6. april 2001 številka 4 letnik XXXIi
časopis občine LOGATEC
novice
X4ST0RSecurify
DRUŽBA ZA TEHNIČNO IN FIZIČNO VAROVANJE OBJEKTOV direkcijo: (01)830 31 60 enota Vrhnika: (01) 750 53 77 komercialo: 041 672 680 e-mail:info@xostor.si http://www.xostor.si LJUBLJANA- KAMNIK -KRANJ -VRHNIKA
XASTOH d.a.o.. podjetje   stfjritvuiKj in trgovinsko dejavnost, I'n rita la, 1241 Kamnik.
April
se je tudi letos začel s šalo in mediji so tudi letos poskrbeli za kakšno zares dobro potegavščino. Prav nič pa se niso šalili tisti, ki so na začetku marca napadli in hudo ranili novinarja Mira Petka. Bilo je v času, ko so najboljšim slovenskim novinarjem podeljevali nagrade in je dr. Manca Košir dopovedovala, da vloga novinarjev ni nič drugega kot nadzirati oblast. Očitno je, da tako ne mislijo vsi! Bo pa novinarjem marsikaj novega prinesel Zakon o medijih, ki so ga državni poslanci marca brali v tretje. V njem je marsikaj napisano tudi o pomenu posredovanja informacij javnosti. Ena od možnosti, ki jo lahko uporabimo, je tiskovna konferenca. Če verjamete ali ne, smo "tiskovko", tako pravo, doživeli 6. marca tudi v Logatcu. Sklicala jo je predsednica Turističnega društva Logatec, da bi na njej medijem celovito predstavili Gregorjev semenj. Za pogumno odločitev bi ji, če bi lahko, pripeli "zvezdico". Tako je treba! Novinarjem "servirati" čim več uporabnih informacij! Tisti, ki to počnejo že dolgo in resno, vedo, da se tako delo z novinarji obrestuje. In še nekaj je res, če imajo hitro in uporabno informacijo, je ne iščejo v ozadju dogodkov, kjer pa se ponavadi odkrije še kaj hujšega.
Gregorjev sejem: No prireditvenem prostoru na trgu pred cerkvi/o
SV. Nikolaja Se je trlo obiskovalcev. Foto: Franc Bogataj
In medtem ko so slovenski parlamentarci že tretjič dajali pripombe k medijskemu zakonu, so logaški svetniki sprejemali pomembne odločitve. Zaščitili so vodne vire in odločili, da po novem ne bomo imeli samo občinskega praznika, ampak tudi občinska priznanja. Odličen sklep! Vse prevečkrat namreč kritiziramo, vse preveč si gledamo v skledo in zobe in vse premalokrat nagradimo in pohvalimo tiste, ki si to zaslužijo.
Za odlične so se ta mesec izkazali košarkarji, ki z doseženimi rezultati silijo v višjo ligo, čeprav ne vejo, kje bodo tekme igrali. Bronasti, srebrni in zlati so ta mesec postali tudi mnogi mladi logaški glasbeniki, ki so nastopili na 30. slovenskem tekmovanju. Na mariborskem zborovskem tekmovanju se je posrebril tudi Adoramus. In če nič drugega, ti uspehi kličejo k izboljšanju pogojev dela v kulturi. Osrednji občinski kulturni hram bo aprila sicer dobil prenovljeno podobo in "nove sedeže" (so na njih včasih sedeli poslušalci filharmoničnih koncertov). Za kaj več pa sta verjetno premalo dva svetnika, ki sta na seji parlamenta predlagala v proračunu pri postavki Narodni dom nekaj večjo številko kol 0. Marca smo se izkazali tudi občani in podjetja - akcija zbiranja sredstev za nakup ultrazvočne naprave je dosegla svoj vrhunec. So se pa marca o zdravstvenem domu in prostorski stiski v njem pogovarjali logaški svetniki. Moteče je, da se v isti čakalnici drenjajo otroci in odvisniki. Rešitev je gradnja, saj novih prostorov v okviru obstoječe stavbe ni mogoče pridobili.
Prostorsko stisko občutijo tudi v šolah, kjer se je konec marca končalo drugo ocenjevalno obdobje in učitelji in učiteljice so staršem poslali ocene o uspehu. Odlične, prav dobre zadostne...
Kaj pa mi? Kdo ve, kakšno oceno bi si zaslužili za dela in dogodke, ki smo jih opravili, zagrešili, pozabili marca?
P.S. Marca smo opazili tudi razpisa za direktorja/ico in ravnatelja/ico, tipamo, da so izbrali najboljša!
S, Novak
Zdaj gre zares
Spoštovane občanke, spoštovani občani!
Pred vami je četrta številka letošnjih Logaških novic. Prepričan sem, da mnogi med vami težko čakate, da se znajdejo v vašem poštnem nabiralniku in vas seznanijo z novicami in drugimi zanimivostmi iz domačega kraja. Naše Logaške novice imajo dolgo tradicijo, doživljale so vzpone in padce, vendar so se vedno znova postavile na noge. Danes so kvaliteten lokalni časopis in po mojem prepričanju v samem vrhu takega tipa časopisa v naši državi.
Občine imajo obvezo informirati občane. In prav je tako. Načini in pogostost objavljanja informacij pa niso predpisani. Do sedaj so Logaške novice izhajale 11-12 krat letno, Občina Logatec jih je sofinancirala, del sredstev pa so Novice pridobile na trgu. Žal so obveze, ki jih mora občina izpolnjevati do neposrednih proračunskih uporabnikov, iz dneva v dan večje in tako zmanjkuje sredstev za cel kup drugih, tudi pomembnih stvari. Med njimi so Logaške novice.
Odločiti se moramo kako naprej.
V primeru, da vsako gospodinjstvo še naprej dobiva Novice zastonj, lahko občina letno zagotovi le 4 številke. Če pa želimo naše Logaške novice dobivati vsak mesec, bo potrebno razmišljati o naročnini. Le-ta bi za en mesec znašala približno od 200 SIT do 250 SIT,(to je manj, kot znaša cena škatlice cigaret), odvisno od števila naročnikov. Odločili se bomo skupaj. Naslednji številki bo priložena polletna naročilnica. Če bo naročil vsaj 1800, bodo ostale Logaške novice mesečnik, v nasprotnem primeru pa bodo izšle 4-krat letno.
Odločitev bo naša skupna.
Upam in želim, da bi vsi skupaj imeli možnost izražanja mnenj, informacij in ostalih zanimivosti še naprej v taki obliki kot doslej.
Vašžupan Janez NAGODE
Tik pred zaključkom redakcije smo opazili, da so v križišču priključka za avtocesto in Notranjske ceste iz smeri Martinj hriba postavili prometne znake, ki označujejo obvoz za pešce in kolesarje. Predvidevamo, da se bodo dela v križišču kmalu pričela, na končno podobo krožišča pa bo potrebno počakati še nekaj časa. Vprašanje, ki najbolj zanima prebivalce Martinj hriba, pa je, kako bodo pešci oziroma kolesarji prečkali križišče potem, ko bo v njem urejen krožni promet. Ali bodo v krožišču uredili podhod ali ne.
Več na 2. strani.
Zapisano v Logaških novicah
Letnik 1954
S sklepom Delavskega sveta in sindikalne podružnice KLI Logatec ter z namenom seznanjanja delavcev Kil ja o vseh dogodkih v podjetju KLI, kasneje pa tudi širše, je marca 1954 izšla prva številka informativnega vestnika Delavskega sveta KLI Logaške novice. Urejal naj bi ga uredniški odbor, vendar je vloga urednikovanja, na začetku pa tudi pisanja člankov, spadala v - kot bi danes rekli - opis del in nalog takratnega tajnika podjetja KLI, danes že pokojnega Branka Malusa.
LOOAjjtl NOVICE
\ ^ >&nwxit$m rim ODtrsrt
USOOA "\
Leta 1954 so razmišljali o postavitvi športnega parka na Poštnem vrtu. Poleg športnih objektov so predvideli prostor za kulturni center, knjižnico in moderno kino dvorano.
