Pažtnlna plnčnna n nototlnl. XIV. lejtnlfe.
1936. september 20.
10. numBra.
Mesečne verske novine.
Vu Lneni pretcmurak« evang.  šinjorije redilet
I vftdavnlk t rLISAR jAtiOS, Murska Sobota.
Rokopisl se morajo v Puconce poSflatl.
Ček računa $t. 13,586; imč  »Dfiševnl   list"   Pucond.
Cejna na cejlo leto 20 Dln., v zvBnstvo 30 din.,
v Ameriko 1 Ool., edne numera 2 din.           >
J               Ishaja edndk na mesec.
NapreJpiačUo gorivieme vsakl ev. duhovnik i vučltel.
V začetki šolskoga leta.
(Knige pripov 3 13   14)
Odprle so se pa šolska vrata i kak na obimanje vovtčgnjene materske rokč, čakajo te šoldre, ma"Ie i velike. Šola, kak dcbra mati, zhrdniti šče deco na svoji pr-saj; zhraniti z modrostjov, z znanjom, da postdnejo dahovno zreli, odrasli Itidje i sposobni za živlenje,
Živlenja pot je ne lehko hoditi i brezi pripržvlanja je lehkoško i nevarno stdpiti na njo. T6 priprdvlanje je včenje. Brezi včenja nega zndnja, ni razuma. Sv. Pismo tUdi veli: ,,BIdjženi človek, kf je zadobo zndnje i on človek, ki si je razum spravo." Ki neraa razuma, znanja, tisti je žaiosen stvor, ar tistoga ešče i veka vleče.
Či glčdamo po sveti, tisti narodje, gde je dosta analfabetov (oni, ki nevejo ne čteti, nž pisati), se malo računajo, zaostdn-jeni so, bole vorjejo vu šatringaj, kak pa v evangeliumi, či so vglih krščeni.
Ki ne vejo čteti, pisati, tisti niti eden pozdrdv nemrejo poslati lublčnim svojim, či so v tiihinskom. Nemrejo njihovoga pisma prečteti brezi pomoči pismenoga človega. Od sveta samo telko znajo, kelko od. drflgi čfijejo. Nezevčenost je vedno na kvdr človeki. Zato nLs pa — predvsem pa šolare naše — opomina Sv. Pismo: Ar je bogše spraviti zndnje od spravlanja srebra i od zlata je bogši hasek toga."
Srebro i zldt se hitro zna zgubiti, ali od roparov odkradnoti, ali to, ka smo se
ndvčili, to nam nišče nemre, zvttn Gospod-noga Boga zeti, nego ostane navOke naš dtiševen kinč.
Nemak lehko md celi vršaj srebra i zldta, ka njerni to hasni, Či ga ne ve čed-no poniicati i hitro ga raztep^. Pameten človek pa vnogokržt z ničesom začne i z razutnnitn živlenjom i z Božov pomočjov si sprdvi dom i pošteni šorš.
Znanje je moč i orožje, štero nas na žitka zmago piipela. Razumnostjesveklost, norost pa diiševna temnost Človek za volo ršzumnosti kraluje obri stokrat močneši živazni, obri zemle, morja i zraka.
Včenje, razum nas pripela vedno bliže k spoznanji Gospodnoga Bogd. Jezuš Kris-tuš gda svoje apoštole pošle v svet, njitn etak vell: ,,Idite po celom Širokom sveti, včite vse n^rode i je krstite..." Včiti veli najobprvim narode, ar gde nega r^zuma i včenja, tam se krščanstvo vnogokrat z šat-ringov zmeša i v bolvanstvo zablodi nazaj. Kak se je to v srednjem vški, pred refor-macijov zgodilo. Reformacija je krščansko cerkev očfstila od šatringe, od človeči blod-ni navukov z tem, da je odkrila svekločo evangeliuma. Gde je td svekloča zmožno obsijala, tam so nalodje meli hitro napre-idenje i zrdsla je zmožna kultura.
Pri proteštantski narodaj je sploh malo analfabetov, malo nepismeni. Med nemci, švedi, norvegi, ddnci, holanduši, finci i severni amerikanci se komaj 4—5 liidi najde med njimi, k! so nepismeni i to so navekše takši, ki so   bettžni  od  rojstva.
Stržn 114.
DUSEVNI LIST
september 20.
So pa drflgi krščanski nžrodje (rusi, špan-jolci itd.), gde je do polovico analfabetov. Zžto je pa tiidi menje reda tudi v mirov-nom časi. Gda se pa takši nezevčeni na-rod zburka, te pa sploh divji postane i nika njemi je ne več svčto, kak pa rusos-kim i španjolskim komunistom.
Ne je istina, ka bi nezavčeni ndrod leži bilo voditi, kak zevčenoga, samo za ,,nos" ga je leži voditi. Mi pa to neščemo, a> v vsakom človeki poštiijemo Boži kep. Naša evang. cčrkev je že v začčtki za ve-liko štlmala šole. Luther je pravo, ka je Š61a ograček cerkve. Gde se je zidala cer-kev, se je v njčno sdsedstvo zozldala i šola.
Brezi včenja, razuma niti navddna ze-melska dugovdnja nemremo razmiti, nšpa Bože, vekivečne pravice.
Ne smemo pa pozabiti, da ,,vsake modrosti začetek je bogabojaznost", kak žoltarnik piše. Bogabojaznost i viipaznost v Bogi se morejo naši šolarje v začčtki šolskoga leta navčiti i te njigov tiiid, njigvo včenjč ne bode zopstonsko, dr dobijo bla-goslov od Bogd!
Starišje pa, ki bi svojo deco radi vi-deli edn6k kak srečne i pametne ludi, naj nigd&r ne pozabijo, da trijfe domi jestejo, v šteri se človek gojiti more, naj nedeživa"-zen, nego sin Boži. Ti trije domi so: sta-
Krivda i pokčra,
Roman, pisala: Kovatš Frida. Poslovenčo: SILVANUS.
XXXIII
Pefer je večkržt Čudiivžjoč pcglejtivo na svojo C6r, Pred parmi kedui se je ešče bojo za Reziko za volo njene tiižnosti i trfldnosti. Zdgj se je večkrat čtio njdni ves^ii smeh z dvorišča k njerni i na tije se je močaa voia vidls. Od oče se je pomali spioj nszdj poi^gnola n]č :a liib^zen k njcmi se je na vseednoščo obrnola, štera je že bifizl mržnje hodila. AH či je po ne-delaj v cerkev iJa, je pž nazžj najila s?oj ves^ii smeh i dečkl vu vesi so pa* z žednimi očmi glč daii za tov ISpov dekiinov.
Te letne velke počitnice so se proti konci prlbliža?ale. Herbert se je neobtifidjeno včio vu svojoj hiJi,   sam oča se je čiidtivao nad njim i
rišov ali rojstni dom, šola i cerkev. Ti trije zgojitelje z skiipnov liibčznostjov i skrbli-vostjov morejo zga"jati deco, či šččmo, naj zržli, za pravo krščansko živlgnje sposobni ludjč postdnejo ž njih. ,,B)djženi človek, ki je zadobo zndnje i ki si je rdzum spra-vo" — kak Sv. Pismo veli.
Bog da"j, da naši šoldrje vsi tdkši blžj-ženi liidje bodejo!
/UVENTUS.
Primož Trubar.
Vu tOhini.
Qda 30 na zapoved štajerskoga poglavdra voditcli slovcnske refortt žcije zapreti mogli i je Trubar pred temnicov na Nernško pobegno, je Š6 k predgari D.'eSr!chi v Nurnberg, gde njemi je ete n&skori preskrbo slOžbo drDgoga predgara v Rothenburgi. Eti se je Trubar cženo s Klaus Baibarov, šlera je po rodi s Celja bila, Z etoga za"'*ona sta se njemi rodiia dva sina i tri hčeri. Po trej Ietsj se je preseio Trubar v Kempten, gde je opravlo slfižbo latheranskoga farara.
Na Netnškom, v domo?iai reforamcije, se je zn?,o sanio Trubar popolno 16čiti od katholi-čanske cerkve i et! $e je samo sploj vživo v lflthe?aist?o, šiero je od sdga rcao z rečjov i pismcm nazveščdjo. Aadrea. Trubarov ziiainenlti živlenjeplsec, pravi od njega, ka je samo na Ncmškorii posto Trubar »privi krščenik i sepo-
nsd njcgovov paičljivostj6v. Njegovoga slobod-noga časa z&dnje dnčs?e je največ na to potrošo, ka je prehodo celo krailno svoje domovlne. P6t ga je večkrdt kre Ehrbacherovoga mlšna pelaia, ali zatnan je glčdo za Rezikov, ki se je ogibala zda farcfa, Skoron se njemi je tak vrdlo, da bi se želo za ojov, aii misli si )e z silov vraSo na drugo.
