država more biti samo Srbija ali edinstena kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, enega naroda s tremi imeni in tremi veroizpovedmi"___
Dovolj je povedano! Slepi in gluhi so, ki ne vidijo zanjke, katero pleto Slovencem in Hrvatom srbski politični voditelji
Zgodovina uči----Vse od leta
1918 dalje! Odprimo oči, od-primo ušesa! Nevarnost je, da nasedemo kot je nasedel dr. Kcrošec. Vzdramimo se in str-nimo svoje vrste!
Le v svobodni slovenski državi je naša rešitev! Gluhim in slepim svetovnim politikom pa povejmo na ves glas: Svoje svobode ne damo!
M. Geratič
NAŠ NOVI NASLOV: "SLOVENSKA DRŽAVA"
646. EUCLID AVE., TORONTO, O NT., Canada
t MONSIGNOR BASIL MARKLE
V bolnici Sv. Mihaela v To-rontu je 22. julija po težki operaciji umrl znani kanadski Monsignor Basil Markle.
Kot glavni tajnik Kanadske Katoliške škofovske Konference v Ottawi, je že leta 1948 prišel v stik s prvimi begunci izza železne zavese ter jim v pravem pojmovanju njihovega položaja takoj ponudil svojo pomoč.
Prvi slovenski emigranti, zlasti dekleta, ki so služili svoj enoletni kontrakt v Ottawi in so ga tam spoznali, so v njem našli duhovnika, svetovalca, dobrotnika in prijatelja, ki ga bo težko pogrešati. Njegova iskrena velikodušnost, odločna pripravljenost pomagati in vedno navzoč zdrav humor do novih naseljencev, je bila v času, ko so nas novonase-ljence domačini opazovali le z radovednostjo, vedno nemaj-na in brezpogojna. Kot predstavnik katoliške Cerkve pri
SVETOVNO GOSPODARSTVO
Pregled svetovnega gospodarstva kaže po študiji Urada za gospodarstvo pri OZN v kratkem naslednjo sliko (pregled se nanaša na 1. 1945 -1955.)
Gospodarski napredek 1945 - 55 je presegel napredek desetletja po prvi svetovni vojni (1918-28). Kljub temu revščina še ni odpravljena na obširnih predelih zemlje.
Proizvodnja tovarn, kmetij in rudnikov je pri svobodnih narodih narastla približno za dve tretjini.
Narasla je tudi industrijska proizvodnja v komunističnih deželah.
Prepad med naraščanjem proizvodnje v industrijsko razvitih in zaostalih deželah se je še povečal.
Pregled predvideva, da bo rast svetovne industrije v bodočnosti nekoliko manjša. V času po drugi svetovni vojni so se izgradili trije bolj ali manj zaključeni izmenjalni krogi: dolarski, področje Evropske plačilne unije in komunistični.
Na Zapadu je igral veliko vlogo v tem času potrošni kredit, ki so ga ljudje uporabljali v veliki meri za nakup avtomobilov in drugih gospodinjskih strojev.
SPREMEMBE V KANADSKI DELOVNI MOČI
Kanadske delovne sile so narasle v desetletju 1946 - 19 55 za 729.000 oseb. V ta prirastek pa je vštetih 632.000 priseljencev, kar predstavlja približno šest sedmin vse nove delovne moči.
Glavne razlike v zaposlitvi oseb v Kanadi med 1946 in 1955 so:
Zaposlitev fantov v starosti od 14-19 let je padla od 60% na 49%.
Zaposlitev deklet v sti starostni dobi je padla od 37.4% na 32.9%.
Ljudje odhajajo preje v pokoj. L. 1946 je bilo zaposlenih še 48.7% vseh nad 65 let starih moških, 1. 1955 pa samo 32.6%. Pač pa je narastlo število zaposlenih žen v starosti od 45 do 64 let od 16.1% do 19.4%.
Razvoj rojstev obeta v bližnji bodočnosti večji narastek domače delovne sile, ker bo počasi začelo prihajati do izraza povečano število rojstev v Kanadi po koncu vojne.
Kanadski vladi, je neustrašeno zagovarjal moralno dolžnost Kanade sprejemati begunce in vojne sirote iz Evrope. Preko istega urada je dosegel vselitveno dovoljenje za 70 otrokvojnih sirot iz nemških taborišč v Šleziji, kamor so jih Nacisti nasilno privedli iz okupiranih dežel Evrope.
Njegova vnema za begunce je izhajala predvsem iz duhovniškega razumevanja brezbožnega komunizma, o katerem je pogosto predaval na radiju.
Monsignor Markle, rojen v Torontu, je v svojem rojstnem kraju v katoliških šolah dokončal svoje študije in bil posvečen za duhovnika v katedrali s. Mihaela leta 1924. Kmalu po posvečenju je šel študirati v Rim, kjer je na Dominikanski univerzi doktoriral iz filozofije. Po povratku v Kanado je bil poslan v Saskatoon, kjer je v novo ustanovljenem Newman Klubu, ki mu je kmalu pridobil status Collegia imenovanega po sv. Tomažu Mooru, 15 let poučeval. Nat» se je vrnil na vzhod in po končanih nadaljnih študijah na Notre Dame Univerzi v Chicagu, nastopil mesto vse-škofovskega tajnika v Ottawi. Iz tega mesta je bil leta 1950 imenovan za župnika novoustanovljene župnije sv. Pija X., kjer je zgradil novo cerkev in v njej župnikoval do svoje bolezni. - Torontska škofija je z Monsignorjem Markle-om izgubila nesebičnega duhovnika in neotrudljivega delavca, mnogi Kanadčani, med njimi mnogi emigrantje, pa iskrenega prijatelja. Naj mu bo Vsemogočni večni plačnik za njegovo delo.
— L.
PODONAV J E
Sporni sueški kanal
Je najdaljši kanal na svetu -dolg 105 milj, 500 čevljen širok in 46 čevljev globok.
Letni promet znaša 115 milijonov ton tovora. Dnevno plove skozi kanal povprečno 45 ladij. Po prometu ga prekaša samo kanal Sault Ste. Ma-rie.
Ladje plačajo na leto 93 milijonov $.
Kanal skrajša razdaljo med ZDA in Indijskim Oceanom za 6.600 milj.