Že v prvem letu izhajanja so Logaške novice poleg informacij o poslovnih rezultatih KLI-ja, načinih obračunavanja plač, predvidenih investicijah, volitvah v delavski svet, kadrovskih gibanjih v podjetju, sklepih delavskega sveta, težavah z devizami in podobnega, pisale tudi o logaški knjižnici, o težavah z individualno gradnjo, o predvideni gradnji športnih igrišč in športne dvorane v Logatcu (!!), o gradnji gimnazije in lesnoindustrijske šole ... Zato lahko trdimo, da to ni bil le informativni bilten delavskega sveta KLI, temveč, tako kot danes, glasilo vseh občanov. V decembrski številki iz leta 1954 med drugim piše: "Splošni želji Logatčanov je bilo zadoščeno, ko se je razširila vest, da bo dobil Logatec svojo komuno. Prvotni načrt, po katerem naj bi bil sedež komune na Vrhniki tudi za Logatec in njegovo okolico, je bil spremenjen v zadovoljstvo prebivalstva ... Logaška komuna bo obsegala dosedanje občine Logatec, Rovte, vasi Laze, Jakovico, Ravnik, Grčarevec in del Zaplane. Po svoji naravni gospodarski zaokroženosti bo predstavljala zelo lepo in skladno gospodarsko področje, ki ima kakor v kmetijstvu tudi v industriji velike možnosti razvoja."
JožeSelšek
ZBIRAMO FOTOGRAFIJE!
Občina Logatec namerava letos junija pripraviti fotografsko razstavo v počastitev 10-letnice osamosvojitve Slovenije.
Zato prosimo vse, ki hranite kakršne koli fotografije iz osamosvojitvenega dogajanja na Logaškem (v letih 1989 -1991), da jih posodite ali ponudite v odkup; na naslov: OBČINA LOGATEC,Tržaškac. iS.
Fotografije nam lahko pošljete po pošti ali pa jih osebno prinesete na zgornji naslov, lahko pa sporočite svojo namero na telefon: 7S41 310 (tajništvo župana).
Podžupan občine: Marcel ŠTBFANČIČ
Velikonočno voščilo
Logaški župniki vam želijo blagoslovljene velikonočne praznike. Vsem krajanom - vernim in nevernim; mladim in starim; bolnim in zdravim; še posebno pa vsem tistim, ki so v kakršni koli stiski in trpljenju, pa prinašajo veselo novico, da je Kristus premagal vsa naša suženjstva, tegobe in bolečine ter nam oznanja, da ljubi vse in vsakega posebej. Aleluja!
Vesele velikonočne praznike, čim več izvirnih idej pri barvanju pirhov ter veliko uspeha pri peki potice, vam želi tudi uredništvo Logaških novic.
a i
Najemnine res
neprofitne ?
"*     stran 2
Športni klubi ostajajo zvesti
stran 4
Utrip
krajevne
skupnosti
stran 5
Noč v marici
stran 8
1 ć-opasL novice
politiko I gospodorstvo
6. april 01
prašilLsmo ZA VAS
Podhod - bo ali ne bo?
Tokrat smo na uredništvo Logaških novic prejeli pismo bralca G. S., ki je v našem časopisu že bral o krožišču na Martinj hribu. Zanima pa ga nekaj drugega. "Slišal sem, da v krožnem prometu ne bodo naredili podhoda za pešce. Do sedaj sem bil prepričan, da podhod bo in se mi tudi zdi, da bi moral biti," nam piše. "Samo tako bo možno varno zagotoviti prečkanje priključka, še posebno za otroke. Sprašujem vas torej, ali v krožnem prometu podhod bo ali ga ne bo."
Če želite, da najdemo odgovor tudi na vaša vprašanja, nam pišite. Naš naslov: Logaške novice, za rubriko Vprašali smo za vas. Čevica 4, Logatec. fax.: 750 96 64, e-mail: novice@mali.si
Odgovarja župan občine Logatec, Janez Nagode: "Na zadnjih dogovarjanjih na Ministrsti it za promet in Direkciji RS za ceste sem v zahtevi, da se podhod izvede, ostal sam. Strokovnjaki, ki so se ukvarjali z rekonstrukcijo križišča, zagotavljajo varno in popolnoma zanesljivo prečkanje krožišča čez prehod za pešce. Krožišče sicer ne ustavlja pretoka prometa, zmanjšuje pa njegovo hitrost na 50 km na uro. Država kot investitor zalo ne pristane na izvedbo podhoda, oziroma bi podhod morala financirati Občina. Tega zalogaja tod 25 do 30 milijonov SIT) pa si ne moremo privoščiti. Dokler se z ministrom in državnim sekretarjem ne bomo dokončno dogovorili, ne dovolimo, da se dela v krožišču nadaljujejo."
Na vprašanje, ali bo Občina pripravljena financirati podhod, če država ne bo spremenila svojega stališča, je župan Nagode odgovoril, da težko, saj "denarja za to nimamo in bi morali30 milijonov dobiti na račun nečesa drugega: večnamenske športne dvorane, urejanja cest v Dolnjem Logatcu ali najeti posojilo. "Odločitev o tem, ali prerazporediti sredstva, da bo podhod narejen, bi morali sprejeti občinski svetniki. Ali se županu zdi smotrno, da bi to predlagal občinskemu svetu? "Zdise mi, da ne. Čeprav zagovarjam, da mora biti krožišče varno, se premalo Spoznam na samo varnost. So pa strokovnjaki razpravljali, da dvojne varnosti na takšni cesti ne moremo zagotavljali (ni smotrno), saj je predvidena hitrost prometa 50 km na uro. krožišče pa je v samem naselju."
Tako župan. Prebivalci Martinj hriba verjetno razmišljajo nekoliko drugače in ne zaupajo čisto strokovnjakom. Še posebno zato, ker so jim pred več kot letom dni obljubili sestanek z enim od njih. do katerega pa nikoli ni prišlo. Konec leta 1999 se je 55 Martinjcev zbralo v OŠ 8 talcev, da bi se z županom, arhitektom Erkerjem in predsednikom KS Naklo, Bertom Menardom dogovorili o ureditvi križišča. Krajani so si v zahtevi, da se uredi semaforizirano križišče in pločnik, bili enotni. Ravno zato jim je župan obljubil sestanek s strokovnjakom, ki naj bi jih prepričal o prednostih krožnega prometa... Konec leta 2000 so delavci pričeli z deli v križišču, kjer bo nastalo krožišče. Glede na neobveščenost ni čudno, da so se pričeli krajani spraševati, kako bodo lahko prečkali priključek za avtocesto. Kakor je videti sedaj, ga bodo po prehodu za pešce.
Petra Trčeh
PREJELI SMO
Bralce naprošamo, da se v pismih omejijo na dvajset tipkanih vrstic. Če so pisma daljša, si pridržujemo pravico do krajšanja.
Zdravstveni nadzor na Gregorjevem sejnin v Logatcu
Dne 10, 3. 2001 sem kot inšpektorica Zdravstvenega inšpektorata RS, po uradni dolžnosti, na prire- ditvi Gregorjev sejem v Logatcu, vršila inšpekcijske preglede na stojnicah zaradi ugotavljanja pogoiev prodaje živil izven poslovnih prostorov.
Ob tem me je zelo presenetilo ravnanje gospoda, ki je povezoval program, saj je obiskovalce sejma s prireditvenega odra med 12. in 13. uro javno nagovarjal o tem. kaj sanitarna inšpekcija sploh počne na sejmu, in se celo postavil v vlogo glasnika Občine Logatec, ki bo po njegovi izjavi naslednje leto tako ali tako prepovedala delo sanitarni inšpekciji na sejmu.
Menim, da sem obiskovalcem Gregorjevega sejma, ki ne vedo, čemu je izvrševanje nadzora naše službe sploh potrebno, dolžna pojasniti, da inšpekcijske preglede opravljamo izključno zaradi varovanja zdravja potrošnikov. Zdravstveni inšpektorat preverja, ali so izpolnjeni pogoji za prodajo živil na način, ki omogoča zdravstveno ustreznost živil, z namenom, da se zaščiti zdravje ljudi, in da se zaščitijo interesi potrošnika.
Pojasnim naj, da bo Zdravstveni inšpektorat, kjub nenavadnemu ravnanju povezovalca prireditve, tudi v bodoče opravljal inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov zaradi varovanja javnega zdravja,
Irena Šimnovec Berlinger, dipl. san. i>if>., višja inšpi 'ktorica
Najemnine res neprofitne?!