Topel jesčnski nedelni ddti je razprestčro svojo iepoto nad polarai, gda je Herbert ponov-no pito sebč, či bi dnes pop61dne»i šo k Ehr-bacherovim od Rezike slobod jerašt, ali nS. Na sredo je bi!6 od!65eno njego^o odpotfivanje i se je ne mogo odiočiti, ka bi naj včino.
Gda je glai zvono? vernike vu c^rkev zvao, je Rezika vu sr etašnje oblečeno slala pred očom. Na obiazi se njš globoko srčno občiitenje vidio i vu očaj nje je edna proinja leHla, kak nigda.
nPapa, jas tnam edno prošnjo k (ebi, štero mi gvušno spunii.  Dnes je nedela   i  menč  bi
september 20.
DOŠEVNI LIST
Stran 115.
trdo v včenjej i veri." Kak: Lulher tak je (iidi Trubar vido prihajati te sledoje Čase, gda se človek odifičiti more ali za Krisiuša aii za Anti-krlstuša. BVsakši človck raj spozna ioga Anti-kristuša, šteri zdaj po sveti hcdi v ednoj člove-čoj podobi i šč6 s čiovečimi rdstavami, z laž-nivov predgov, z obliibami i grolnjatni odvrnčti iiidl od svčtoga evangelioma, od tč žive, fiste, istinske Bože reči." Zato Beden verni človek naj oprvim to dobro misel i ravado na na sebi, ka lubi Bcžo reč, samo njo drži za istinsko i samo njej verje. Ka pa \M[& gučijo, včijo sli delajo — pa naj bcdo to vsi očaki slare ali nove vere... rimpape .,. pušpekl, ali štckoli — naj eden ver* vajoči človek pogfčcine, jeSi se nji navuk i vsa dieinjs glihsjo z Božimi rečami, štere so v sve-tom pismi zapisane."
Gda je zdaj etak  zišlo  Trubari spoananje s^toga pfstxsa, le je vfdo satno prav,  kak daleč so v njegvoj  Jiib!čnoj   domovlni   »od te prave sfSre vere."   AH pregtiani je bio s s?oje domo vine,   itero je tak   prcveč lflbo,   i nej |e mogo svojim slcvenskim   bratom  glasiti  toga Čistoga evangeHoma.   DaleČ je bfo od nji i nikiega vti panja je nej biio,   ka   bi   se slobodno naskcri domo povrno.   Ali   njegva iiibžzen do svojega n&roda i njegva got^čnost   do   evangčlšoma je prevelka bila, kak da bi on nemo mogo g'čdati na svoj sfrolinski, tcga čisioga krščanskcga ra vuka oropani siovensfei ržrod.   Zato je zdaj za
preveč  veselilo, či bi z rmenov ič vu ceikev i potem k S7. spovedi."
,Jas naj ..."         "      ¦- '¦    '         '
»Ja papa, ti moreš dnes i se jas z srca viiparo, ka boš!" Tak m6rno i rčsno je pravla, ka se je Ehtb-icheia trda natura do najvišilega razburkala. Tak hitro se neda podvrfti.
,Jas sem od korifirfrac je tnao ne bio pri spovedi i niti nemam zroka na to iavno dnes idti. Zakaj?"
,Jas sem satno tak rmslila, nebi rada, či bi ti ednok žao bilo, ka si mi želenje ne spuno".
nTi tak gufiš, da bi mreti štela, jas se z tebom nsti včnespoznam i niti tdle nemam v cžrkev idti."
,Kak se ti vidJ, papa, B6g z teboml*
Vu cčrkvi ]e Herbert igro za slobod na svoji lQb!6ni orgolaj.   Rezika je satno pred jdbe g!<* dala fu dalino   i   oči   so se nje ČOdno svetile, Sam Wagner farar se je CiidUvo nad nj6v.
perom sčgno i spuno je syoje zda>ne suj, da bi se s'o<??nski jezik piso i čteo,   kak drfigi jeziki.
Prva knfga, šiero je TrubBr \0dao, je bio Katekizrriui, zdrla'aj6čl pogl&vitne tiavuke evan-geličanske vere T6 je bila rojstna v6ra pr?e slovenske knige 1550. leta. I slem si je Trubar zasltižo im6 prvcga slovenskoga plsafela. Ali le, gda se je Trubar; daleč od svoj! liibl^nl Slo-vencov, s ka/garoi obrno do njl, je edno velko težkoJo mogL! ob!dd*.il. Slovenski narcd je naisnre eiče nej xnao čtetl. Redki so bili oni, ki so ho-dili v šolo i tiidi tej so se latinskii nemški včili. Zato je Trubar s Katekfzmušom vodao eden Abecedarium, s štcrim je svoje čtitcle Hajoprvim ržv2o čteti, S^oj abfcedarlum je zvao »edne raale knige, s šteri se ti mladi i preprosti Slo-venci rnorejo zlehka, v kiatkora časi se čteti navčiti. V tej so tiidi tej včkši artikuluši krščan-ske vere i edne tncUtve i so napisane od edno-ga prijatela Sloves;cov,ft Sledi prdvi Trubar od ete s?oje knige, ka je to prva proba, jeli se da ttidi sloveosks jezik pissti i člell Ar je pa v oni Ietaj Ifidi na Nemlkora prepovedano bil6 evan-gellčascom svoje včenjd rszžUrjdvafl, je Trubar na svoji knigl nej mogo napisati svcjega imžns, nego pcdpiso se je kak: Prijatel Slovencov. Tiidi tiskar Moihart v Tiibingi, ki je kn<gi vQdao, se je slcrio za ia čnom:  Jernej Škrjanec \i Erdčlja.
Zdaj }e spczno Trubar Vergerija, prvejSega katholičanskcga pOSpeka, Y\ |e tfidi s siovenske
Pri obedi jo je oča liki nedovedoč pito:
»No Rezika, |e dnes nači bilo vu cčrkti, kak pa difige dni?a
,Ne paps, nika nS nači, samo je Herbett Igro na orgole, on tak lepS zra fgrati."
nTt sem pa dosta zamiido."
sNž dosia, papa, samo \6 edno, ka bl se z Gospodnim Bogom v6zm6riti raogo.s
»Takia si!a je to ?"
Rezika je vu tanjer g!6dala na clč grobe reči. V Petri so se divji čerrčri obudili; ka si misli dd^ok, ali pred njžnim pog!edom je dQnok ne \ fipo goripcg'čdnoti.
,Jas pa tak mislitn, papa. ka je za to velka sila, ešče zadosia rano zveš, zakgj."
KTi vedno tak vu skrivnosti gučiš, lchko bi z tyoje dcteče liibimosti odkrfto raaJo razJo-žila, ne zan-an ka si vedno fara zgoraj pri toj bagaži. Lehko bi rai že napre pov^dala, na kel-
Str&n 116.
DOSEVNI LIST
atigustuš 20.
zemlč prišo na Nemško. Večkrat njemi je piso Vergerij, ieii bi ščeo on svčio pismo na slotfen-ski i hrvsški jezik obrnoii. Ali nej sta se mogJa »poraztneti. Vergerij je mi$lo na nlkši novi jeiik, šteroga bi raj Trubar stvoro iak, ka bl ga mogli raznicti vsi slovanski i arcdl. Trubari se je pa nej šlo za eden vseslovanski jezik, nego v pr-vom rčdi za to, naj liid? raztni vsakii človek to, ka de on plso, Zato bi se svčto p!ssno naj zoseb obrnolo na slovenski i hrvdški jezls. Pa liid! doniača slovenska gospoda je Trubarovoga tuiš lenja blla. I gda so njemi obečali tej svojo po-moč, je začno Trubar obrafati sveto pismo na krinjsko slovenski jezik, Pri tom je nej isko »visiki i ktinštni, novi ali nepcznani reči, nego te gmajnske, kranjske, preprostc, štere vsaki dobri preprdsti Slovenec lehko tnore zarazmeti." »Ar moč s\Ltcga evangelioma ne stoji vjlep! re čaj, nego v tom diihi i toj istini." Etak premiš lava pač eden reformator, kom! se nejde v pr-vom r6di za lepoio i čšstosi jezika, nego rato, naj ga ketn več Bliib!eni preprosti Slovencov" zarazmi. Jezik je eti sarno iker; i bole preprosti je, več lQdt§m se odpie pot k evangčliomi. -,-.   _    ¦    .           (Dale.)