Pij XII. je sestavil posebno
molitev, ki naj jo molijo laiki za svetost duhovnikov. V maju je sestavil podobno molitev za duhovnike same.
Nova revija Znanstvenega zavoda za vprašanja Podonav-ja v Salzburgu, Avstriji, prinaša poleg članka o slovenskem tisku, ki smo ga na kratko navedli v prejšnji številki SD, še več razprav.
Pater Berger, glavni tajnik zavoda, ki je predaval nekaj let tudi v ZDA, razpravlja o avstrijski nevtralnosti! Ker je medtem postala Avstrija članica OZN, je njena nevtralnost ogrožena, ker bi morala sodelovati pri morebitnih sankcijah OZN proti kaki državi. Avtor priporoča, naj bi štiri velesile s posebno pogodbo zajamčile avstrijsko nevtralnost, s tem pa seveda tudi nedotakljivost avstrijskega ozemlja.
Herman Gross razpravlja o svetovno gospodarskih možnostih Podonavja. Pisec ugotavlja veliko spremembo v zgra-jenosti narodnih gospodarstev v teh deželah. Preje pretežno poljedelske države so pod vodstvom komunizma razvile znatno industrijo. Dočim so pred revolucijo izvažale surovine in hrano v industrijske države, uvažajo sedaj same surovine in celo hrano. Kljub temu so dane še velike možnosti izboljšanja kmetijstva, kar bo dalo večje donose. To so uvidele že tudi vlade prizadetih držav, ki so začele posvečati večjo pažnjo proizvodnji hrane in krmil. Zadnje čase se je povečal blagovni promet med Zapadom • in Vzhodom, kar se pozna tudi v blagovni zamenjavi med podonavskimi državami. To nudi avstrijskemu gospodarstvu ponovne možnosti povečane gospodarske zamenjave, vendar pisec svari pred prevelikim optimizmom
j V prilogi prinaša podatke po uradnih virih o spremembah v prebivalstvu in proizvodnji v Jugoslaviji. V primeri s povprečjem 1930-39 (100) se je industrijska proizvodnja dvignila na 386, mestno prebivalstvo na 185, celotno prebivalstvo na 114, dočim je padla proizvodnja žita na 97, živinoreja na 49, proizvodnja mesa na 89 in masti na 79.
Adolf Markel je napisal sestavek Legenda o avstrijski "ječi narodov", ki pa je na žalost tudi legenda. Avtor bi rad ločil med absolutistično Avstrijo pred 1867 in parlamen-
današnjega dne. Na drugem mestu poročamo o najnovejšem primeru avstrijskega šovinizma, ki ga je doživel kanonik dr. Arnejc na Koroškem. Bati se je, da je prav ta članek izraz duha, kateremu nameravata služiti tako Znanstveni zavod kot njegova revija, namreč pripravi ponovne nadvlade Germanov nad Slovani v Srednji Evropi. V kolikor je naša bojazen opravičena, bodo pokazale naslednje številke. Če se Avstrijci že ne morejo sprijazniti z mislijo, da bodo v bodoče odločali v Srednji Evropi in tudi v Podonavju v večji meri Slovani nego Germani, bi bilo vsaj pametno, da priznajo tudi druge narode in j Na zborovanju za odnose kulturi, toda to govorjenje in države okrog sebe vsaj kot se- med skupinami v Geneva Par-! posnemanje zadnjih modnih bi enakopravne. "Austriae est ku v Ontariju je govoril g. | novosti kaže, da ni pravega imperan " je že davno pred- Thor Hansen od BA Oil Com-'razumevanja za kulturo- Kul-met zgodovine. S tem se bodo pany Ltd. o smereh v kanad-itura mora organično rasti iz morali slej ko prej sprijazniti skem kulturnem razvoju. Iz kanadskega ljudstva samega.
Zdravilišče Rogaška Slatina
KANADSKA KULTURA
tudi Avstrijci! Gotovo je, da je uvedba par
lamentarizma v Avstriji pos- ma predvsem za slikarstvo, je pešila kulturni in narodnost- bilo njegovo predavanje omeni razvoj slovanskih narodov jeno, ker ni obsegel vse kultu-v Avstriji, zlasti tam, jer so re v ožjem pomenu besede živeli v bolj ali manj zaokro- (nikjer ni dhienjal vere zna-ženih upravnih enotah. Toda nosti), kljub temu je nanizal ta razvoj bi se bil nadaljeval nekaj važnih misli zlasti za ti-že od časov delovanja sv. bra- ste, ki mislijo, da se da kultu-tov Cirila in Metoda, če bi slo- ra kupiti z dolarji, vanski narodi v Srednji Evro-1 Kulturo opredeli kot izbo-pi Podonavju ohranili svoje ljševanje z gojitvijo človeko-narodne države. Kultura slo- vega duha in čustvovanja. Do vanskih narodov bi bila v tem kulture moremo priti po dveh primeru ves čas nemški vsaj poteh - z razumevanjem kul-enakovredna po kulturnih sto- turnih ustvaritev in z ustva-
predavanja navajamo nekaj Kulture ni mogoče presaditi iz misli. Ker se g. Hansen zani- Evrope, ker je evropska kultura sad nad dvatisočletnega
ritvah, Avstrijci pa bi si svoje namišljeno in grdo zlorabljeno poslanstvo "Kulturtragerst-va" lahko prihranili. SD je že objavila nekaj prispevkov nekega poštenega Avstrijca, ki se mu taka hinavščina in pot-varjanje resnice gabi. Imamo pa še toliko zbranega, gradiva, da bi mogli z njim napolniti še več celotnih številk SD-vse sa-1 mo dokazi nasilne germaniza-cije Slovanov v bivši avstroo-grski monarhiji in poznejši ter sedanji Avstriji, torej v vseh d?bah njenega obstoja.
Walter Schneefuss razpravlja o evropejski vlogi Donave in naglasa, da Donava ne pripada samo južnovzhodni Evropi, marveč vsej Evropi, saj sega do Porenja in veže tako Zahod in Vzhod.
Anton Radvanszky razpravlja o duhovnih pogojih integracije Podonavja. Integracija Podonavja bi bila velikega po
rjanjem samim. Obe poti sta potrebni, ker tudi ustvarjalec potrebuje občinstvo, da more ustvarjati.