Kakšne najemnine zares plačujemo in kaj vse vpliva na
izračun le-teh.
Najemniki novejših neprofitnih stanovanj plačujejo za dvosobno stanovanje najemnino v višini nekaj nad 35.000 sit mesečno, za večje - trosobno pa nekaj več kot 44.000 sit mesečno. Marjetka Treven z Oddelka za okolje in prostor nam je pojasnila, da se neprofitna najemnina za stanovanje izračuna po posebni formuli, ki je tlel metodologije za izračun najemnin.
Naklo, d.o.o.. ki je upravljalec večine neprofitnih stanovanj, obračunava individualne stroške uporabe stanovanja in skupne obratovalne stroške, višino najemnin pa določa Občina, ki pri tem upošteva zakone in predpise, ki jih izda Ministrstvo za okolje in prostor. Z novim letom je sprejeta nova metodologija obračuna neprofitnih najemnin. Pri izračunu najemnin za stanovanja, oddana v najem pred 23. 3. 2000 (pred uveljavitvijo te metodologije ), se upošteva vrednost točke v višini 3,75 dem (v tolarski protivrednosti): za stanovanja, oddana v najem po uveljavitvi te metodologije, določi vrednost točke za ugotovitev vrednosti stanovanja minister za okolje in
prostor enkrat letno z odredbo (5.39 dem). Tako za stanovanja, oddana v najem pred 23. 3- 2000, višina neprofitne najemnine znaša 3.13"« od vrednosti stanovanja, za stanovanja oddana v najem po 23.3. 2000 pa 3.28 %. Natančen izračun najemnine je odvisen od vsakome-sečue vrednosti točke. Z novo metodologijo za oblikovanje najemnin neprofitnih stanovanj bo višina
najemnin naraščala do leta 2004 (33 % v treh letih oz. 8% na leto). V čem je torej problem? Najemniki neprofitnih stanovanj so sicer seznanjeni z osnovnimi podatki o stanovanju (podatke hrani lastnik stanovanja - v tem primeru Občina), sprašujejo pa se, če je stanovanje ovrednoteno v skladu s Pravilnikom za ugotavljanje vrednosti stanovanj. Lastnik in najemnik neprofitnega stanovanja morata namreč podpisati
tudi zapisnik o ugotavljanju vrednosti stanovanja, ki obsega točkovanje, izračun vrednosti najemniškega stanovanja in popis opreme in to je tisto, s čimer nekateri najemniki niso seznanjeni. Najemna pogodba, ki jo skleneta lastnik in najemnik, namreč pri opisu stanovanja določa površino (v m2), podatek o številu točk pa ni naveden. Najemniki imajo pravico, da pri lastniku ali upravljalcu stanovanja lahko preverijo pravilnost izračunane najemnine iz pogodbe, vendar jo premalo uporabljajo. Iz povedanega izhaja, da v naši občini neprofitne najemnine določajo na podlagi veljavne metodologije, da pa so pomanjkljivo sestavljene najemne pogodbe (čeprav v skladu s predpisi), ki ne vsebujejo podatkov o številu točk. Bodoči najemniki naj bodo zato pazljivi pri podpisovanju pogodb in zapisnika o ugotavljanju vrednosti. Čeprav je veselje ob pridobitvi stanovanja ponavadi neizmerno, je v tem času vredno ohraniti trezno glavo in natančno preveriti, kaj podpisujemo.
Karmen Osredkar
Čistilne akcije ne bo
Logaški taborniki iz rodu Srnjak so aprila nameravali organizirati akcijo čiščenja Logašcice, a jo bodo prestavili na jesenski čas. Na 29 razposlanih vabil različnim društvom so le na nekatera prejeli odgovore. Takoj se je odzvalo J P Komunalno podjetje Logatec, d.o.o. in jim ponudilo pomoč v obliki materiala, podprli pa so jih še Planinsko duštvo Logatec. Ribiška družina Vrhnika ter Lovsko društvo Logatec; ti zadnji so jih hkrati tudi opozorili, da akcijo pripravljajo v neugodnem času, saj takrat ob potoku gnezdijo ptice. Zato so se taborniki odločili, da jo prestavijo, Je pa (ne)odz.iv številnih društev dovolj zgovoren dokaz za to. da čeprav imamo usta polna kritičnih besed o skrbi za čisto okolje, o onesnaženosti in ekologiji, še vedno nismo pripravljeni preiti od besed k dejanjem. Kritizirati je pač lažje,
Okleščeni "Šopek ženskih odgovorov"
V zadnji številki Logaških novic sem na strani 6 prebrala sestavek z naslovom Šopek ženskih odgovorov. Med vodilnimi in uspešnimi gospemi v Logatcu sem zaman iskala imeni dveh gospa, ki sta na vodilnih mestih v Karitasovih ustanovah. To sta gospa Marjana Rupnik iz Doma Marije in Marte ter gospa Mirjam Šprohar, ravnateljica Miklavževega vrtca. Obe ustanovi delujeta uspešno že nekaj let in sta poznani v logaškem in širšem prostoru.
Zakaj sta ti dve Imeni izpadli iz šopka uspešnih žena, lahko bralci presodimo sami.
Elka Kukali
Spoštovana gospa Kokaljeva,
vesela sem, da sle se oglasili in potrdili dejstvo, da vsak t/bor nekoga prizadane,
Moi i/bor žensk, ki sem jih povabila k sodelovanju v članku Šopek ženskih odgovotov, ni temeljil na uspešnosti žensk, njihovih zaslugah, požrtvovalnosti, pomembnosti v javnem življenju; izbrala sem jih preprosto zalo, ker vse opravljajo vodilno funkcijo direktorice ali ravnateljice
Gospe, ki ju navajate, te funkcije ne opravljata. Kot veste vi, sama pa sem se o tem še enkrat prepričala v pogovoru z gospodom župnikom Janezom Komparetom, je direktor ustanove, pod katero okrilje sodita vrtec in dom, vsakokratni župnik. To je edini razlog, zaradi katerega se omenjeni gospe nista znašli v šopku.
S spoštovanjem, liranha Novak
Vprašanje lovski bratovščini
Najprej lep pozdrav! v našem časopisu bi rad postavil malce zagonetno vprašanje logaški lovski bratovščini, na katerega naj bi mi tudi javno odgovorili. Ali je možno, da enajstletni kužek, visok okoli 30 centimetrov, ujame dvoletnega srnjaka, ga podre na tla in še pri živem telesu pojo okoli tri kilograme njegovoga mesa? lako s stališča kinologije kot s stališča zdrave IKimeti me zanima, če je to mogoče. Če mi bodo odgovorili, bom pojasnil tudi ozadje vjiiasanja. Vam cenjeno uredništvo, pa lep pozdrav in čestitke k dosedanjemu zanimivemu urejanju Logaških novic.
Rudi I uvrič
Hidravlični model vodovodnega sistema
Komunalno podjetje Logatec je lani Katedri za mehaniko tekočin Fakultete za gradbeništvo in geodezijo naročilo izdelavo Hidravličnega modela vodovodnega sistema Logatec, ki ga je 20. marca predstavil vodja naloge Primož Banovec. Model EPANET 2.0 je last ameriške državne agencije EPA in je razvojno naravnan.
Koncept vodovodnega sistema, ki se je razvijal v preteklih 30-ih letih, se je razvijal brez jasne usmeritve, kar nekako stihijsko, je razložil direktor KP Logatec, Igor Petek, ker so želeli, da bi bil razvoj omrežja tako z ekonomskega kot tudi z vidika varnosti oskrbe in različnih hidravličnih situacij čimbolj ugoden, zato so se lani odločili, da naročijo izdelavo modela. /, njim bodo med drugim lahko bolj točno locirali morebitne napake in okvare, kar pomeni, da se bo čas popravila skrajšal, težave na terenu (premajhni pretoki, prenizki tlaki) pa bodo lahko opredelili tudi računsko. Model bodo v podjetju lahko sami dokaj enostavno uporabljali in z njim določali prihodnji razvoj omrežja. Na predstavitvi so bili poleg članov Nadzornega sveta KP Logatec, predstavnikov komunalnih podjetij in občinskih uprav sosednjih občin ter medijev1 povabljeni tudi dani logaškega občinskega sveta. Glede na to, tla bodo na občinskem svetu še velikokrat razpravljali o vodovodnem omrežju, je škoda, da smo med poslušalci videli komaj kakšnega.