Jeste/o bogdtci, ki z-svojov vršdnostjov tak živčjo, da od njih drugo kaj nevejmo praviti, samo ka so bogdtci.
#
Senje počivanje, — smttje globokisen.
ko falajčičkov mi raztrga vrag dušo, či ednok zbogora povem etomi sveti?"
nNika ne to, papa ; ti si vu žitki dosta 1S-poga zamudo."
Rezika je sialno odbijala o?e zagovarjanje. Po obedi je Peter z gorččov pipov stao pri okni.
»Papal"
»Okoli se je obrno i samo je edno blodno bojazen vido vu Rezike očaj. BSle trepetajoče roke so se zdignole proti njemi, tak se njemi je vidlo, da bi tč že z davno pozablenoga groba prišle napre,
,Papa! Pove rai samo edno lepo reč, sa-mo cdnok mi pove Bože sv. \mi z pobožnost-jov, satno edno minuto boj' vu žitki tvojem Bože džte!«
,Ti Rezika, zda mi je že ta komedija nora. Ti lehko delaš za mojo volo, ka iiii, lehko se celi dčn pred ednoga  tarkastoga  norca kepom
Reformdcia v Prekmurji i Medjimurji.
(Vzeto i poslovenčeno z knig Dr. P«yr Sžndor«, theol-
profesora v Šoproni. — Jts-)
(Nadaljavanje.)
Medjlmurje. — V Medjlmurji, na imžnji Zrinji grofov so v sled^Ji meitaj bilč evang. gmajne: v Čakovci, Štrigovš, Maloj Suboticž, Murskom SredfščikReln[ci, Nedelici.Vinici, priSv. Martinl, St. Mariji, St. Vidi, St, Mihaii, v Belici, Prelogi, Sv. jUrji, Kotoribi i Legradi.
V Medjimurji so reformacie ndjvžkši pod-porniki Zrinji grcfevje bili, med šterimi tam naj-demo toga velikoga ju^aka »SzJgetvara", prvoga Zdnji Mikloša. T€ se je 1. 1510 narodo, 1. 1543 si je vzeo za ženo Frangepan Katalino. Difiga njegva žena, Ro?enberg E«a, itero s! je 1. 1564 sept, 21 ga vzeo, je že evangeličanska bila, či cssarskoga .kamaraša" R. Viimoša, na Čehškom. V Dobri sta se zdail Z Nadsšdy Tomaiom sta i. 1549 okt. 22 ga zvčzais vtino prijdtelstvo. Drugi njegovi prlidtelje — Horvath Marko, Erd6dy Peter, Batthyany Boldižšr, Banffy Štefan i Laslo, Ungnad janoi itd so nsv6kše ttidi e?ang. vere bili.
Svojemi prijateli, Ungaad Janoši, ki je za volo svoje evaog. vere z Štejerskoga (gde je kapetan b'o) v Wurttemberg mogo pobegnoti, je sputio to proinjo 1. 1558 i 61, da se na njego-vom imanji lehko širijo horvatške  proteštantske
na kolenaj okdli vlačiš, tiidi lehko za tnčne ibo-lii, či se ti to tak vidi, ali menč pusti pfi mčri. Ti boš z Časom sploj zmeiana i to Sini to vel-ko prljdtelstvo z onimi tam zgoraj. Jas sem t\ to ne zabrano, ar sem znao, ka te vesell, aii tnenč ne poskusi z   žegnjenov   včdov škropiti,
Zda tnalo okdli poglčdnem v mlini, Sepp se vu zadnji časi nika ne briga za delo. Ali či nazdjpridem, bi te rad malo veselešo vi-do, Rezika."
BJa papa !¦
Drevžno je stala Rezika pri okni, rokč so nje trQdno visile zkre tela, cela njena postava se je tak vidla, kak da bi edno teiko bremen nosila. Zda je viine Herbert šo mimo. Gvušno je vu log io njegovoga sldroga očč, žtero je po njegovoj smrti oča njegov herbo. Že kak dete je lObo brezje, itero je za Ehrbachcrovira mli-nom na brežki bil6.
september 20.
DUSEVNI LIST
Strdn 117.
knige. Ttubar Priniož, slovensk« reformator je J. 1562 več prot. knig dao zičzati za Zrinjia.
Da je Zrinji Mikloš proteštant bio, svedoči tiidi 16, ka so se ž njegve  junaške  ssnrti  pro teštantski   diihovnfcke   z  velikim   poštiivanjem spomenili, da je svojo krv točo za Krlstuša.
Miajii Perlaky Marton diihovnik v Lč?i v svcjem 1, 1646 pisanom pisnii pršvl, ka je Zrinji Mikloš 2 toga sin Gyiiri tiidi kalavinskcga vad-liivanja bio. čehške hištorie tfidi od toga gučijo, ka je Zrinji M. evangelsčanec bio i zato je biia prisiljena Rosenberg Eva v cvang. cerkev stopiti. Z tov ženov je ednoga pojba tneo, Jaaoša i edno čer. Po njegovoj smrti je ešče tk mlada (25 1.) vdovica nazžj v Cehško odišla z svojima detetotna i 1. 1578 je ednoga taljana, GassoJdo Pavla žena postaia i je nazaj stdpiia v pžpinsko cerkev.
Zrinji M. deca z prvov ženov so vsi pro-teštantske vere bili. Kulčžr Gyiiri, Lendavski vu-čite! je svoje drfige knige (i. 1573) rifegovim trem sinom priporočo — Zrinji GyQrivi, Krištcfi i Mikloii.
čeii njegove so biie: Ilona, Katalin, Do-rctja, Oriola, Borbaia, Margit i Magdolna.
Po smrti Z. MikJoJa je poglavar familije Gyuri postano. Krištof i Mikloi sta rano mrla. GyQri se je 1. 1549 dpr. 13 ga narodo i v pro leltantskoj veri se je osnavlao. Zs ženo si je zeo Ano, Arco Pyrzhus grofa  i  Sičchy  Marije.
fer. Zcfžvanje je v Soboti bilč 1568 jan. 11 ga Z svojov mačijov. Rosenberg Evov se je vnogo pravdivo.
Hor?atški hištoriopJsci pravijo, ka je 20 let blo star, gda je očivesno sopoV&io ssoje pro» teštantsko čiitenje i na nagovarjanje barona Ma-lakoczl Mikloša je kat. dOhovnike pregno, cerkvi pa prek dao proteštantom (1. 1569). Celo Med-jiniurje je sprejeio reformacio zviin Čakovskoga ..pdloš* kloštra, iteri je Sv. Ješene in;6 noso. T6 je Z. Gyuri i. 1580 vfioropo i perjela (gUv-noga barats) dao zapreti. Ali eta poročila so stanovito pretirana.
On i žena sta ne samo vogrske proteittante porragala, nego tiidi one, ki so z Štajera po-begii. Eden 1. 1598 i Štajera pregnani dQh, po imčni Snoischeck Jaaoš, piie z Varaždina, da sta ga Z. Gy, i Herberštein Jžnoš v svojo ob-rambo vzčla. V Čakovci je ete evang. dBhovnik zžto nž osto, žr se je tam ik hip pre?eč iirilo kaivinstfo i tfidi nikii zgrablivi beteg je bla tem. Zdto je odišo v Varaždln. L. 1598 so Trubtt Primož Ijubljanskoga duhovnika tucli Z. Gy.-vi prjporočali v obrambo. Sledi je k kaivincom stopo, kak je io splsma Perlaky Martcn dfihov-nika viditi.
Veliki podpornik je buo Z Gyuri pisatel-stvi. Hcfhalter Rudoif fskarnara, kf je za volo svoje evang. vere z Beča pobegnoti mogo, je 1. 1574 z Lendave na Nedcllco pozvo   i   s tem je
Za edno pOl vOre sledi je Rezika eden tn^hki beli robec vzčla okdl.i pleč i se je na isto pot vzela. Herbcrta je na ednom penje se-dečega najila globoko vtonjenoga v gledanje. Med vekami je eden ftiiek fučko edno kčsno pe-sem, z zetnlč se je marni jcsenski dli vzdigno, šteri je od preminjenosti i smrti pripovedavo i obri trfldni polaj so vrane kavkale. Herbertjeto približavajččo ne vzio na pamet.
»Herbert!"
Ete se gorobfidi z mišJenj. Ga že pri svet-lom dr^vi postraifijejo skOšnjave? Povsud i vedoo je ČQo te tnčhki g!žs. Okoli se je obrno i vu teli ga je zagledno pred sebom.