V Kanadi govore mnogo o
razvoja v povsem svojskih o-koliščinah. Prinesti je možno pobude, toda te morajo pognati korenine v kanadskem življenju. Podobno so hoteli svoj čas napraviti v ZDA, pa so uvideli, da mora njihova kultura rasti v ZDA samih.
Druga napaka je, da hočejo nekateri kulturo standarizi-rati za ves svet. Ker predstavlja kultura naravno rast in odraža ljudski značaj in tudi snovne pogoje narodovega življenja, se to v kulturi tudi izraža. Zato bo morala biti tudi kanadska kultura svojsko kanadska, ne pa samo namišljeno svetovna.
tarno Avstrijo pozneje. Na ža- mena za uravnovešenje sil v lost pa je nasilno ponemčeva-j Evropi. Toda politična ideolo-nje Slovanov nepretrgana ve- gik Zapada, ki jo označuje z —- *-	• jakobinstvom, ne bi mogla bi-
ti nositeljica take integracije. Večje možnosti predstavlja
riga dejanj proti božjemu in naravnemu pravu vsaj od preganjanja sv. Metoda pa do
Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru
politična filozofija Walterja Lippmana, kakor jo je razvil v delu "Public Philosophy", ki
upošteva narode kot občestvo živih, mrtvih in še ne rojenih.
dreš
STAR KANADSKI OBIČAJ...
"REGATA"
Po navadi se zbirajo množice ob pristaniscih ali obalah kanadske "počitniške dežele" ▼ poznem poletju, da prisostvujejo regati. Čolni vseh vrst — od motornih do čolnov na vesla — tekmujejo po označeni poti, bližje obali pa tekmujejo plavaci ln potapljači. Smešne tekme zaključujejo po navadi regato _ vesel in priljubljen "kanadski običaj".
Za O'Keefe's ilustriral Harry Toman, kanadski umetnik, rojen v Cesko-Slovaski.
OLDVIENNA
brewerv limited
ZBOROVANJE KATOLIŠKIH VZGOJITELJEV
Serra akademija, organizacija katoliških vzgojiteljev, je posvetila letošnje zborovanje vprašanju integriranega življenja. Obravnavali so predvsem vprašanja vzgoje s katoliškega stališča. Med drugimi je predaval tudi jezuit p. Walter Ong, D.J. o Kristologiji tehnoliške dobe. Član Serra akademije je tudi Slovenec Edi Gobec. Zborovanje je bilo v St. Louisu, Mo., v začetku avgusta.
Torontoski jezuit David M. Stanley D.J., je dobil nagrado Western University za najbolj učeno razpravo lanskega leta. P. Stanley, ki je profesor za novo zavezo v jezuitskem bogoslovju v Torontu, kjer študira tudi Slovenec g. Plevnik Jože, je napisal članek o razvoju izgraditvi Cerkve v apostolski dobi.
Hoteno kršenje prometnih predpisov je tako resna zadeva, da se je je treba spoveda-ti, je izjavil škof John K. Mus-sio iz Steubenvillea, Ohio.
| Na obeh dohodih k "samomorilnemu mostu" blizu Mun-chema so postavili dva kipa, da bi odvrnili ljudi od samomora. Na tem mostu je namreč skočilo v vodo že nad 200 ljudi.
Vatican je odobril posebno zavarovalno družbo za francosko duhovščino, ki bo služila približno 81.000 duhovnikom v 81 francoskih škofijah.
V Sydneyu, Avstraliji, so
ustanovili poseben Katoliški študijski zavod, ki bo preučeval politiko, filozofijo in sociologijo, v kolikor zadeva katoliško Cerkev.
Katoliški tedniki so objavili
pismo nedavno posvečenega jezuita p. Averyja R. Dullesa, D. J., sina ameriškega zunanjega ministra Johna F. Dullesa, v katerem opisuje nevarnosti, katerim so katoliški študentje izpostavljeni na neka-toliških univerzah. P. Dulles D.J. je sprejel katoliško vero 1. 1940, ko je študiral pravo na Harvardu.
KNJIGE IN REVIJE
97. števiika Družabne pravde, ki izhaja v Buenos Airesu, je posvečena v pretežni meri obletnici papeških socialnih okrožnic. Dr. Ivan Ahčih piše o odmevu in sadovih obeh socialnih okrožnic na Slovenskem, Janež o nauku okrožnice Rerum novarum o zasebni lastnini, Rudolf Smersu o družini v socialnem nauku Cerkve, Vinko žakelj o dvigu delavca po delu, dr. Stanko Mi-
količ pa nadaljuje članek kratek zgodovinski oris industrijskega zadružništva.
V pristanišču Ras Tamura v Saudovi Arabiji je ob obali Perzijskega zaliva skladišcč Arabian American Oil Company. Na veliki deski ob vhodu je napis v 21 jezikih, med njimi tudi v slovensčni: Kaditi prepovedano.
MED SLOVENCI
TORONTO
Dori m Lojzetu Koželju se
je pred kratkim rodil sinček Tomaž, ki je obenem trenutno najmlajši član Hranilnice in posojilnice Janeza E. Kreka v Torontu, ki ji oče predseduje. Srečnima staršema iskrene čestitke!
28. julija je imel Slovenski
Radio Klub dobro obiskan ples v makedonski dvorani na 17. Regent St. Drugi ples Slovenskega Radio Kluga bo 25. avgusta v makedonski dvorani na 17. Regent St. Za jedačo in pijačo je preskrbljeno. Igra ista godba kot zadnjič. Na sporedu bo tudi žrebanje. Vsi Slovenci vljudno vabljeni. Nasvidenje! Odbor Slovenskega Radio Kluba.
CHICAGO
Smrt med zaslužnimi pionirji. Umrl je zavedni Slovenec in zaslužni pionir slovenske naselbine pri Sv. Štefanu v Chicagu g. Andrej Glavač. Pokopan je bil 10. julija. Pokojnik je bil steber slovenske misli, sograditelj slovenske fa-re sv. Štefana in aktivni član mnogih katoliških slovenskih društev. Od pokojnika se je poslovil tudi p.Kazimnr Zak-rajšek, nekdanji župnik fare Sv. Štefana. Pokonik je bil tudi naročnik "Slovenske Države". Naj počiva v miru!