Petra Trtek
Podirajo hleve
V tem primeru ne zaradi slabih razmer v kmetijstvu, ampak zaradi posodabljanja Posnetek prikazuje Pedagoško raziskovalni center za mesna goveda in ovčerejo Biotehniški' fakultete Logatec, kjer se že nekaj let vrstijo Investicije v modernizacijo in razvoj. Stari polodprti hlev bo zamenjal sodobno grajen objekt za s|>rav Ho krme in strojev
Tekst infoto: Roman Rupnik
6. april 01
politiko I gospodorstvo
>šL novice 3
Zbornica, kdo bo tebe ljubil?
V Sloveniji imamo uzakonjen sistem trojne zbornične organiziranosti. Poleg gospodarske (GZS) in obrtne (OZS) je pred kratkim zaživela še Kmetijsko gozdarska zbornica (KGZ). Članstvo v zbornici je obveznost, določena z zakonom, zato bodo, poleg kmetov, plačevali članarino KGZ tudi tisti gospodarski subjekti, ki pretežno opravljajo kmetijsko gozdarsko
dejavnost.
Članstvo v OZ je pogojeno z obrtnim načinom opravljanja dejavnosti, o katerem govori 5. člen Obrtnega zakona. Dokaj ohlapni kriteriji v tem členu omogočajo, da se skoraj vsaka dejavnost lahko opravlja tudi na obrtni način, zato je pogosto že manjša članarina v OZ motiv, da se posamezni gospodarski subjekt opredeli za obrtnika. Ostala podjetja so člani GZS, ki je v lanskem letu samo od članarin nabrala okroglih 2,65 milijarde SIT.
Vse tri zbornice imajo vrsto stičnih točk, skupnih interesov in skoraj enakih ciljev. Med najpomembnejše cilje sodita zagotavljanje storitev svojim članom in zastopanje interesov članstva v odnosu do države. Za ohranjanje neposrednega stika s svojim članstvom še najbolje skrbi OZ, ki je organizirana v 64 območnih zbornic po Sloveniji. Imamo jo tudi v Logatcu in šteje 370 članov. V GZS je včlanjenih tudi približno 130 delujočih logaških podjetij. Kako bo za svoje članstvo skrbela KGZ, bo pokazal čas.
0 usposobljenosti in učinkovitosti zborničnih aparatov pri servisiranju svojega članstva imamo podjetniki različne izkušnje in mnenja.
Kako uspešne pa so zbornice pri zastopanju in uveljavljanju interesov svojih članov?
B. I., član OZ: "Zdi se mi. da mi obrtna zbornica za članarino, ki se mi ne zdi previsoka, tudi nekaj nudi. Osem mesecev, kolikor sem član. me obveščajo o aktivnostih in dejavnostih, na zbornici pa dobim tudi odgovore na stvari, ki me zanimajo. Zbornica tudi povrne stroške udeležbe na seminarjih in prireditvah, ki se jih člani udeležimo preko nje. Tako sem se že udeležila Frizerskega festivala."
A. M., član GZ: "Članarino zbornici plačujem, ker jo določa država in nimam druge možnosti. Z delovanjem zbornice nikakor nisem zadovoljen; GZ se mora odločiti ali bo delovala na osnovi tržne ekonomije ali bo še naprej političen konstrukt. Se pa strinjam, da GZ potrebujemo in da mora delovati, da mora ščititi in voditi skupne interese."
S. G., član OZ: "Zbornice nismo sami izvolili, postavila jo je država, in tako se zbornica tudi obnaša. Strokovne službe so same sebi namen - na račun zbornice (torej na
naš račun) zbirajo podatke in informacije, ki nam jih nato zelo drago prodajajo - preko kotizacij, priročnikov ... Zbornica bi morala obstajati, vendar bi najprej morali njeni člani vedeti, koliko denarja se zbere in kam gre."
M. P., član OZ: "Zame zbornica ne naredi nič. Čutim pa potrebo po zbornici, ki bi bila organizirana tako. da bi bolje informirala svoje člane, da bi nam pomagala, ko pomoč potrebujemo. Imam občutek, da članarino plačujemo zato, da se organizira kakšna veselica ali izlet, pomagati pa si moram sam - z revijo Obrtnik in računovodkinjo."
S. B., član OZ: "Razen da nas zbornica nekaj malega obvešča in nam pošilja revijo Obrtnik, nam ne nudi ničesar. Vse moram narediti sam. Bi pa zbornica v nekoliko drugačni obliki bila nadvse dobrodošla, če bi obrtnikom nudila več informacij (pravni, računovodski nasvtei...) in če bi pomagala hitreje in vsem,"
N. P., član OZ: "Do neke mere nas zbornica obvešča. Ne razumem pa, da OZ ne zmore urejati določenih stvari, na katere v reviji Obrtnik sama opozarja, rezultata pa konec leta ni - dogovori se le o dveh ali treh stvareh. Tu je še GZ, ki pa niti toliko
ni sposobna, da bi svoje časopis izdala pred 15. v mesecu, ko obračunavamo plače (marčevsko številko smo dobili 2. aprila). Čudi me. da OZ in GZ. ki sta veliki organizaciji in bi ju država morala poslušati, nimata nobenega vpliva. Pogrešam močno oz. vplivno zbornico, ki bi zastopala obrtnike."
f~ I J Če povzamemo odgovore j
! naših sogovornikov, se vsi i strinjajo, da zbornice morajo obstajati, a bi morale nuditi več konkretne pomoči (denimo pri razumevanju, razlaganju in izvajanju zakonodaje, ki ji sicer zelo  zaposleni obrtniki , težko sledijo: gre torej za pravno pa tudi drugo pomoč), predvsem bi se j morale postaviti v funkcijo i nekakšnega sindikata obr-\ tnikov oz. samostojnih po-] djetnikov, da bi lahko ščiti-: le njihove interese.
Dušan Černigoj, Petra Trček
VEM,, VeČA
Hm*TSerem
LOGAŠKE NOVICE
Na semnju je bilo živo
Turistično društvo Logatec nas je z nekaj dni prej sklicano tiskovno konferenco zares prijetno presenetilo. Začutili smo nove ideje, nove prijeme, ki v prihodnosti, upamo vsaj, končno vodijo do zares odmevne, enkratne turistične prireditve v naši občini.
Na Gregorjevem sejmu se je kar trlo obiskovalcev. Največ jih je bilo iz krajev logaške občine, nekaj radovednežev' pa je prišlo tudi od drugod. Gregorjev semenj bi lahko ob pametnem izboru ponudbe in pravilni promociji postal zanimiv za obiskovalce iz sosednjih občin in tudi iz drugih krajev po Sloveniji.
Ko sem lani pisala o Gregorjevem sejmu, sem nanizala nekaj stvari, ki mi kot obiskovalki sejma niso bile všeč in za katere sem menila, da bi jih bilo potrebno čini prej spremenili. Veseli me, da po letošnjem obisku sejma lahko zapišem, da je bilo odpravljenih veliko pomanjkljivosti, in da so organizatorji na pravi poti. Najprijetneje so poleg odmevnega oglaševanja prireditve (suvereno jo je povezoval Janez Podjed), presenetile spremljevalne prireditve, ki jih je bilo kar nekaj. Spodobilo se je tudi, da smo na tako veliki prireditvi slišali pozdravni nagovor podžupana. Marcela Stefančiča.
Sejma se je udeležilo ogromno prebivalcev naše občine. Se vedno pa je bilo premalo gostov, tako da bodo morali organizatorji o načinih, kako pritegnili te obiskovalce, še dobro razmisliti. Po sprehodu med sejemskimi stojnicami se nam je zazdelo, da je bilo tistih pristnih, kmečkih, s ponudbo semen, domače hrane in orodja letos spet manj, Tudi na leni področju bi bilo dobro kaj spremeniti Vsekakor pa letošnji sejem predstavlja velik korak naprej. Upamo, da organizatorjem ludi v prihodnje ne bo zmanjkalo novih idej. in da bo šel glas o logaškem Gregorjevem sejmu »tudi v ta deveto vas«.