»Skoron bi rae prestrdiila, tak setn bio zamišleai. Ti todi tak rada m$I tO racsto, kak jas?"
,Nž, Herbert, jas redko pridem ese gori k tvojlra drevjam. Dnts sem te vfdla mimo idti i
sem za tebom prišla. Rada bi cd tebe slobod vzžla."
.Slobod ? Ab, ti si zvedla, ka v sredo od-polujem, to je jako lepo od fčbe. Donok jas bj gvOšno prišo eiče prvle k vatn vu mlin."
.Resan? T6 je lepo od tčbe, ali raeni je sila. Odidem z doma, viitro, mogoSe eiče dnes."
.Odideš z doroa ? Ja kam pa niisliš idti?«
Ona je z velkimi očmi skrivnostjov napu-njeoo glčdala na njega.
»Prcvcč daleč, Hsrbert, ddnok — to je tnoja globoka skrivnost, vera ešče preci zvH. Jas se vflpam, ka de tara bdgie, kak domi. Ne ml je več za 08(ati, vse je pfisto i prazno okoli mčne, mrzi se mi, fali mi liibčzen i ne roorem jo nijdti. Jas bi te rada nika prosila, či boš z Hansom pa gučo, pove ojemi, ka ga ešče ednok obslžd-njim dam pozdraviti 1 naj mi odpfisti i me pozabl."
Strdn 118.
DUŠEVNI LIST
september 20.
dao UampaU Bučič Mihii šfnjora hor?Ltike spi-se, šteri so se pa za ras zgfibili. T6 t^karnc fe 1586 v Varašdin 6uo pdnesti \ gda je Hofhalter v Nagy žtad odišc. na njego?o imsio je Manlfus Janoša pčzvo, ki je pa rsa zc&nje E?d6ii grcf jv že 1. 1587 Monyorc-kerčk odiio. Zrinyi je mtb v Včpf l. 1603 o?aj. 4.ga.
Veliki pfidporošk Medjistmrski prcteštantov je blo prijaSei Z Gyudva, st. Ma!Iek<5czy Mikloi kapetan Bajcsa* žra, Svofe iffiaoje je pri Sv. Mar-tini meo. Tii |e djani v familšjsko kripto 1,1603. Njegov sin, Mškioš, je tfidš veren prot. b::o. T6 je 1, 1614 ga baronski rang dobo. L 1625 je 2 Mikloša \dnvlco, Sz^chy Liio vzeo za ženo. ZagrebeSki piilpecke so se njeini ešSe 1635 š 41 ga leta protili, da njemi vzemsjo ifranje, či na siopi naiaj v rifnsko cerkey.
Zr!riyi QyUrivi sia d?a sicd ostala: Miklol, šteroga prva žena je Nidasdy Ana, diiiga pa Szčchy L«z3 bi^a, Breai dece je mro 1. 1625 Te trilajšl sin, Gyiiri je Szechy Magdolno vzso z& ženo. V Soboii je bilo zdayanje « evang. cerkvi 1. 1619 mk\. 19 ga.
KaV Perisky Marion piše 1. 1646 ga, je oča (Z QySri) kalsvin bio. ali Mikloš i Gyiiri sina sta evangeličanca postanola. Mikloš za volo evang. žene, Gyurl p?» zžto, ar se ]e v dvori Thurzo Gyiiri nždora zgžjao vkfiper z sinom toga. z Inuijom. Thurza familiija |e pa vrela e?ang. fa-milija biia,                                          : ¦¦-
»Rezika, ti tak skrismo gučiš, on je nž z sveta cdišo i p4!i ptide gviišno i zakaj bi bio cn hadi na (6be?*
,Jas seai ga jako   razžalosiiia,  i se čfldfi jem, ka je tebi,   kak svojemi dobroml prijateH, nika ne povedo od toga. On je dober bio k me-ni, ali jas sem ga ne mogla Ifibiti."
Herbert je godskočo i k deklini je stopo.
,,Rezika, zaksj si ne mogla njegovo iiibe-zen vrn6H?'!                     ">v-i ^ ^^•• '¦>,
Ona je mitao gledala na njega, okoli er-dečJ vfijt se nje je eden droven stneh obfido i ti dve mžlivi grabici na licaj so nje začale na-raji trepetati.                             "'"'    *>' ' *T
,,T6 ti pravli, Herbert ?"
Eden drfigomi sta vu naroče spadnola i sta nž znaia, kak je to prišlo, ka je Herbert v divjoj naklonosti vedno ponovno ktištivo njčne mehka vfljta i na r&ji je šdšnjo vu vfiha njena:
Z. M-ki.oi i Gyiiri sta toga BSz!'get*-skoga junaka vnfika biiS. Mikloš je brezi decž mto, Gyiiri je pa od Thufzojov- v Beč, v caisrski d?or pri^o, gde ga je Pimany Pešer (ki je z kalavina postsno fapjnski Haciškof Vogrske) v rltssko cerke/ spravo, EšLe 3, 1618 je proteštš-iH'O proti skon^aiiji horvatžkcga držd?noga zbo-ra; z šterlm so proteštasiske duhovnike vosapo-vedali z Hor^atške. L. 1620 ga je njegov dvor ski diihovufk ešče te nfarmirsni Sziižgyi Štefan. L. 1622 ga je pa že v j-dpiflskcj cerkvi i kak drfigi, ki so zasajili ssojo ccrkev. je iiidi on hfiii biio od rojeci kat.• ov. Hiiro Je pregao ?se proteštantske dfihovaike z MedjisEurja. L. 1626 se v ednom pisrcš hvdU, da je veS. kak 10 dii-hovnikcv vostiro, Žesia njemi je eiče n.adale evang. ostdia i v evang. veri je gejiia dva sina, Mikloša i Petra. Z, GyQri js z 30 letnoga vere-boja smrtjio bolezen prhieso i 1. 1626 je airO v palači Pdzmdnya v Požoni.                       (Da!e.)
Doma.
Vidim te pd znova *    *-'   Doma mojga zemla,
Kak te je mo' duša   / Viditi želela! Tvoje cčrkvi torem Gled^či vu nčbo,         •".   ¦ V-dflhi obinoti       -               -   .
Stokrat, ino šolo!         '.   -    -,
,,Rezika, za m6ne si žalu?a!a ceU čas, jas sera kriv, ka si zgfibila tvoj vesžli smeb. Samo zda znsm, zaka $i tak trudna, žalostna posfa-no!a, sirota Rezika."
lsNe seni sirota, Herbert, <i si me oblno i si me kiišno. jas znarn vse prenositi, samo či znam, ka me ti Ifibiš."
,Rczika 1" zakriči glasno Herbert, itero itne se je z bregov vedno bole pomalč nazajčQ!o — Režikal — Rezika I                               . t.
, Jas sem se z cčlov močjo? brano proti toj lGbčzni i bi odišo od etec brezi toga, ka bi se ovado, či ti dnes nebi prišla, ar - Rezika — jas sem že ne več sloboden."   -:
Rezika je satno stala i z motnimi očmi gle-dala vu praznočo. Eden globoki zdiihav se je vdrd žnj6 prs i se je z rokami za edno brezo zgržgila.
,,Ti si že ne več sloboden ?   Edna  drfiga
september 20.
DUŠEVNI LIST
Strdn 119.
Spomina posvgt si Mam vužgati v-srdci3 Da mi naj presveti Prav, vse — vse gorčči. Pri plamni posveta Se mi zvužgč diih moj, Ka pa znova vidim Tebč, dragi dom moj!
Telko sem se i ta Blodo že po svgti, Da setn se že ednok     ; Domo meo vrnoti. Gde me, kako ftička. Čaka toplo gnezdo, K-materi se stisnem, Vu nje krilo lepo.
Zglasi se zvon miio, Kak doni njega gfas, Mila, draga mati Opominajo nas: Pokleknite doli, Molte, draga deca: nBlagoslovi nam dom, Bog, nebeski Oča!"
F. J.
Podperajte Jiišeuni List"!
,,Drži, ka m&š, naj ti nišče ne vzeme kordno tvojo!"
(Ozti. 3, 11.)
Po vod&nji St. Sione spisao za svoje  verebrate  eden evang. presbyter.
Braije raojil Miiošča vaai i mht od Bogd, Oi€ tiašega I od gospon Jezuš Kršstuša!
9Či vi osfžnete vu mojoj reSi, zslstlno ste tnoji vuienfcke i spcznate istlno i ia istina oslo-bodi \as.* (Jan. 8, 31    32.)