Ne bo karnivala. Nekaj let
smo imeli v juliju precejšnji živ-žav pred farno cerkvijo. Letos tega ne bo. G.župnik. Aleksander Urankar je zapisal v farnem glasilu: "Karnival je skrunitev fare, povzroča okolju nemir in da največ zaslužka onim, ki dajo na razpolago razne zabave". Ima povsem prav! Zato je pa popolnoma prav, da farani izgubo dobička karnivala nado-
mestijo pri nedeljskih zbirkah. V novembru, tako poročajo iz fare, bo pa v cerkveni dvorani farni bazar.
Slovenski radijski klub je osnoval mladinski oddelek. Namen je: med mladino vzbuditi večjo zanimanje za kulturo naših prednikov in veliko delo slovenskih pionirjev. Na ta način naj bi po zamisli Slovenskega radijskega kluba sinovi in hčere slovenskih naseljencev postali bolj ponosni na svoje narodnostno poreklo. Mnogo uspeha!
Dobrodošli! 10. julija so prišli iz Trsta g. profesor Lado Lenček, žena Mina ter dve hčerki. Dobrošli v naši sredi!
Na mednarodnem festivalu
v soboto 25. julija na Soldier Fieldu na pobudo čikaškega župana R.J.Daly, so sodelovali tudi Slovenci. V pripravljalnem odboru je bil tudi dr. Ludvik Leskovar.
Novi naseljenci. Iz Avstrije i je prispelak Otmarju in Anici Tašner na 23. rd, Cicero slovenska družina S e d 1 a š e k Franca z ženo Marijo, hčerko Ireno in sinom Francom. Mnogo zadovoljstva v svobodni ameriški državi!
NOVA KNJIGA IVANA
JONTEZA
V založbi newyorske Exposition Press je pravkar izšel roman TROUBLE ON EAST GREEN STREET, prvo v angleškem jeziku spisano delo slovenskega pisatelja Ivana Jonteza. Roman slika tragično usodo dveh mladih zaljubljencev, ki se srečata na meji med belim in črnskim predelom v ameriškem velmestu in postaneta žrtvi plemenskih predsodkov in nestrpnosti. Knjiga stane trdo vezana $3.00 in se dobi tudi pri avtorju: Ivan Jontez, 1107 E. 74 st., Cleveland 3, O.
ODMEVI.. .
Nestrpnost brez primere...
Obrni nemškega šovinista na glavo ali ga postavi na noge, vedno je enak. Nestrpen, fanatičen, sovražen vsemu kar je slovensko! Bivši koroški slovenski duhovnik, sedanji kanonik ljubljanske škofije dr. Janko Arnejc, ki se je moral po prvi svetovni vojni zaradi nasilja avstrijskih nemčurjev izseliti iz Koroške v Slovenijo, je nedavno obiskal zopet svoje rodne kraje. Mudil se je tudi nekaj dni v Žrelcu, kjer je bil župnik pred 40 leti. Nemška svojat se ni mogla premagati. Zaslužnemu narodnemu delavcu in koroškemu rodoljubu so nemški nestrpneži in narodni renegati pripravili nemilo presenčenje s surovim razgrajanjem. Razbili so šipe na stanovanju koroškega slovenskega kmeta, pri katerem je gospod kanonik in župnik fare Sv. Jakoba v Ljubljani užival gostoljubje. Sramota za nemško koroško kulturo in sramota za avstrijske oblasti, ki kaj takega v "demokratični Avstriji" dovolijo. Seveda Slovenci veljajo še vedno za "manjvredno narodno manjšino" kljub določilom paragrafa 7 mednarodne pogodbe.. .Kako dolgo še.
Mihajlovič, Mihajlovič____
V B. Airesu so na "Slovenski Pristavi" proslavljali 10 letnico smrti" junaka Draže Mi-hajloviča". Zakaj prav Slovenci proslavljajo njegov spomin? Nastaja vprašanje: Kakšne zasluge ima neki ta srbski "junaški general" za nas Slovence? "Četniki", razne "jugoslovanske skupin e", razne ''legiie" -Slovenska sokolska" itd. imajo prav malo zveze z borbo proti komunističnim tolpam. Stale so v varnem zavetju "vaških straž", pozneje, slovenske domobranske vojske. G. župnik Orehar, ki je imel cerkveni spominski govor, bi naredil mnogo bolje, če bi med drugim omenil tudi dejstvo, da je bil "junak Dra-
ža" tudi eksponent velesrbstva in pravoslavja. Draža Mihajlovič za nas Slovence v resnici ne pomeni nič!
Sokoli v B. Airesu so slavili Vidov dan. Naj le! Vsakdo ima pravico izpovedati, kaj nosi v srcu. Verjetno je, da so "slovenski" Sokoli v Buenos Airesu slavili ne le samo "zgodovinsko pomembnost" srbskega "Vidovdana" ampak tudi pomemnost takozvane Vi-dovdanske ustave, ki je ustvarila prepad med Slovenci, Hrvati in Srbi... Vsak po svoje! Toda "Vidovdani" so za Slovence zatonili za VEDNO!
ZANIMIVOSTI
Dr. Kolednikovi prevodi slovenskih del
Tronutno so v zalogi sledeči provodi:
Jurčič, JURIJ KOZJAK, SLOVENSKI JANIČAR, v angleščini. Cena s poštnino vred $ 1.80. Ta knjiga jo kakor nalašč za ameriško mladino slovenska krvi, ki ne zna več slovensko.
Dr. A. Strle, Alojz GROZDE, v francoščini. Cena $1.50. Vsem, ki so se kdaj učili francoščine, se tu nudi lopa priložnost, da združijo ponavljanjo jozika z dragoceno duhovno hrano.
F. S. Finžgar, SEDEM POSTNIH PODOB, v angleščini. Cena 40 centov. To knjižico si bodo gotovo omislili mnogi duhovniki za prodajno polico v svojih cerkvah.
Pri vseh zgoraj navedenih knjigah dobi vsak, ki naroči vsaj-10 izvodov 10% popusta, pri 25 izvodih 25% popusta in pri 100 ali več izvodih 33% popusta.