II levinaer
7. april - svetovni dan zdravja
Nov ultrazvok
Pred leti so občani in podjetja že pomagali pri nakupu reševalnega vozila, zdaj pa poteka akcija zbiranja sredstev za nakup ultrazvočne naprave. Direktorica ZD Logatec, dr. Turkova, je prepričana, da so take akcije uspešne, saj so v ZD na podoben način kupili reševalno vozilo, ki je opravilo že prek 160.000 km ali približno 500 prevozov na leto.
V senci te akcije je pred petimi leti potekalo tudi zbiranje sredstev za ultrazvočni aparat, ki so ga kupili s pomočjo občanov, Občine Logatec in podjetja Valkarton. Zdaj je naprava v ginekološki ambulanti iztrošena. "Tehnologija je v tem času zelo napredovala, novejši aparati nudijo veliko boljšo diagnostiko, tako da smo se odločili za nakup novega. Tak aparat stane 12 mio sit, zato smo se tudi tokrat obrnili na podjetja, obrtnike in občane s prošnjo za finančno pomoč. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam pomagali pri akciji in darovali sredstva za nakup.
Za ultrazvočno napravo je zbranih okrog 3,5 mio sit, prišteti je treba še prispevek občine v višini 1,8 mio sit, nekaj dodatnega denarja bo prinesla prodaja starega aparata. Tako bo zbrana približno polovica sredstev, drugo polovico pa bodo v ZD Logatec zagotovili iz lastnih sredstev z obročnim odplačevanjem.
V Zdravstvenem domu računajo, da bodo aparat zamenjali meseca aprila in s tem ginekologu olajšali delo, saj si v današnjem času pregleda in vodenju nosečnosti brez ustreznega UZ aparata z dobro ločljivostjo tkiv ne moremo več predstavljati. "Odločili smo se za nakup nekoliko boljšega aparata in upamo, da bomo lahko lx tedensko v okviru samoplačniske ambulante izvajali tudi liZ diagnostiko trebušnih organov. Občanom bomo tako prihranili marsikatero pot in iskanje zasebnih ambulant v Ljubljani," je povedala dr. Katarina Turk, ki je opozorila tudi, na lastno skrb za zdravje, saj "Slovenci pogosteje umiramo in zbolevamo za boleznimi srca in ožilja, rakom in drugimi kroničnimi boleznimi kot prebivalci drugje v Evropi. Kljub ukrepom za preprečevanje kajenja v Sloveniji še vedno zboli za pljučnim rakom več kot 900 ljudi na leto. Veliko dela nas zato čaka na področju ozaveščanja ljudi o pomenu zdrave prehrane, telesne aktivnosti, omejevanja pitja alkoholnih pijač in zmanjševanja kajenja. Rezultati se bodo pokazali v zmanjševanju števila civilizacijskih bolezni.
če pa se bodo ljudje zavestno odločili, da bodo nezdravo živeli, bodo morali za to tudi več prispevati," pravi ob svetovnem dnevu zdravja dr. Katarina Turk.
B. Napak
Pod drobnogledom
Ekološka osveščenost - le besede ali tudi dejanja?
Ekologija je veda o odnosu organizmov do okolja. To vemo. Da je mesec april posvečen ekologiji - tudi. Prav dobro znamo povedati, da je potrebno na okolje paziti, skrbeti za čistočo, da se odpadkov ne sme odmetavati kjer koli, veseli smo, ko izvemo, da so nekje izvedli čistilno akcijo ... Ko pa je potrebno od besed preiti k dejanjem, pa se pogosto ustavi. Rek, ki ga dobro poznate - »Vsak naj najprej pomete pred svojim pragom,« pa je še vedno aktualen. Ste za kratek test? Ločujete odpadke? Ste prenehali uporabljati lake za lase, ki povzročajo ozonsko luknjo? Se udeležujete čistilnih akcij? Imate urejeno in čisto okolico hiše oz. bloka? Opozorite tiste, ki brezvestno na tla odvržejo smeti? Če ste na več kot eno vprašanje odgovorili z »ne«, potem ste padli na izpitu. Toda brez skrbi, popravnih izpitov je še veliko, vsak dan.
0 ekološki osveščenosti pa smo povprašali tudi naključne mimoidoče.
Marija Brenčič, Medvedje Brdo: »Na Medvedjem Brdu smo posode za smeti dobili pred dvema mesecema. Pri Komunalnem podjetju Logatec sem se pozanimala, kako naj ločujem odpadke. Rekli so mi, da lahko v posodo odvržem vse, le pepela ne. Zdaj se tega držim. Kosovne odpadke pa shranim, kajti menda jih bodo odpeljali na določen dan. Pozanimati se še moram, kdaj bo odvoz. Čistilnih akcij se sama ne udeležujem, saj sem za to prestara, tako da ne spadam zraven. Sicer pa skrbim, da imamo okolico hiše urejeno, večkrat zato poberem smeti. Živimo namreč ob cesti, tako da se neredko zgodi, da kdo odvrže smeti.«
Domen Mezeg, Logatec: »Za okolje skrbim tako, da odpadkov ne odmetavam kjer koli, temveč v koš za smeti. Večkrat na to opozorim tudi brata. Udeležil se nisem še nobene čistilne akcije, če bi vedel, kdaj bo in kdo jo organizira, bi morda šel. V šoli nas večkrat opozorijo na skrb za okolje. Ravnateljica npr. po zvočniku pove, da moramo paziti na čistočo, da smeti ne smemo metati skozi okna ... Za urejeno okolico šole skrbita dva razreda, ki sta se javila na začetku šolskega leta. Za nagrado je ves razred odšel v Planico na ogled smučarskih skokav. Če ne bi bilo nagrade, se verjetno noben razred ne bi javil.«
I Vojko Rupnik. Kalce: »Zdi se mi, da govorjenje o tem, da je treba za naravo in okolje skrbeti, ne zadošča več. Uvesti bi bilo treba sankcije. Za nekoga, ki malomarno odvrže smeti ali pa v gozd pelje star štedilnik, bi morala biti predvidena dva ukrepa; in sicer denarna kazen - in to visoka ter »praktična« kazen - pobiranje odpadkov. Marsikje v tujini imajo zelo stroge predpise in sankcije. Spominjam se npr. pred leti v Rusiji, ko je nekdo odvrgel cigaretni ovitek, je moral plačati visoko denarno kazen in en teden skrbeti za red in čistočo določene ulice. Včasih se obnašamo, kakor da bomo le še mi živeli v tem okolju. To je absurdno.«
Suada Vehar. Logatec: »Skrb za okolje se mi zdi izrednega pomena. Prav je, da na to opozarjamo tudi otroke. Pri nas na Pavšičevi ulici imamo enkrat mesečno čistilno akcijo okrog blokov. Stanovalci posameznega bloka se domenimo, kdaj bomo akcijo izvedli. Pridružijo pa se nam tudi otroci. Odpadke v gospodinjstvu seveda ločujem: hrano, plastiko, steklo, papir ... Ge so nam že pripeljali kante, ne vem, zakaj jih ne bi uporabljali. Konec koncev pa jih tudi plačujemo. Prav bi bilo, da bi bili vsi ljudje bolj ekološko osveščeni, saj bi tako veliko pripomogli k urejenemu videzu kraja, svoj prispevek pa bi dali tudi k zdravju ljudi.«
Se strinjam. Pa tudi predlog, da bi kršitelje kaznovali z denarno kaznijo in čistilno akcijo, sploh ni slab. Kogar bi kazen doletela, bi prihodnjič verjetno trikrat premislil, predno bi odvrgel odpadek na tla. Menim, da je naša občina - kar se čistilnih akcij tiče - tudi premalo organizirana. V občini sicer poteka kar nekaj tovrstnih akcij - organizirajo jih skavti, taborniki, planinci, krajevne skupnosti... Morda bi bilo bolj učinkovito, da bi izpeljali nekaj skupnih čistilnih akcij. Tako bi si laže razdelili posamezna področja, k čistilni akciji pa bi poskušali pritegniti kar največ ljudi. Kar prav bi bilo, da bi se vsak občan naše občine vsako leto udeležil vsaj ene čistilne akcije, ter tako dal svoj prispevek k urejenemu in zdravemu bivanju v naši občini. Priložnost, da preidemo od besed k dejanjem.