Z-etimi rečrai naiega zveličitela Jezuša Krlstuia se obrcčm k vam, gda *as vu et* re5aj ilčm hžbati cd seklžšov, ki so se cdtrgnoli od evangeiičat-sks krlčanske svete matere c^rkvi i se pod razločnlrai itreaf razšiirjavajo, ali močno sem ogvflšani, ka so tiidi cd bože istlne preveč daleč odevdarili, od nje so se tiidi odtrgnoli.
wVsa vardesajte" — veli Pavel apoštol — Mto dcbro obdržte, od vsega pa, ka se za hiido vidl, se varte." (1. Thcss. 5, 21—22.)
Vu vardžvanji vsega i vu z-eti shajajoči skušenj nabčranji sem obstaro. Seklžiki apoš-tolje so tiidi nienž vegkrat skfišž?ali, ali hvžla Bogi, spoziao sem istino i ta istina me je cs!o-bodila od ®ji i od zablode. Zdaj že se k tisto-mi držim, ka iraam i nišče mi neajre vz^ti korone moje. D;ag! bratje! Naslediijte eto peldo niojo !
Znam ka bodo nfšterni sned vaml pravili: »Ka za slaboga pa vendar delajo tej seklaije ?"
vlada t?ojo lObezen, štera je meni to najdragKe i nžjlepše bflo na sveti ? O Herbert, zakaj sem ravno jas tak nesrežna, na edno minuto bldjžen-»tva prido vedno vekivečnosti z nsantre i irp-Ienja.<!
,,Rezika, posluhša], jas fe !ubim, samo |e-dino tebe. Jas bom ešče dnes gučo z mojimi roditelanii, rootnentSlno ne najdem z toga včp6t, ali nikaj se more zgoditi. Te šorš nemre želeii, ka bl obadia nesrečniva biia, Rezlka, moja dra-ga Rezika."
Ona se je vfistrgnola z njegovi naroč.
,Pov6s Herbert — Ifibi te -r- ta drflga, preveč ?"
,,Ja, Inga me preveč Ifibi, ovak bi si ne tnen^, sirmaškoga dijaka zebrala; da bi lehko bogžce vzela."
Je Ižpa?"
• -•  ,0 ja,   Rezika,   dčnok daleč ne tak lžpa, kak ti. Naj ti pokažem kep od nje?*
.Jal-
Tak na tihoma je povedala, ks se je (e xja" koraaj čfla i za kratko malo js že v rokaj mela kep od bamaste Inge. Dugo, dugo ga je gledala i ga je brezi reči nazaj dala. On se je prestrašo od dugoga mučanja.
»Reziks, guči d6nok!"
BPflsti, Herbert, — viitro — vfitro," edno brezskuzno hripanje jo je trosilo, »ta drfiga ne-sme nesrečna bidti za volo mčae."
V velikoj boleztii se je vrgla njemi na prsi i on jo je raočno k sebi stisno.
MRezika, zda znatn obprvim, ka je liibčzen, ono drfigo je velka zbloda bila."                  . >>-n
Zda se ona naglo odtrgne.
nHerbert, takše zblode dostakrat hfldi nas-haj prinesšjo i se žtnetno, ah preveč žmetno poprasijo."
,Ti me direktno zosagai z tvojimi rcčmi, ešče de vse dobro."
Strdn 120.
DOSEVNI LIST
september 20.
Jeli je nL hvalevrSdfio to, ka zrendeliijejo svojim vernlkom čienje $v. pisma — i pokoro, povrnenje, pobogšsnje, novi žltek želejo od nji ?"
htino reate. Vsa eta so hvž!e?rejdna činej-nja ! Jeli pa je nej iiidi naša dužnost vse eto ? Jeli je nej dužnost Krfstuiovcga vsakoga vučeni-ka čtenje sv. pisma i žitek po!eg Kristušovoga včenja" ? 1 Nej je samo tak hvalevrejdno, nego naravnost krščanska dužnost
I.  čtenjč sv. pisma.
Všm sam Jezui veii: »Zbrojšvajte pisma, dr vi tak itimate, ka vu njih žitek vekivečni tea-te i ona so, štera svedočijo od mčne." (Jan. 5, 39)
Ali bratje moji! Sv. pisma pravilno čtenjč je nej tak lehko dugovanje, liki to nikaki tnisli-jo ! Što šče najmre sv pismo z ržshajom, z dii-hovnirai podigžvanjem čteti, tisti more predvsem znati, ka je sv. pismo rejč boža i — rejč boža je istina. — (Jan 17, 19.) Z pobožnim Čiitenjem, z mo!Lnjetn, z verov, morerao jo prijeti (Jan. 8. 46) Celo sv. pistrio tnoremo čteti, nej samo novi zškon. (Luk. 16. 29.; Luk. 24. 27. ; II. Tim. 3. 16—17.)
Nesmimo je poieg tska, nego poleg dliha razumevati. (I. Kor. 2. 14 ; II. Kor. 3. 6)
nNe stne vera naša biti vu modrosii člo-voLoj, nego vu zmožnosti božoj." (I, Kor. 2. 5.) Nestnimo tak n,d poleg svoje človeče   modrosti
,Vse de dobro. Ja Herbert to tnore bidti. Bojdi blajženi, Iub!6ni, jedini Herbert - Zb6gom 1"
Rezika je po koniki bežala doli, da se nje je beli robec vu vdtri kak tnetfiiec plahoto, tak je v6vido, da bi smrten šldr b!o. Vseglih, ka je 16 žalostna vOra, se je Herbert ddnok smehati mogo. Kak je njegova Rezika (užna bila i kak se je on z silov brano i ddiok je njegova bor-ba zamanska bila, kr jo je že od koledi mao Iflbo, od onoga dcčva, gda je vu velkom fčrtoji potnagala materi spečeoje delati na božično drSvo.
Herbcrt je pomali tudi domo stžpo, pre-mišlžvajuči si, ka bi to činiti bilo. Najbogie bode, či vse pove svojim starišom i de je za tanač i pomoč proso. Ešče dnes se ednok naspi aa 16 i vOtro rano de k oči io.
, ¦   :       ,              (Dale.)
rasklšdati. Nikaj se nesmi pridiati njemi, ali kaj vkraj vzčti cd njega. (Osn. 22, 18-19.)
Potom pa: nespozdbmo se niti s toga, ka »jeitejo ništerna žmetnoga razmenja dugovanja, Stera ti nczepčeni i nepokrepleni preobrdčajo, liki i ta thfiga pisma na svojo lastivno pogibel-nost. (II. Pet. 3. 16) EUkša dugovžnja nesmirao mi poleg svoje člosčče oiodrostl razklSdati, (II. Pet. 1. 20.) nego na razkladanje etakši niejst tfste morerao opitati, k! so na t6 pozvžni, (Ap. dj. 8 30-32.) No i zda vds pilam : Jeli sekfašje v etaklo formo Čtčjo s?. pistno ? Samo opazfijte, kak razklšdajo v njega ali ž njega ncverjetno driigo liki od koj je tam pravzaprav rejč. Mi ne polrebujemo nepripravne čiovoče isiine, gda nam Jezui božo celo istino glasi!
Glždajmo zdaj že (Qdi ono drflgo hvaie-vredno dugovanje, štero sekfaije od svojf verni-kov zahtevaio, najmre
II. pokdro, povrnenje, preporodjenje.
Što ii€ ta|\ti to, ka so eta vsa hvalevredna dugovanja ? Celo dulnost i to vsdtoga krstšenika ncodlašliva dužnost, nej samo seklašof. (Ef. 4. 22.-24. ; Jan. 3. 3-5.)
Nemremo se s tem tavno hvdliti, krščarsBki človek se niti ne preštimi/a, nlkdltisepa donok hvdlijo z nasledu?ajcčimi dogodki:
Pred tetn sem sv6tešnji den v oitarijS pre-živo i dokeč so drligi krščaaski vernici vu cčrkvi moliii, popevali, tečas sem jas sedo pri alkchol-noj pitvini, se karlao, preklhjao Bogš i lQdi. Zdaj pa niti ne poglčdnem proti krčtni, nego hodim vu cčrkev, karte sem vu ogenj Iiičo i naprej setn vzeo biblijo. Do tegamao sem se pernjao, svajiivao; zdaj molim i dičim Boga i vu meri živžm z vsžkim mojitn bližnjim.
Do sejgamao sem včrvao iatringatn 1 comprnijatn i ošpofivao sera pri?o vero, zdaj se samo vu Bogi viipam i od njega čakam vse dobro.