Zgoraj omenjene prevode posreduje v prevajalčevi odsotnosti slovenski odvetnik. Mr. Matija Kozina 3780 Barclay Ave. Apt. 7, Montreal, Canada,
Provinca British Columbia
uživa kot zadnja na severnoameriškem kontinentu dvomljivo čast, da morajo katoličani plačevati davek za vzdrževanje državnih šol, poleg tega pa še za svoje zasebne ljudske šole. Kalifornija je pred kratkim odpravila krivično dvojno obdavčitev, dočim se katoličani v Britski Kolumbiji še vedno bore proti tej krivici.
Fantovska in dekliška žosi-stična skupina (YCW) v ka-vadi sta imeli študijski teden koncem julija, prva v Kingsto-nu, druga v Caledonu. žosi-zem se počasi, pa gotovo uveljavlja tudi v angleško govorečem delu Kanade. Med duhovniki, ki sodelujejo s tem sodobnim kaloliškim socialnim pokretom, je tudi preč. g. Lojze Ambrožič.
Ob priliki Severnoameriškega liturgičnega tedna v Londonu bo razstava cerkvene umetnosti od 20. - 23. avgusta.
400 letnico smrti sv. Ignacija Lojolskega so praznovali s pontifikalno mašo v romarski cerkvi kanadskih mučen-cev blizu Midlanda. Maševal je torontski kardinal James C. McGuigan ob asistenci jezuitskih duhovnikov, pridigal je pa preč. g. G. Flahiff, C.S.B. Slovesnosti se je udeležilo nad tisoč vernikov.
Ukrajinci so predložili tajniku OZN posebno spomenico, ki so jo podpisali ukrajinski ujetniki v sovjetskih ječah in jo je njihova podzemna organizacija pretihotapila čes mejo. Spomenica poroča o nečloveškem postopanju z ujetniki, o gradnji sovjetske industrije s pomočjo dela sodobnih suž-
OBRNITE SE Z ZAUPANJEM V VSEH NEPREMIČNINSKIH DRUŽINSKIH IN PRAVNIH ZADEVAH NA:
Carl Vipavec
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
278 Bathurst St., Room 4, Toronto, Ont. — EMpire 4-4004
njev, o prikrivanju grobov političnih nasprotnikov na ta način, da gradijo nad njimi velike stavbe. Spomenica poziva OZN, naj pošlje nosebno komisijo, ki bo mogla ugotoviti resničnost njihovih navedb.
Gospa Rose Varga je bila sponzor že 283 madžarskim beguncem, da so mogli priti v ZDA. Ko je zvedela, da se je sedem protikomunistov polastilo letala in zbežalo iz Madžarske, je takoj sporočila, da jim je pripravljena pomagati.
Kanada bo imela prva poseben elektronski stroj, ki bo sortiral pošto. Sortiral bo 10 pisem na sekundo. Pisma bodo morala biti označena na hrbtu s posebnimi šiframi z nevidnim fosforescentnim črnilom. Za ta stroj bodo uporabljali tudi posebne znamke, ki bodo uporabljale fosforescentni papir, ki bo omogočal pravilno obračanje pisem. Prvi stroj bo postavljen v Ottawi, sledila bosta Toronto in Montreal in postopno vsa večja mesta. Stroj je sestavil elektronski strokovnjak dr. Maurice Levy. V Torontu sortirajo sedaj približno dva milijona pisem dnevno. Poštarji morajo poznati imena 12.000 krajev in raZen tega še najbližjo pot do njih. Ker promet stano narašča, ne predvidevajo, da bi morali zaradi novih strojev odpustiti uslužbence. Stroj zaenkrat še ne bo mogel sortirati časopise ali pakete.
Skupina katoliških duhovnikov v Quebecu je obsodila nizko stanje politične morale v Quebecu, ki se je očitno pokazalo pri zadnjih volitvah 20. junija. Duhovniki pozivajo na moralno in državljansko prevzgojo, da se razmere izboljšajo.
Ludvik Krški
v
Jugoslavija, edinstvena država na svetu
Če pomislim na potek svetovnih dogodkov, se mi zdi, da poskušam s tem pisanjem plavati proti toku. To moram pač vzeti kot dejstvo, če tudi je težko, bom vendarle poizkusil, ker se mi zdi še večji nesmisel, da bi se prepustil vodstvu teh motnih smernic, v katere je zapletena tudi naša domovina.
Svetovni javnosti je treba posredovati odgovor neštetih, ki po vojni zapuščajo Jugoslavijo. Zakaj smo emigrirali? Moje pisanje bo poizkusilo odgovoriti na to vprašanje.
Čutil sem potrebo, da dobi naša emigracija po desetih letih vsaj kratek izvleček iz kompliciranosti povojnega razvoja v domovini. Hotel bi jo seznaniti s težkimi vprašanji, pred katerimi stoji predvsem mlada generacija. Pojem domovina mora imeti isto vsebino za nas vse, ki smo zunaj, z njim morajo biti združene enake predstave in želje, pa tudi žrtve, kolikor jih le kdo od nas zmore.
Pod pojmom domovina naj ne bodo mišljeni samo lepi in žalostni spomini iz preteklosti, niti ne samo naša lepa slovenska zemlja. Domovina nam.niso le prijatelji, s katerimi bi bili radi še enkrat skupaj, domovina nam je danes to, kar je povezano s skupno usodo slovenskega naroda. Govoriti o domovini in ne poznati življenja, ki daje tej zemlji in narodu novo lice, se pravi baviti se z namišljenim svetom in ne z našo domovino Slovenijo, ki nam je vsem tako pri srcu. Prav to resnično življenje mora dati pojmu domovina vsebino.
Moja želja je, da bi prišli ob tem pisanju vsi, ki smo zunaj, do nekih skupnih načrtov, kolikor zadeva položaj v domovini in v svetovni javnosti. Le načrti, ki bodo temeljili na realnih predpostavkah in načrti, ki bodo izraz volje nas vseh, morejo biti usmerjeni tudi proti splošnemu toku, kar je danes tudi stvarnost, ki jo moramo upoštevati.
Nihče ne more trditi, da bomo s svojo zamislijo popolnoma uspeli. Toda mene je prignalo do pisanja dejstvo, da je treba te stvari povedati prav v teh časih, ko se prenavlja vsa zemeljska obla, kar vsi občutimo. Ko se bo namreč to vretje ohladilo, bo tudi usoda slovenskega naroda zapečatena.