Janja Peterlin,foto: Franjo Bogataj
Vedno na pravem mestu
4 lopašL novice
politiko I gospodorstvo
6. april 01
Imamo opozicijo?
Proračunski primanjkljaj 46 milijonov
Občinski svetniki so na seji v začetku marca sprejeli proračun Občine Logatec za letošnje leto. Eni zadovoljni bolj, drugi manj, sedaj čakajo na sprejetje državnega proračuna, ko se
bo pokazalo, kako realno so bili načrtovani prihodki - svetniki in tudi župan večinoma pričakujejo rebalans proračuna. Načrtovan proračunski primanjkljaj namreč znaša nekaj več kot 64 milijonov tolarjev. Sam proračun je bil sprejet razmeroma hitro in brez večjih pripomb in nasprotovanj županovemu predlogu (tudi zaradi januarskih usklajevanj). Zato nas je zanimalo, kako so z njim zadovoljne opozicijske stranke (LDS, SDS in ZLDS) ter če se v občinskem svetu sploh počutijo in delujejo kot opozicija.
Vodja poslanske skupine LDS, Boris Hodnik, pravi, da se LDS-ovi svetniki počutijo kot opozicija. "Trudimo se, da bi bili konstuktivna opozicija. Poskušamo tudi s predlogi; kdaj nam tudi uspe," pravi. V celoti so s proračunom sicer zadovoljni, a bi določene stvari uredili drugače. Predvsem pa menijo, da je treba na proračun gledati realno in se pogovarjat v okviru obstoječih prihodkov. Sicer pa se LDS zavzema za več koncesij. Marjan Gregorič, svetnik ZLDS, pravi, da zagotovo niso klasična opozicija, saj je od 19-ih občinskih svetnikov edini iz vrst ZLDS-ja. Povezuje se predvsem z levo usmerjenimi strankami in včasih uspejo z manjšimi predlogi in lobiranjem. Na usklajevanju in pri sprejemanju proračuna ni bil prisoten (bil je le na decembrski, prvi obravnavi), ugotavlja pa, da so zahteve KS Naklo bile večinoma uresničene.
Štefan Kociper v občinskem svetu sedi kot samostojni svetnik (lani je iz SLS+SKD prestopil v NSi). "Moj status ni ne pozicija ne opozicija," pravi, "delo, ki sem ga vložil v pripravljanje
projekta dolgoročnega razvoja Logatca je preveč dragoceno, da bi ga opustil. Podpiram projekte, v katere sem tudi sam vložil veliko truda in časa." S proračunom se sicer strinja, meni pa, da premalo upošteva dolgoročni plan. Z njim se strinja
Matjaž Kete, vodja poslanske skupine SDS, in dodaja, da se se pojavlja prevelika razlika med prihodkovno in odhodkovno stranjo proračuna. V občinskem svetu se SDS zavzema predvsem za ureditev socialnih zadev in investicij, ki so pomembne za več ljudi in so socialno
naravnane. S proraču- nom pa. pravi Kete, niso pač nikoli zadovoljni, čeprav se zavedajo, da ga je težko popolno izpeljati. Tudi župan Janez Nagode s proračunom ni čisto zadovoljen: "Proračun ni dober. Sredstva za investicije se zmanjšujejo ..."Je pa vesel, da so ga sprejeli, saj tako lahko zagotavljajo dovolj sredstev za javne zavode in se prijavljajo na razpise za investicije. Predstavniki opozicije se nekako strinjajo v tem. da je prednost dobilo investiranje v večnamensko športno dvorano, a menijo, da bi obnovi Narodnega doma vendarle morali nameniti vsaj delček sredstev, Naj zaključim z besedami, ki jih pripisujejo nekdanjemu občinskemu funkcionarju: "V kraju, kot je Logatec, je opozicija v občinskem svetu lahko zelo smešna, če so predlogi pripravljeni tako. da je prav za vse." In kdaj je prav za vse?
pet
VeČ jI
v
Klubi ostajajo zvesti Športni zvezi
Letos je župan Janez Nagode prvič omogočil društvom in klubom, da se za sredstva, namenjena športu, prijavijo neposredno na proračun Občine in ne na Športno zvezo
Logatec.
Za ta korak se je župan odločil, ker je bila Občina v prekršku, saj ni imela podpisanih pogodb s Športno zvezo in klubi, Športna zveza pa se je na tej točki vedno pojavljala kot nekakšna opozicija in se je bilo z njo težko pogovarjati. Ob tem župan še dodaja, da bi morala Športna zveza s predsednikom Janezom Smole toni na čelu, oblikovati kriterije, po katerih bi se denar delil. Te očitke predsednik Smole zavrača, saj pravi, da Športna zveza deli denar na podlagi treh kriterijev. Prvi je množičnost, drugi rekreativna vrednost športa, tretji vrhunskost. Ker se jim tak način ni zdel sprejemljiv, saj je na podlagi teh treh kriterijev težko pravično razdeliti ves denar, so na Občini v sodelovanju z bivšim državnim sekretar jem dr. Strelom, oblikovali pravilnik, kjer so jasno oblikovana merila, po katerih so bo denar delil. Zupan je na predlog Športne zveze in občinskega odbora za šport imenoval komisijo, ki bo razdelila proračunsko pogačo namenjeno športu (Anton Antičevič, Marko Kavčič. Bosiljka Malnar, Mirko Pivk, Janez Obreza), se pa že slišijo prve kritike na račun komisije, saj so v njej trije visoki klubski funkcionarji in imajo s tem večino. Na problem nepodpisanih pogodb med Občino in Športno zvezo je pred dnevi opozorila tudi republiška inšpekcija in zahtevala, da se ti nesporazumi nemudoma rešijo.
Klubi in društva pa očitno ostajajo zvesti Športni zvezi. Kljub temu, da so se v preteklosti že pojavljale tihe kritike na račun dela Športne zveze, se je neposredno na razpis za sredstva proračuna javilo le pet športnih klubov, 26 pa prek Športne zveze, tako
vlja le Olimpijski tek), 3 milijoni so namenjeni za plačo trenerju tekačev, ki je zaposlen preko Športne zveze, 1,4 milijona pa gre za administrativne zadeve. Sporna je prav ta zadnja trditev, saj župan Nagode trdi, da Občina krije Športni
da bo leta še vedno razdeljevala večino od 19-ih milijonov, namenjenih športu.
Športna zveza potrebuje kar 1,2 milijona za izobra-ževanje, prireditve in drugo, 3 milijone za osebne dohodke in kar 1,4 milijona za stroške delovanja.
Na to Smole odgovarja, da je v prvi po stavki vključena pomoč študentom fakultete za šport in sofinanciranje športnih prireditev (teb je bilo v preteklosti bolj malo   Smole izpusta
zvezi telefonske in poštne stroške, najemnino prostorov, tako da je 1,4 milijona tolarjev previsok znesek. Zupan je v pogovoru še zatrdil, da Zakon o športu jasno določa, da Športna zveza za svoje delovanje ne sme trositi denarja i/, občinske blagajne, temveč mora za svoj obstoj skrbeti sama, kar pa Smole zavrača. Glede financiranja delo vanja Športne zveze gre v priho dnosti pričakovali še veliko dvignjenega prahu, le želimo pasi lahko, da bodo športni klubi ob tem ostali neprizadeti.
Materi l'odjcil
Voda brez klora
Na marčevskem zasedanju so logaški svetniki v drugem branju sprejeli Odlok o varovanju vodnih virov v naši občini. Z odlokom so določili najožji, širši (oba v neposredni okolici vodnih virov - zajetij ali vrtin) ter najširši varovalni pas, v katerih so skušali z omejitvijo določenih dejavnosti (nekaterih gradenj, uporabe gnojil...) vplivati na manjše
onesnaževanje.