Do etigamao sem zapravlajoč po lehkoš-kom živo i vu str&danjl nihao ženo i deco svo-jo, gda so pa joččč prosili od mčnekriiha, sem jih bflo i ml&to; zda je že lfibim, oni tfidi me-a€, ar sem spoznao istlno i razmenje ete apoi-tolske rejči; či se što za lastivne svoje i ožjbole za dotninje ne skrbi, vero je zatajo i od never-noga ]e lagojeii. (I  Tim. 5. 8)
Do tejgamao sem kradno, vkanjflvao, zdaf sem že vsa eta finihao  i  mojitn bližnjira sem
september 20.
DtJŠEVNI LlSf
Strdn lžl.
vsako včinjeno Skodo povrno — vkridnjenoj sekeri ešče itOo tfldi — i tQ rte pomiri, ar je znam&nje toga, ka sem se povrno, pobCgšao, iiki nigda Zakheui. (Luk. 19 8)
Jeii je vse to ne hvžlevrždna sprememba ? Tak je, bratje rooji.
DSnok pa od pokore, povrnenja i preporodjenja pžlik moremo zamerkati, kak že (iidi prvJe, ka je t6 ne tak lehko dugovinje, kak vnogl tnisiijo! Ne zgcdi se to vsigdšr tak na nšgii, po čiidnom, a> pokora, povrnenjč i preporodjenjd isttosko ir.ore b!ti. (Efez. 4. 23), da ne bodemo tškši, kak ti skazlivci, ki so prlspodobni k obeljenim grobom. (Mšt. 23  27.)
Popolno more ono bitl, ne ka b! satuo ništerne svoje grehe idnihdli, difige pa obdržali, ali sploj nove na sčbe vzč!!. (Žolt. 18. 13, 14) Prevedno tiidi more to biti, ar z pobogšanjem žitka nigcter ne moremo gotovi biti. (Pripov. 20. 9  Jak. 3. 2.)
Pobogšanje žitka more biti končno tudi vs'gda"r ponižno, nkt či bodemo praviii, ka greha nemamo, sami sebč vkanimo i istine nega v nami." (I. Jžn. 1. 8.)
Zato te rSsan povrnjen! i grehe požalOva-joči krščenik ne bode seb6 za spravičanoga, brez greha bodočega, svčtoga držao i glaso, Hki on gizdav farizeuš, nego bole porSSa sebč vu božo miloščo i od njL čaka spravlčanje Jiki on ponizen pubiikžnuš. (Luk. 18 5-14)
No, pitara vk% po vsem tem : jeli tak činljo seklašje ? »Z njihovcga sdda je spoznate" veli Jezul. (Mat. 7. 16)
Jeli ne vidite, kak so preštimani, g!zda"?i, nadflti; stanovito liki on farizeui, iteri je svoje mtniilene j^kosti eiče pred vsaznajOEim Bogom tiidi napreprinašao. Jeli nevzemete na pamet, kak se ogiblejo drugi pošteni lQdi. ? Kak da bi gospon Jezui Kristui ne bi velo, ka lObte vaše bliznje ... ešče vaše prctivnike tudi. (Mat. 5.49)
Jeli ste ne skusiji, ka se stem povidjžvajo med sebom, či drfige lehko v njihovoj veri vkle-nejo ? Kak so potihnjeni, ,v ovčeni odevkaj pri-hajajo k vatn." (Mat. 7. 15) I vefčr vu kmicl hodijo, — »bole Ifibijo kmico liki svetlost, dr so njihova dela hfida/ (J4n. 3. 19.)
I celo, ka se oni satno bože rejči držijo I Srraacke I Zaistino se ji prisfajajo reči našega Zveličitela od spolojne povrnjeni: »Gda pa te nečisti dQh vOide s človeka, okoli hodi po sOhi mestaj, išče počinek i ne n^jde ga.   Teda vell:
Povrr^m se vu hiio mojo, odkud sem vdzišao. I pridoči najde jo spraznjeno, pometeno i otndj-ženo. Teda ide \ vzeme s sebotn sedem drfigi diihOv, hOjši od sLbe i notri idoči prebivajo tam; i ta siednja človeka tistoga so hlijia od prvi." (Mat. 12 43-45 ; Luk. 11. 24   26)
Etakio pokorc. etakie povrnejnje držijo seklaije Oni so resan vdpomeli ništerni greh t svojega srcd i osna;žili so se z ništernim »dobro-činenjem," notri se je pa povrnolo k njira sedem difigi hfijši dOhSv — liki je te prvi blo — celS drUgi pcmdnšdvanje, zaničavanje, satnogasebč pa preštitn&vanje i zviššvanje, ka je že samfi vu sebi tudi že zadosta k tomi naj očivesno bode, lca so on! za'stino tiidi prevei daleč odevdarill, celd odtrgnoli so se od Kristuiove poniznosti, od pravilno razkladane bože rejči — od istine.
Ka je že prorokOvao n'gda od nji te apoi-(ol ? ,,Bili so pa i krivi prorocke tned lfldstvom, liki i tned vami bodo krivi vuSitelje, ki notri pripelajo pogibelna jeretinstva." (II Pet.2,1-2.)
Jas sem je prevuča^ao, preskflso i sploj vOspoznao. Zito vas brančč oporainara, bratje moji, z etimi rečmi naiega Zveličitela: »varte se od ktivi prorokov .. .! (Mat. 7. 15.)                 *¦*
Vu kom vse biddijo ešče i s kčm vas IC6]o zapelatl, odtrgnoti od istine, od prive vere, to vam drgoč opliem doli, či de me dober Bog živo i tak šSeo. Tečas pa tOdi i (Qdi potom vsigd&r, tned vsdkimi razmerami zdržte, ka mite: vašo na Kristušovom evangeliomi fundalivano vero, naj vam niiče ne vzeme korono vašo. (Ozn. 3. 11. i 2. 10)
,VerostOjte, stojte vu veri, možjč bojfe, močni bojte!" (I. Kor. 16 13.; I. Pet. 5 8   11.)
Z-Luther kalendarlja.
Ousvetnost i sprdvišče Gustav Adolfa društva.
Prekmursko evang. Gustav Adolfa filialno drfiitvo je svojo Ietošnjo oivetnost i spravišSe sept. 7-ga v M. Soboti melo, na šterom so tao vzčli zastopn'ci vs6 naii prekmurski gmani do-sfa prištelov-prlštellc Gustav Adolfi drflitva.
Ousvetnost se je ob 1/4 9. vOrl začnola vu cerkvi z popevanjem 211 pesme. Škalič Šindor lendavsk! diihovnik so na podlžgi Gal. 6, 2. predgali Nemec Lajoš akadetnik so na goslaj.s sprevajanjem orgol, dv6 pestni igrali. Kovatš Frida  firarca  so  solo pop6vali edno pesetn, s
Strdn 122.
DOSEVNI LIST
september 20.
sprevajanjem orgol. Med igrov, dotično popeva-njem, so nas deklamicije opominale na verebrat ske dužnosti.  Berke  ErrG  je deklarrdlivo ,Na-bfld" pesem,  Sočič Ilonka  ,,Qustav Adolf* pe-sem, Kardoi Gčza .Oblflbo".
Potom so predsedeik drfištva, Luthar Adam
puconski dOhovnik tneli svoj odprtn! govor  od
etcga dugovinja: naša odgovornost proti e?ang.
,    raztorjenostatn. Za(6m so odprli gjiilei i napre-
dali   svoje   naznanilo   cd   drflštvenega  žitka v
pretečenotn   leti.   Z   toga naznanila   11 ništerne
<:.   točke zamerkamo ese.
.-           Notrijetrinja smo   meli  vkUp  12 2315 D;
186*5 D menje. liki v prvešem leti. Dariivano je po faraj: Puconci 3913 D, Bodonci 1402 25 D, M. Sobota 1280 D, Hodoi 936 D, Kilževci 890 75 G. Slaveča 625 D, Lendava 500 Ds G. Petrovci 440 D, Moravci 394 D, Domaniševci 387 5 D, Apači 213-5 Din. Popifikno piide na dfiio 52 p. Ali eta poprčknost se vu pojedini faraj etak raz-vija: Lendava je d&la za vsakov dfiiov 143 D, Puconci 98 p, Hodoš 92 p, Apače 73 p, Bo-donci 56 p, M. Sobota 54 p, G. Slaveči 39 p, Domanjševci 31 p, Moravci 30 p, Križcvci 21 p, G. Petrovci 18 par.