Mnogim bo sicer neljubo, da mi, ki smo izven ožje domovine, tako povdarjamo, da smo tudi soodgovorni za bodočnost Slovenije. Toda. ob dejstvu, da mora danes že nad polovico naroda molčati, ko ga v domovini nihče ne zastopa, da bi koval bodočnost tudi zanje, sta naša dolžnost in odgovornost še toliko večji. Naj pri tem nikogar ne moti mnenje, da nimamo pri tem nič opraviti, kakor bi nas radi razorožili nekateri krogi v domovini. Danes nas bodo težko obdolžili z izdajalci, če se ponovno živo zavzameno za rešitev nevzdržnega stanja v korist celotnega naroda, kajti njihovo početje v zadnjih desetih letih je dovolj jasno pokazalo, kdo bi moral umakniti svoje roke od krojenja bodočnosti slovenskemu narodu.
Zdi se mi potrebno, da opozorim bralca na način svojega pisanja.
Čeprav sem Slovenec in temelje moja izvajanja predvsem na razmerah v Sloveniji ter so tudi zaključki namenjeni predvsem Sloveniji, sem dal pisanju naslov "Jugoslavija, edinstvena država na svetu" iz razloga, ker je danes nemogoče govoriti o Sloveniji neodvisno od Jugoslavije. Partijski centralizem je bil teh deset let namreč tako močan, da smo poznali vsi samo ene možgane. Narodi v Jugoslaviji se danes ne morejo svobodno razvijati, čeprav so bili na papirju kot narodi priznani, kajti partijska misel je bila vsem skupna, razen tega pa še v vseh republikah podprta s policijo, tako da je bila vsaka možnost odklona že v kali onemogočena. Ta centralizem je tako strog, da je nemogoč tudi odklon, ki bi bil pozitiven za uspešnejšo pot poedinih republik v socializem, če uporabljam jezik komunističnih ideologov. Le tako more bralec razumeti moje pisanje, ki govori o Jugoslaviji,
kadar gre za komunistično ideologijo, ki pa je na drugi strani specifično slovensko, ko kažem na reakcijo. Skupnost Jugoslovanskih narodov je prav pod komunistično hierarhijo najbolj nemogoča. Teh narodov ne drže skupaj sloga in bratstvo, temveč komunistična doktrina, ki je podprta s celotnim državnim aparatom. Komunizem ni predvideval različnih stopenj razvoja jugoslovanskih narodov, čeprav je "oborožen" s historičnim materializmom in dela krivico s svojim teženjem po hegemoniji bolj razvitim republikam kot sta Slovenija in Hrvatska.
Moje pisanje ne bo-podprto s številkami, ker ne bi to privedlo k nič večji jasnosti in približanju resničnosti, kajti številke zlasti v jugoslovanski statistiki zelo malo povedo. Ob tej priliki se mi zdi primerno opozoriti na disertacijo Viktorja Meierja (Das neue jugoslawiseche Wirtschaftssystem, Dissertation 92, Viktor Meier, Verlag P.C. Keller -Winterthur 1956), ki je še kar dobro zbral podatke v številkah. Prav ob tem delu se moremo prepričati, kako daleč je ostalo od resničnosti. Pokazal nam je tudi, kako daleč more resnično življenje spoznati tujec. Ko se je začel malo podrobneje zanimati za razne podatke, so ga takoj izgnali iz države. Tako so njegovi glavni podatki zbrani iz časopisja, uradnega lista in raznih govorov. Kdor se hoče bolj poglobiti v ta vprašanja, mu knjigo priporočam, ker bodo nekje le tudi s številkami in letnicami pribita moja izvajanja. Meier obravnava pri tem samo gospodarstvo, ki pa je pri meni le del celotnega pisanja.
Končno naj še opozorim, da so bile te moje misli predis-kutirane v domovini v različnih krogih-študentovskih, kmečkih in meščanskih, z mladino in s starejšimi. Kar sem napisal, to dejansko tudi obstoja, to je resnično življenje v domovini. Le na podlagi teh diskusij sem mogel vsaj malo spoznati, v kako težkem položaju se nahaja mladi rod, v razgovorih s starejšimi pa sem mogel vsaj malo razumeti bol starejše generacije. Ne objavljam torej misli, ki bi zrasle na luni, marveč misli, ki so osrednje zanimanje mnogih v domovini in so bile tudi vzrok moje emigracije.
PREVZEM OBLASTI.
Če se spomnim prvih let po vojni in mislim na življenje v tem času, se mi zdi, da se gibljem v prostoru, ki mi je tuj, kjer nimam domovinske pravice. Čudne občutke imam. Kakor da ne bi smel o tem govoriti, se mi zdi. Znova odpiram rane, ki so napol mrtvem telesu naroda zamazane, zakrite z dračjem in prstjo-da, čas je dovolil marsikaj napraviti.
In vendar je to narodno trpljenje, naša last, naša bol, naš poraz in naše vstajenje.
Ko so utihnili topovi v daljavi in strojnice za gozdičem, ko so tuje uniforme zapuščale naše kraje, ko je narod ostal in bežal, ko se je meja zategnila, da, v teh časih se je začel pošastni ples v domovini.
"Vrag je ušel z verige," so govorili ljudje. V tem so našli vso pojasnitev in opravičilo. Dq bolj človeških spoznanj se v tisti zmedi ni nihče dokopal.
Dneve žalosti in dneve veselja je narod doživljal v tistih dneh. Bilo je veliko ločitev za vedno in za nedoločen čas, ko nihče ni smel vedeti zanje, bilo je nemalo veselja ob snidenjih in zmagi-kdo bi tajil. Bilo je. Bilo je tudi žalovanja za padlim v gozdu, ki se ni vmil, tudi za "izdajalcem" so žalovali. Toda vse to ni bilo javno čuvstvovanje v tisti dneh, ampak je bilo skrito, zatajeno v srcih mater, žena, deklet in otrok.