S takšnimi ali podobnimi odloki je vodne vire že zavarovala približno polovica slovenskih občin, medtem ko na državnem nivoju zakon še ni sprejet. So pa tako v Logatcu kot drugje pripravljala upoštevali smernice Ministrstva za okolje in prostor, ki je upoštevalo evropske normative. Predlog odloka sta pripravljala JP Komunalno podjetje Logatec in Getes, d.o.o., ki se ukvarja s hidrogeologijo. z zajemom in zaščito vodnih virov. Največ besed so svetniki, tako na drugi kot tudi na prvi obravnavi, namenili 3., najširšemu varstvenemu pasu, ker okrog določenih virov tudi zajema zelo široka območja; najširša se razprostirata preko celotnega območja Logaških in Hotenjskih Žibrš, dela Ravnika in hotenjske ravnine in drugi preko naselja Rovte. Svetniki so predvsem spraševali, kako bodo omejitve vplivale na življenje domačinov. Še posebno je zaskrbelo svetnico Ivico Merlak iz Rovt, saj bi določila lahko zavirala razvoj tega kraja (potrebe po vrtcu, servisne usluge). Sedaj je "potolažena"; odlok bo krajanom morda res nekoliko segel v žep (urejevanje greznic, v prihodnosti celo kanalizacije), bo pa zato voda res čista. Logaški županJanez. Nagode je na seji sveta obžaloval, da se Kmetijska svetovalna služba, katero je zaprosil za sodelovanje, vabilu   ni  odzvala. Kmetijski
Igor Petek, dir. komunalnega podjetja Logatec, Z zavarovanjem zajetij do čistejše vode.
svetovalec Roman Rupnik nam je razložil, da ga je župan za mnenje z vidika kmetijstva in nezmanjševanja kmetijske aktivnosti na prizadetih območjih res zaprosil, da pa v tako kratkem času (v nekaj dneh) ter s takšnim gradivom strokovne ocene ni mogel pripraviti. Za objektivno oceno bi moral opraviti terenske raziskave. Osebno pa meni. da trenutna uporaba gnojil ni sporna, saj kmetije že zaradi stroškov ne gnojijo intenzivno, ravno z ekonomskega vidika pa je tudi vprašljivo, da bi kmetje povečali uporabo gnoja, mineralnih gnojil in pesticidov. Tudi Vladislav Ferjančič, direktor Getesa. d.o.o. meni, da je Odlok pripravljen tako, da ne posega v obstoječe stanje v tolikšni meri, da bi bili prebivalci prizadeti z omejitvami. Z odlokom
sta zadovoljna tako on kot tudi direktorji' KP Logatec, Igor Petek. Le-ta meni, da je zavarovanje zajetij in vrtin eden od korakov do čistejše vode, ki bo nekoč pritekla skozi pipe. Počasi skušajo vodo zajemati iz vrtin ter obnoviti cevovode, tako da bi se nekoč lahko celo zgodilo, da bomo (spet) pili neklorirano vodo. Sam odlok, zaradi možnosti manjših pridelkov zaradi omejitev, predvideva določene subvencije kmetom, ki obdelujejo zemljišča v območju varovanih pasov. Svetniki naj bi v enem letu sprejeli akt za dodeljevanje teh subvencij, tako da bo o tej problematiki zagotovo še nekaj govora.
pel
Uspešno naprej
KŠI) Hotedršica je v tretjem letu delovanja ambiciozno zastavilo svoje cilje. Tudi po njegovi zaslugi je bila Hotedršica izbrana za enega od 24-ih krajev v projektu "Po poteh dediščine - Korenine slovenske identitete. Ta projekt ima mednarodno podporo in poteka od Cerknega do Osilnice. Vas Hotedršica je sedaj dobila tudi svojo turistično pot,
Kulturno-turistično društvo je informacijo o svojem programu in delu vsem vaščanom poslalo že pred novim letom. Društvo je oživelo tudi gledališko dejavnost v kraju. Deset igralcev in nekaj ljubiteljev se je pod mentorstvom g. Rudija Oamcrnika uspešno lotilo veseloigre Ženska oz. Babja kmetija. Zabavna tridejanka, ki opisuje pripetljaje in tožbo med kmetijama, katere bolj ali manj uspešno vodijo gospodarice, bo luč dneva zagledala v sredini aprila.
Kulturno-turistično društvo je vaščane povabilo, da s posebnimi košaricami in cvetjem polepšajo drogove javne razsvetljave na vasi. Že drugo leto zapored poteka tudi akcija nagrajevanja urejenosti hiš, domačij, kmetij in njihove okolice. Zaključen je tudi razpis za izbiro in izdelavo pozdravnega znaka ob vstopu v llotedršico, društvo pa aktivno pripravlja tudi originalen spominek.
Dejavno, ni kaj. Pridite v llotedr
šico.
S. Nagode
Dom starejših Logatec postaja dom
List iz domskega dnevnika
četrtek, 22. februar 2001
Odločitve. Od rojstva dalje se vsakodnevno srečujemo z njimi. Razvrščamo jih po pomembnosti, po tem, koliko volje m energije vlagamo vanje in nenazadnje moramo vsake toliko časa napra viti obračun. Prav vse pa moramo Sprejeti sami in zanje prevzeti odgovornost,
Stanovalci, ki so javi odklenili sobice v Domu starejših Logatec, imajo za sabo nedvomno eno najtežjih odločitev svojega ži vljenja. Nekateri so prišli v novo domovanje spravljeni in pomirjeni, drugi malce negotovi, spet tretji odločeni, a malce jezni na življenje, ki se obrne, kol bi ga usmerjal nekdo drug, Danes je peti dan. odkar so v Dom prišli prvi stanovalci: gospod Kobal, gospod Gostiša. gospa Go sar in gospa Stražišar. Pogumno so prestali svoj prvi dan, prvo noč in prvi spoznavni večer. Vsak dan Štiri sobice dobijo svoje dedke in
babice. Počasi in previdno se ljudje
spoznavajo med seboj, navezujejo nove stike in si iščejo zaupne prijatelje.
Tudi delavci Doma smo se soočali s svojimi stiskami in strahovi. Načrtov je veliko, pričakovanj se več. Toda realnost tolikokrat po kaže veliko temacnejso stran Bomo znali? Bodo ljudje zado
voljni? Se bodo nase sanje o sončnem domu lahko razrasle ali
bomo postavljeni pred ovire, ki jim ne bomo kos? Delavci smo led prebili. Na tihem smo zmagali. Veliko izzivov nas še čaka, toda dvomov o tem, če zmoremo, ni več.
Včeraj smo imeli zabavo. Kako res je, da pesem pregrade podira in srca odpira. Pesem je izvabila smeh. tudi solze, imena so dobila vsebino, počasi so obrazi postali mehkejši in zaupljivejši. Razšli smo se, stanovalci veseli in pomirjeni ter malce utrujeni, delavci pa zadovoljni, saj je bilo iz prenekaterih ust slišati, da je bila odločitev prava.
Konec aprila bodo vse sobe zasedene in delovna mesta v Domu bodo polna. Z delom bo pričela delovna terapevt-ka, fizioterapevtka je krst že prestala, frizerka in podiker-ka že sprejemata prve stran ke. Počasi se bo življenje steklo v strugo, ki smo jo zarisali že dolgo pred otvoritvijo.
Alfa Horvat
6. april 01
utrip krajevne skupnosti
t-opasL novice 5
Hise razpršene so...
... kot jata plahih golobic, poje Šifrer. Kot da bi mislil na zaselke Krajevne skupnosti Trate, kjer so domačije in zaselki raztreseni po hribčkih in dolinicah alpsko dinarskega sveta. Trate, Medvedje Brdo, Rovtarske Žibrše, Veharše, Planinenikdar mi ni bilo jasno, kaj označuje katero ime. Nič čudnega - na Tratah, kot se reče, je središče vasi Medvedje Brdo, ki pa združuje še veliko zaselkov, poleg tega se je ime Trate uveljavilo tudi kot ime krajevne skupnosti; na Planinah pa je center Rovtarskih Žibrš, h katerim spadajo številne okoliške domačije. Če so že hiše razpršene, pa se ljudje toliko bolj držijo skupaj, se družijo, so prijatelji. In ker se čutijo povezane, kakor so mi zagotovili, jih zanima, kaj se dogaja v kraju, zato se vsi, ki le imajo čas, udeležujejo zborov krajanov, kjer lahko vsak pride do besede in pojasni svoj pogled. Princip, o kakršnem bi lahko razmislili tudi drugje.