Na tak zi4ni »decč dir* so aldUvali: Pu-corci 405 D, M. Sobota 266 O, Bodonci 264 5 G. Slaveči 157 D, Križevci 68 D, G. Petrovci 46 5, Domanjievci 42 5 Din.
Podpore so dane : Apačam 1800 D, Len-davi 900 D, Domanjševccm 400 D, G. Slavečom i Seli 200-200 D, Diakonis Domi v N. Vrbasi 100 D; decč dar, 12495 D Koračeji (Bosnija) na zidanje molitvarnice. Gorioslanjena iuma je pa poltg pravil dina glivnomi društvi.
Nazadnje je gjOlžš zahvalnost vadluvao viem onim, ki so se vkomlali trOdili za pozdig-Bjeni tekaj letne dsvetaosti. Po vreloj zaklQčnoj tnolitvi prediednika i po navd&ienom spčvanji 1. veršuša »Trdi giad" pesme so z cerkvi vo idoči 344 Din cffertoriuma položili na cio Gustav Adolfa podpornoga diačtva.
Od matere ttaM vepnosti.
(Vzeto z Dr. Mešterbazy Erno, pržkdunajske evang. cer-
kernt krajine inšpektora, lStnoga krajinskoga odprtnoga
gjflllša gdvora.)
"*" ,,Morcmo previditi, ka dnesdča od vtdlco-ga nai ičkšo verncst želž Sv. mati cčrkev, kak vu mlra blijžcni letaj. Daesdžn je nž zadosta to
praviti, ka sem evangellčanec i z <em zadosta včinfti niis iti k-kmatete cerkvi držanja dužncstl. Dnesdčn nesmimo samo po iirial bldii evange-lifšnje, ar vezdašnji časi od vsakoga vernika pozitivno — aktivno delanje želejo i čakajo. Nevtajeno je potrebno, naj se vsaki evaegeličan-ski veralk interesera od tiastaja svete mater6 cčrkvi uio se !flbezn!?o br/ga i deia za nje na-preidžnje i dobro bodočnost. Poleg svojega sldna i prerncčncsti more lal prositi 1. vz^ti vu nje clmpranja opravicaj, Naj cgviiiani bode vu tom, ka U bar količkaj doprines^ vu cčrkevnom deli, je že s'^te raaterž cerkvi delavna i hasno-vita kotrfga . . . Bojditno vreli, zdrzni, vu pred-nji vrstaj se bcjuvajoči, nepotnenkani bojtivniki za nie pravice obarvanji . . . Bojdimo zavedni epangelifdnje, ki vu vsilte fele sfavj, vu vsakom vremcni batrivno denemo sveddstvo od naše svčte tnaterč cčrkvi ino k-nje !Qbčznost!."
Rdzloini mftli glisi.
Radosti glhs: ,Dete setn bio ino sem obstarao, ali ne sem vido toga pravičnoga os-¦avienoga, niti semena njegovoga kiah prositi". (Žolt. 37, 25)
Sen!oratno sprživžšče. Naša šinjorija je svoje !etno redno spravišče sept. 7-ga v Murski Soboti mela. Spržvfiče so Kovatš Šttfan šinjdr ddprli i napredali svoje letno naznanilo, štero je vsebovalo dugovdnja v Mordvskoj fari, kapčijo funduša za c6rkev v Seli, težkoče v Apačkoj raztorjenostl i veroučni ppan po Diuban Jožefi vkiippos'dvleni; nadale vr^dvzetje ništerni du-govanj lanskoga seniordtnoga spravišča i statis-tiko. Potom so raziiJne senioratne nazavGpnosti predložile svoja naznanila. Prišestno leto senio-ratno sprSvišče v G. Petrovci bcde.
Osebni glas. Fartek Franc inšpektor G. Slavečke fare so dolizahvalili s svoje inšpektor-ske festi. — V Lendavskoj fari so Ktihar Štefan novi peneznik.
Mrtelnost. Aug. 25 ga so mrli Baltazžr DežO debrecenski kalavinski pušpek v 65 1. sta-rosti svoje. Vu njih se je odselila protešfantnoga žitka edna nšjbole \ ozdignjena vodilna osebnost. Ednaki, krepek, ogvušani, batriven mož so bili, ki so od Boga dane blišfeče milošče ddre tneli. — Aug. 27 ga so v Bodoncl po kratkom betdgi tnrli Beztiec Štefan farni vreli kurator, naiega Lfsta veren čtenjar. Gorfsfanemo.
september 20.
DOSEVNI LIST
Strdn 123.
Pošta. Beznec I Francija. Napreplačilo hvaležno prejčli. — Kutoš Arpad Francija. Adres popraviii. Mesto zgflblenivi tmmeri dttigivi poslali. — Šebjanič Terezija Francija. Spodobne vsebine veršuše smo že večkrSt objavili v našem L!sti i kalendariji, nebi radl zato isto ponžvlali.
Poconci. Aug. 23 so nam naš rojak Šaš tatčc Franc diihovnik v SuboticJ, gl&slli Božo s?. Reč; sept. 20 ga pa Kiihar Franc moržvski administrator bodo oprivlali prinas Božoslfiibo ino fsti dčn popoldnčrf blegoslovljo novo prc-delani vodovod na Gorici.
Samovolni dari. Na goridržanje DOše?-ncga Lista: Šftar Šžtidor trg. M. Sobota 10 D, Čer Ilona Francusko 10 Din. — Na nesprhlivi venec Luthdrovc Fiisžr Šarolte: Ritoper Jolan v Markišavci 10 Din. — Na Dijački Dom: g. Ti-tan Jožef vučitel v Pukonci 100 Din. V pucon-skoj fari ob priliki dale pobčranja so daruvali: Bokrači 10 1. pšenice, 8 1. žita, Brezovci 16 1. pi.( 15 1. ž., Dolina 22 1. ž, Gorlca 9 V. pi., 10 1. ž, Krnci 8 1. pš., 15 1. z, Lemerje 9 1. pš., 8 1. ž., Markiiavci 15 1. pi, 26 1. ž., Moščanci 4 !. pš., 10 1. ž, (štero je z penczi plAčano v 15 Din), Pečarovci 26 1, ž., Polana 33 1. pi, 35 1. ž, Predanovci 20 1. pš., 32 1, ž., Puconci 76 1. pš., PuSavci 21 1. pl., 40 I. ž,, Sebeborci 27 1. pi, 14 1. ž., Šalamenci 20 1. pš., 15 !,ž, Vane-ča 13 1. pi., 7 1. ž. i 2 D, fara 165 1. ž. (90 1. z penezi plačano 90 Din). Vkup 281 1, pšenice, 358 1. žita i 107 Din. penez. — Topla hva!a vsem za vse!
Turobni glasi. Odselili so se zadnji rce-sec z Puconske fare vu večnost: vd. Poredoš Frančiška, roj. Podleselt v Pečarovci, st. 78 1., vd. Horvat Ida, roj. Kumin na Goricl, st. 28 1., vd. Pavlič Eva, roj Cipott v Sebeborci, st 62 !., Fartelj Šandor v Andreci, st. 80 1. i eden otrck v Krnci. — Naj mšjo sladtck grobski sčn i bia-ženo goristanenje.
Ka novoga ? V Niirnbergi v Nemčijl je Hitler od 8—14. sept. držao velki kongres, kania je 3000 posebni vldkov pripelalo poslfihiavce iz cele Nemčije Njegov govor so niiterne države prepovedale objaviti. Jedro njegovcga govora je bio: Berlin proti Moskvi! — D.klžtor Rusije, Stalin, je dao 16 komunfstični prvakov vmoriti, ar so s Trockijom držali. — V Špžnfji uporniki močno napredujejo, že so zavzčli železnico, štera je včzala Španijo s Francijo. — 19. okt. bo seja pžt velesil. Kak poročajo francuske  i  angleške
novine, — Nemčiji nazžj pontidijo Togo i Ka-merun kolonije v Afdki. — V 4 letaj Nemčija ne bo več prlsiljena na uvoz sirovin, kx de do- t ma producerala vse. Pred krštkim so v6najili> ka kak se de!a bombšž (za cajg) iz mleka. — Gdvni iajnik Driištva nirodov Avenol je k Mu-soliniji hodo zavolo sodelov&nja v Driištvi nšro-dov. Francuske novine se norca delajo, i te pot imeniijejo za BC«nosso.* — Kak »Politika* po-roča, naia vlada 200 vagonov semenske pienice kiipi v BankutK Iz toga 180 vsgonov razdelijo v Dunavskoj, po 10 — 10 pa v Vardarsko} i Drinskoj bžnovini. Vlada je za to kiipčijo kme-tijski oddeiek Dunavske banovine zavtipala i za te clo 800.000 Din odločila. — S 1. okt. se pri nas končno todl zakon od kmečke zaščite regu-lera i stopi v žitek. — V Romnuiji je nastžla sprememba vlade. V novoj vladl nega več Ti-tulesca, ki je 14 let bio romunski zviineinji mi-nlster. — V Nemčiji je podugšana vojaika slfilba m dve leti. Zda bo mela Nemčija &tL\no pod orožjom 2 milijona vojakov.