Javnost pa je pela orgije o svobodi. To je bil res pošastni ples. Prva zborovanja - z mitingom - (kjer so popivali in veseljačili), spomin na kraje zmag - z mitingom. Spomin padlih borcev in talcev z mitingom. Pili so in jedli, divjali in peli in še dolgo let po vojni nisi slišal slovenske-narodne pesmi, marveč bojna vihra je divjala naprej v pesmih, v čustvu in dejanjih "Hej, brigade, hitite, razpodite, požgite
izdajalce slovenskih domov."
To-ni bila slovenska, duša. Kdo so bili ti divjaki? Niti svojim soborcem niso znali izkazati časti in zahvale. Vse go-vorance so zvenele, če jih je človek poslušal z občutkom, v peklenski smeh: da padli ste za veliko stvar, da mi žremo, da smo pijani kruha in svobode.
Če je bilo kdaj kaj komunistov idealistov, so ti utonili, se zgubili v tem pošastnem valu žensk, ki so pozabile na svojo čast in moških, ki so zgubili svoj ponos. Človek si je mislil, da so se borili samo za to kratko veseljačenje brez glave, kajti ti ljudje niso mogli misliti na pošten jutrišnji dan. -
Skrbeli niso za brezdomce, za lačne in stare in bolne, kajti geslo je bilo, "Kdor je naš, naj pride h koritu".
Svoboda, svoboda, samo to je odmevalo preko gora, samo to so slišali preko meja. Narod je dokončno osvobojen, okupator je zginil, izdajalec je potolčen. Narod vriskaj, prišel je tvoj dan.
Med tem divjajem pa je vendar človek opazil postave v črnem, ki so komaj nesle svojo bolj iz cerkve pa do doma. "Kje so grobovi naših, kje trpijo naši, šli so in ni jih več."
Še leta in leta je mogel vsakdo videti, da narod žaluje, pričakuje vrnitev, a zaman. Kje je moj mož, kje moj sin? Nihče ni dal na to odgovora. Zabranjeno je bilo poizvedovanje.
"Ko je ves narod vriskal od veselja, ko je dočakal dan osvobojenja", so tisoči šli v zapore in desettisoči mož in fantov, ki so bili vrnjeni, je zaključilo masovni bratomorni pokolj. Kako potrt je sprejel zatirani del naroda še to vest. Tukaj so se ljudem prvič odprle oči, da smo izdani, da smo prepuščeni na milost in nemilost. Čaša obupa je bila s tem polna do vrha. Ni rešitve.
Prvi gospodarski ukrepi so bile zaplembe. Od tovarnar ja pa do učiteljeve žene, katere mož je pobegnil, vse so osku ■ bili do zadnjih hlač. Razdelili so ta svoj roparski plen med svoje in vendar jim še ni bilo dosti. Z bajoneti so vsakemu kmetiču "preštihali" senik, če bi našli še kakšen kilogram žita ali masti. Nenasitna žrela, miting za mitingom pa je moral še vedno biti.
Ko so bili eni pijani svobode, so se drugi skrivali po več let. Skrivači, - strah so imeli ljudje pred njimi kakor pred gobavci - saj so lahko prinesli največjo nesrečo v hišo. Te-renci vaščani so bili v teh časih žandarji in sodniki obenem. Brez zaslišanja so mlado življene postavili k zidu, ko so nekateri nakopali pri tem skrivanju neozdravljive bolezni in prišli v "javnost" samo umreti, so nekateri dobili vnaprej toliko zagotovila, da so se upali pokazati in se tako včlaniti v novo družbo. Brez dvoma, da so še danes na vrvici. Oh, življenje nevredno življenja. Še četrto leto po vojni ni bilo teh dogodivščin konec.
Da je bilo v teh časih težko s pošto v inozemstvo, je marsikdo tudi občutil. Vsako dopisovanje je bilo sumljivo. S tem zvezi naj omenim "Matjažev list", ki je bila neka propaganda z njim v zvezi. Ugotovilo se je, da so ga novi oblastniki sami poslali na določene naslove in prišli čez nekaj dni najavit preiskavo. Bil je dovoljni razlog, da so dali takega državljana tudi po dve, tri leta na hladno.
Do tega časa se je zlo politične revolucije še vedno večalo in ne moremo še govoriti o nikaki oblasti, kajti oni sami niso hoteli biti takoj uradni, ampak so svojo partizanščino uganjali naprej.
Gotovo je, da sem s tem prikazal le delček, kar se je v tistih nejasnih dneh zgodilo. Izvršilo se je vse, kar je bilo napovedano že pred vojno in med vojno o tej revoluciji. Toda ljudje se še niso spametovali-katerih bič ni zadel-ter so govorili, da je to le prehodnega značaja. Zanimivo je, da najdemo še danes ljudi, ki mislijo, da je prav, če izrazijo javno mnenje, ko govorijo o teh zablodah, da smo pač na prehodu.
(Dalje prihodnjič.)
■■{y&ücMC;
jwnwrvj

bela ljubljana
Meršol, ni verjelo v vrnitev niti poročniku Vujičiču, ki je pobegnil iz Jesenic, kjer je bil od Angležev predan v roke komunistom .... Izročitev naših najboljših bratov in najz-vestejših sinov naše domovine je šla naprej, do končne katastrofe zgrešeno postavljenega cilja naše borbe.
V času, ko naša vlada "čistih rok" ni mogla priti v stik z nobeno višjo angleško osebnostjo, kot s Capt. Hornby-em v svrho zaščite naših beguncev, je "notorni kolaboracioni-st" gen Rupnik prišel v stik s poveljnikom 78. angleške pe-šadijske divizije "Battleaxe"-general majorjem R.K. Arbu-thnott-om, kateremu je razložil razmere v naši domovini in cilj naše borbe za časa okup-cije in komunistične revolucije in ga prosil za zaščito. Isti general je dal zagotovilo, da s svojega področja ne bo poslal nikogar v Jugoslavijo in obljubil, da bo vojaške osebnosti prepeljal v Italijo. Isto je tudi držal. Istega dne, ko je bila iz Vetrinja poslana prva skupina naših čet v Jugoslavijo, je ponudil generalu Rupniku, da ga
prepelje s skupino Četnikov. Domobrancev in Dobrovolj-cev, ki jih je vodil kapetan Ferdo Weichberger, iz Spita-la v Italijo. General Rupnik takrat te ponudbe ni spejei, ker je želel ostati v bližini Domobrancev. Ko so pozneje Angleži le prepeljali gen. Rup-nika v Italijo in -ga tam izpustili na svobodo je šel v taborišče Servigliano k Slovencem, z željo še naprej deliti skupno usodo z narodom, kateremu je vseskozi želel pomagati in zaradi katerega je trpel. Prav iz tega taborišča ga je kot kola-boracionista nasilno izgnal njegov bivši častnik!
Celo danes, po tolikih letih, odkar sva z bivšim predsednikom slovenske začasne "vlade", dr. Jožetom Basajem preživela v največjem soglasju dolge mesece skupne usode v angleškem koncentracijskem taborišču v Wolfsbergu in ko je bilo Rupnikovo ime s spoštovanjem izgovorjeno celo na severno-ameriškem kongresu, naš narod ni slišal drugega kot klevete od ljudi, ki bi bili dolžni dati obračun lastnemu narodu.
Ob koncu želim povdariti, da vse to kar sem napisal, nisem napravil z namenom kogarkoli napadati. Moj edini namen je bil prikazati cilj naše borbe in položaj tak, kakršen je bil v Slovepiji in kakršnega sem sam doživljal. Naša pot je še dolga in čaka nas še mnogo dela, za kar pa je potrebno sodelovanje vseh begunskih skupin in vsakega posameznika.
(Konec)
ZELENI MARIBOR
so ga namreč za kolaboracio- ganizacijskega štaba sloven-nista) ni sprejel Rupnikovega skega domobranstva. Vse to gledanja. Zato so 1. maja, ko je bilo storjeno z namenom je Rupniku končno uspelo do- odstraniti "notorneta kolabo-biti Domobranstvo izpod nem- ratorja" gen. Rupnika in pri-škega nadzorstva, organizirali čakati zaveznike s "čistimi ro-sramotni upor častnikov ljub- kami". Vse to se je dogajalo ljanskih vojaških edinic proti v času, ko se je že v naprej do-njemu. 2. maja pa sta pred- ločeni poveljnik slovenske ar-sednik in tajnik Narodnega made Prezelj-Andrej umaknil Odbora pisala z "odličnim spo- v Italijo z gen. Damjanovičem štovanjem" nemškemu gen. puščajoč za seboj vso vojaško Rosenerju in ga prosila naj silo Ljubljanske pokrajine... "gospod Obergruppenführer
blagovoli vzeti na znanje, da Tako je general Rupnik, ve-Narodni Odbor namerava ren sin svojega naroda, ki je
vzeti oblast v svoje roke---- bil pripravljen nositi odgovor-
in da se bodo skupne zadeve nost, izročeno mu v najtežjem civilne oblasti uredile po med- šasu narodne zgodovine, od sebojnem sporazumu med Na- vseh zapuščen moral v izgnan-rodno vlado jn nemškim pove- stvo. Kaj se je zgodilo pozneje, Ijstvom----"	na.m je vsem znano.
Radi tega je Narodni Od- Nova "vlada" se je umak-bor v noči 3. maja 1945 -prav nila z vojsko na Koroško. Po-na četrto obletnico Mussoli- slala je Krenerja na razgovore nijeve autonomne Ljubljanske z Angleži, a Krener ni v svo-pokrajine in Sosveta-sklical v jem poslanstvu prišel do nobe-Sokolskem domu v Ljubljani ne važne angleške osebnosti, "zgodovinsko sejo prvega slo- Brez kakršnega koli jamstva venskega parlamenta".	je "vlada" svojo vojsko pre-
(Glej: "Poziv", ki ga je 26. maja 1945. v imenu komandanta podpisal polkovnik "Narodnega Odbora" Mirko Bi-tenc.)
žalostno dejstvo je, da poveljstvo - štab - tako piše dr.

Odlična Watsonova vrednost! Vsi aktivni moški resnično cenijo
Watsonove atletske hlačke s trojno
trebušno oporo. Elastični
pas — udobnost brez primere. Strokovnjaski
kroj. Pranje lahko — likanje
nepo — trebno. Trpežne. Majice, ki
odgovarjajo hlačkam.	W-ll-56
SLOVENSKO PRISTANIŠČE TRST.
WORK SOCKS
Slovenci' kupujejo v slovenski trgovini
SWEATERS
MEN'S UNDERWEAR
DRESS AND SPORT SOCKS
Joe Gomilar
WOMEN'S UNDERWEAR
1801 YV. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Vse, kar potrebujete za kuhinjo, dobite pri J. Gomi-larju. Tudi OKUSNE KRANJSKE KLOBASE, SUHE ŠUNKE, PREKAJENE
SVINJSKE ŽELODCE. Prav sedaj pa ima IZVRSTNO KISLO REPO in AJDOVO MOKO. Pridite, videli boste, da boste dobili dobro blago! SVOJI K SVOJIM
MEN S AND BOYS' T-SHIRTS
GIRLS UNDERWEAR
FOB OVER 88 TEARS
Din 600 za $1,- Narodna Banka. — Dostava v 14 dneh, poština $1.50.
Paketi — Kolesa — Stroji
BLED TRAVEL SERVICE
6113 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio
Karte za ladje ter letala
Slovenska Država izhaja dvajsetega v mesecu.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 3.-$, za Argentino 20.- pezov, za Brazi-ljo 50 kruizeirov, za Anglijo 0.75 L, za A v s t r i j o 30.- šilingov, za Avstralijo 2,- avstr. L, za Italijo in Trst 600.- lir, za Francijo 500.- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti.
INFANTS' UNDERWEAR
vaš dolar kupi boljše prileganje,
Večjo trpežnost in daljšo nošnjo. .
BOYS UNDERWEAR
Ljudje, ki gledajo na vrednost in kakovost, kadar	^-'f ' ' s
kupujejo, se prepričajo, da kupujejo perilo z znamko
PENMANS.	/\ vf
i '' \
Poznajo Penmansovo tradicijo za dobro pleteno pe- ^^ ^..-H... rilo... slavni od 1868... ki je najboljša garancija,	\
da dobe največ za svoj denar.
Drugi PENMANSovi proizvodi: Penmansove nogavice za golf, Penmanso-ve rokavice, spodnje perilo Merino "95" ln Merino "71", z runom podpleteno perilo.