Te priličen Mozeš.
Vu cdnoj tnenioj vesi Hannovera, tak pr&vi pripovest, se je sprdznilo zvonžrsko mesto. Što bi mogo napisati čfldflvanja farara, gda se eden dčn samo notripost^vi k njetni eden židov, kije tiid! vu onoj včsi živo, Mozeš Levi i se glasi, ka on prcvzeme zvoažrsko mesto. »Ali Mozeš", er(č te farar ,mi vas nemremo katc židova za zvcnara gorivzčti." BAli gospon farar, oni me ddnok okrstijo i jas te z vesčljem postAnem kričenik." Farar, komi se je smešno vidlo ed-noga židova za zvonšra gorivzčti, erčč: ,Ja, Mozeš, to je vse lepo i dobro, ali ka za iroena bi pa vam da~li kak kričeniki ? Stžro ime, Mo-zeš Levi, nemrete zdržati, a~r nišče bi vžs ne držo za krščenika". .Na to sem jas že tfidi mi-slo, gospon farar, zndjo ka, meni se jako dopdd-ne i bom se zvao Luther Marton*. Farar se je od smeha komaj nazžj zadržo: NZa Božo volo, kak pa pridete na td misel ?" ,Nfi, naj se ne smehčjo, Luther Marton je edno lžpo itn& i me-ni nede trbelo z srškic vozrezati monograme, štere sem naplso L, M,"
Nč istina, (e Levi Mozeš je priiičen človek bio. Ali njegova priličnost je ne dosta bila vrčd-na. Ali pitajmo satno, nega dosta tškii prllični Mozešov med luteraai, ki vero svojo zapflstijo za eden dober .kšeft"? Ki dostakrdt že naprS odajo i ešče deco svojo za edno ,,dobro parti-jo"? To je dokžz, ka takši nemajo vere, ar pržva vera prvle nihž »žltck i blšgo i vse ka je držgo", kak vero vu Kristuii.
Stržn 124.
DOSEVNI LIST
september 20.
Reformacija na AngleSkom.
..;-.-.     -,             Naprejddva:SILVANUS.    .
(Nadaljavanje.)
Ali pred smrtjov je požallivo (e stopžj i gda je na gormšdo šo je sam sebč pritožo za nevdrnoga, ki je zaijjo pravico, naj sl žrtek ob-drži. Pred v$em lOstvom je vu planči vtegno svojo pi&vo roko i je erko: BEta je pregreiila, ta naj gori obprvim." Tak je Cranmer svojo sla-bost vu smrti \6Hlgo z sarn sžbe. TBdi Marija se je v pameti zmešala, ar je čutila, ka mržnjo nžroda na sčbe obrnč za volo vmdrjanja i po nlkakioj pSti nemre vere napifiidfinje prekrdtiti. Na to je tUdi preci tnrla i jo je Elizabeta, Ane Bolein fi nasledflvala.
EHzabeta je svojo tnladost brezi vesčlja i vu vevšem tali v zšpori potroiila. Ali ta sarao-čina je za njo edna š&la mddrosti bila i vučitel spoznanja, mertačlivosii i ponizne pokornosti grdtala. Kak njčna nesrečna mati, tiidi ona je navddiena bila za evangeličansko vero. Vse ro be oslobodila z voze. štere je Marija zapreti da la i je pomali notrivpelala reforrn&cijo brezi ka b! pžplnce težlla ali pregšnjala. To nšjvekšo ob-last obri cžrkvi je nszaj na sLbe vzfc'a, či ba> ka jo je pApa ponovno vdprekuno. Božo s fižbo, itero je od evangeličanski theologov v rčd dšla postaviti, je obdržžla vu sredini med papinskov ceremčnijov i vu daleč idočov prostočov. Pri-bližno tak, kak je ešče dnesd6n navžda vu angli-k&nskoj cčrkvi, gde je ešče vnogo zvčnešnje for milnosti obdržano od stare p^pinske cerkvi, ne tak, kak vu nemški i šsajcarski proteštantski c6r-kvaj. Edno verevadliivanje je bilo vkuppostavle-no v 39 šrtikulušaj, itero je ešče dnesddn va-li?no v Angllji. POšpeki so ostanoli vu svoji {čsti i dohotkaj, samo so raogli evangeličansko vadltivinje gorivzeti. EHzibeta je sledi ostro po-stdpala prdti vsakiemi zburkavanji i revoluco-nšlnomi trenjč ti papidcov, kak tfldi proH do skrajnosti idOčim reformžtorom. Donok je pod njenira 25 let trpččim, srečnim vladarstvom po-loženi fundament Angllje velikosti i zmožnosti, i ete fundament je nika ne di&go kak pa KrisSu-šov evangelium, od iteroga slično se vidi eščc i daesdčn po drflgi evangeličanski držšvaj. K ednomi popolnomi verskomi vjedinanji je IQdi na Angleškotn ne priilo i to ni nikia politična ob blšst nemre prisiliti.  Ržvno za toga vclo, ka je
Eiizabeta na sčbe potčgnola to najvčkšo oblast c^rkvl so sledi dfige stranicarske borbe nastanole Od kfci!evske vižsti popršvlena cerkev, vu šteroj je dosta ostonclo vu Boži slfižbaj od paainske navade, se zoič pQ§pekijska ali episkopalna cčr-ke?. Vnogi so z ustanovov (autonomi}ov) t6 cpiskopa'ne c6rkvi ne bili zadovoini. Ne so šteli nika takšega obdržati, štero na papinsko spo-minja. Te, ki so na popolno očiščeni^ (putitas) trli, so se od episkopalne cdrkvi ločili i se zo-\čjo: purilžneri ali pre8byteris>neri. I med etJ, ti do skiajnosti idoči, ki so sledi. posčbno pod tim velikim imenltnim Ollver Cromwell om se nastanlli, so t! independenti, ki so ne samo (6 epfskopalno, nego tildi to presbitanersko cčrkev zavrgli, tak ka so vsi posebni i cd edend flgoga nezavisni.
Oliver Crciriwe!l je eden dež^lni plemen!-(aš bio, ostrcga i energičooga karaktera, č/stoga miilenja i ostroga pog!čda mož Gda je I. Karl, eden vnfik Marije S'uart, kak kržl na Angleškom, leta dugo brezi parlsmenta, splcj po svojoj voli vJadaro vu drža*vni i vu vsdlQvan']skl dugovanji je raed narodotn meščanska bojna vOvdžrila, \u šteroj so se kra!a lQdj^ i parlamentna part&ja borile med sebom. Šereg parlamenta je z puri-tanerov stao, k! so cerkev od vsakše človeče blodnosti j zvdaeinjosti očistiti iteii; .resni, fa-natično pobožni liidjč, ponizni i pokorni pred Bogom, gizdšvi i negenlivi pred človekom." Voj toga žerega je Oliver Cron well b;o, ebož vel-koga voditelskoga talenta. Z nepokvarjeni s!n6v deželnoga naroda si je po časi celi šereg pietne-niti borcov spravo okoli sčbe, štere je slalno včio na obiačanje crožja i tned ler.i jih je na> puno z svcjov verskov navd&ienostjov, štereje za ,železna rebra" imenuvo. Žnjimi je dvakrat oblšdo kralž šereg, šteri je z pLpincov i z na-slcdniki cp!skopalne cčrkvi bio vkuppostžvleni. I. Karl je bio zgtableni i \6džni parlamentskoj partšji. Cron.wsll, vu koga rokaj se je pomali vsa oblžst koncenlrJrala, si je iak djao z kra-loni, kak z ednitn razbojnikom. Dao ga je kak tyrana, odavca, vmorilca i nžroda protivnika na smrt osoditi i v Londoni pred palačov Wh'tehall glavo vzeii. Cromwell je z ednoga obloka kcoj glčdo to knavo koirčdijo. .Ovo, vadlUvanje je rešeno i sloboičira jezere i jezere zagviiiana", je zakričo, gda je Karla glšva vu prdh spadncla. (Dale.)
Stampano v »PREKMURSKl TISKARNI« odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.