Ko s ceste Logatec-Rovte na vrhu Židovnlka zavijemo levo, se nam po nekaj sto metrih gozda odpre pogled na razgibano pokrajino Trat. Nič čudnega, da je ob lepih dneh tod videti toliko pohodnikov in kolesarjev. Velikokrat se ustavijo v gostilni na Tratah, v centru vasi Medvedje Brdo torej, kamor sva zavila tudi s fotografom. Edino gostilno in trgovino v krajevni skupnosti (če ne štejem kmečkega turizma) je pred nekaj leti odprl Vojko Panič z ženo. Bife je nekakšno zbirališče domačinov, izletnikov in vikendašev, kjer se krešejo mnenja; tudi o stvareh, ki vplivajo na življenje v KS. Vikendašev je precej, hitro se vživijo v kraj in tako ali drugače pomagajo pri skupnih delih v krajevni skupnosti. Tudi domačini so vikendaše vzeli za svoje.
	i? |
	H 1 1
i -	f \
Štefan Trpin, predsednik Sveta KS Trate ali "župan", kot mu pravijo domačini. Po rodu sicer iz KS Trate, je kar nekaj let preživel v Dolnjem togalcu, nato pa se je z družino vrnil v domače kraje. Tu je odprl tudi delavnico. Ne njemu ne ženi ni žal, da sta se odločila in prišla na Planine.
Župan na Tratah
Da, ljudje na Tratah (v KS) res živijo složno. Prijazni so, vedno pripravljeni pomagati. Če ne bi bili takšni, igrišča na Veharšah, kjer vsako leto priredijo pokal v malem nogometu, ne bi bilo. Pa pokopališče tudi ne hi bilo urejeno. In sedaj nameravajo osvetliti še cerkev. "Saj razumemo, da denarja občina pač nima za vse. zato se znajdemo sami," so besede \ ojka Panira, s katerimi se verjetno Strinja marsikdo iz tega dela naše občine. In priznajmo, znajdejo se dobro. Kmečki praznik, zagotovo največja prireditev na Tratah in najbrže tudi v logaški občini, je plod truda vseh krajanov. Rezultat: (do) 2000 zadovoljnih obiskovalcev, ki prihajajo tudi iz okoliških občin in podobne kmečke prireditve drugje po občini.
Od Trat jih loči en hribček in par kilometrov vijugaste ceste. Veliko bolj so vezani na Logatec in Rovte. Tu, v Hudem koncu (ime izvira iz Hudega klanca), živi tudi eden redkih (pravih) kmetov, Miha Brenčič z družino. Iz glavne ceste zavijete v strm makadamski klanec, ki ga Miha Brenčič, vsake toliko utrdi s peskom, ki ga prispeva krajevna skupnost   -   tako   kot mora
Edini bife v KS je tisti na Tratah, v njem pa se zbirajo domačini, vikendaši in izletniki. Gostilna stoji tik ob nekdanji italijansko-jugoslovanski meji. Bife je središče družabnega dogajanja, vsaj kar se tiče pridobivanja najbolj svežih informacij o tej ali oni aktualni temi. (na fotografiji v ozadju Vojko Panič)
Kako bi ne bili tako uspešni, ko pa imajo celo svojega (vaškega) župana. Tako namreč krajani na- slavljajo predsednika Sveta krajevne skupnosti. To "čast" ima trenutno Štefan Trpin, ki zaupanje krajanom vrača tako, da ob njihovi pomoči vsako leto izda številko ali dve glasila KS Odsevi naših dvorišč.
Tudi mladi so se sprijaznili z relativno oddaljenostjo od večjih naselij. Če so se pred tridesetimi leti še odseljevali, danes večinoma ostajajo doma. Ob vikendih zvečer se včasih odpeljejo do Rovt, Logatca ali kam drugam. Imajo pa zato svoj kotiček, kjer se lahko družijo - na podstrešju gasilske shrambe na Planinah. Gasilci so res prijazni: nekaj prostora so odstopili mladini, v Gasilskem domu na Medvedjem Brdu pa je dvoranica, namenjena prireditvam.
A kot sem razbrala med vrsticami mojih sogovornikov, so zadovoljni. Še veliko so mi povedali takrat, ko sva s fotografom Franjom (rojenim v teh krajih) vandrala po Rovtarskih Žibršah in Medvedjem Brdu. Adolf Bogataj se je spominjal časov pred drugo svetovno vojno, ko je živel na italijanski strani meje. Danes morajo otroci iz Doma Medved, turisti in naključni izletniki mimo njegove
Jožo Gladek, predsednik Kulturno-športnega društva Trate. Pohvalil je prav vse, ki lako ali drugače sodelujejo v društvu teh pa je vsekakor veliko, od osnovnošolcev, do tistih, starejših, ki prispevajo s svojimi bogatimi izkušnjami in modrostjo.
Miha Brenčič s Hudega konca, kakor domačini pravijo temu delu Rovtarskih Žibrš. Brenčičeva domačija stoji blizu ceste Logatec-Rovte, tako da so prebivalci bolj vezani na Logatec ali Rovte. "Na Tratah si včasih ogledamo kakšno prireditev ali prodamo živalske kože, pa še to se nam ravno ne splača," pravi Miha Brenčič.
Čeprav imajo krajani Trat tudi danes dramsko skupino, so včasih na oder postavili več del, se spominja eden od takratnih igralcev, Adolf Bogataj. Kulturno športno društvo, pod čigar okrilje poleg dramske skupine spada tudi folklorna skupina in pevski zbor Rožmarin, |)a je tudi danes zelo aktivno. Okrog 100 ljudi (vseh prebivalcev Trat je okrog 400) tako ali drugače pomaga, da življenje v KS Trate ne postane enolično in dolgočasno.
V vsako hišo vodo
Nekaj ljudi pa je le. ki so od krajevnega življenja in dogajanja kar nekako ločeni. Pa ne. da sami ne bi hoteli sodelovati, Nekaj hiš, ki sicer uradno spadajo v KS Trate, stoji ob cesti Logatec Rovte, čez cesto se gledajo s Petkovcem,
Adolf in Frančiška Bogataj z Medvedjega Brda. Gospod Adolf je v otroštvu živel na italijanski strani meje in obiskoval italijansko šolo. Se danes mu med pogovorom rad uide kakšen stavek v italijaščini.
makadamsko cesto urejevati še marsikateri krajan. Mihova žena Brigita je pred poroko delala v Valkartonu, nato pa je službo pustila, saj kmetija zahteva več kot enega človeka. Pomaga še njegova mama in štirje otroci - dva si kruh že služita sama. Brenčičevi si želijo, da bi se nekoč do velikega dvorišča svoje domačije pripeljali po asfaltu. Pa tudi. da bi do hiše čimprej napeljali vodo. Sedaj imajo, kot večina krajanov, kapnico. Ljudje iz. zaselka na Tratah so si že pred leti pomagali po svoje: v 11 hiš so si napeljali vodo iz zajetja za Zadružnim domom. Pred kratkim so vodo iz. zavraškega vodovoda dobili nekateri krajani Medvedjega Brda, Brenčič in ostali krajani pa vsak mesec plačujejo položnice za del vodovoda, ki ga bodo potegnili vse do Židovnika, Kot pravi in si želi Štefan Trpin: "Vodo v vsako hišo." Kakor nikjer ne more biti vse samo lepo in dobro, tudi ljudje v KS Trate pogrešajo še kaj.
Adolf Bogataj še vedno, kakor kakšen mladenič, poprime za delo.
hiše, da bi so ogledali znamenite okamenele dinozavrove stopinje; nekoč so jim rekli medvedove tace. Lahko bi vam pripovedovala o veharškem rudniku, kjer so v 16. stoletju kopali železovo rudo: o živosrebrni cesti, ki je do 18. stoletja povezovala Idrijo z Vrhniko in zaradi katere se je na Tratah razvilo furmanstvo...
Lahko pa vam povem o iskrivih otroških očeh. ki so me pozdravile.
Učiteljica Anica Žakelj z otroci. Gospa Anica je z Bohinjskega prišla na Planine leta 1984. Domačini so jo hitro sprejeli za svojo, tu si je izbrala tudi moža. Pravi, da svojih učencev nikdar ne bi zamenjala za razred v večji šoli. Letos je v šoli na Planinah v 1. in 2. razredu 10 učencev, drugo leto naj bi jih bilo le še 5, kar je tudi najnižje možno število, da se šola obdrži. Dobrih 1 100 šolarjev iz cele Slovenije pa vsako leto obišče CSOD Dom Medved. Devet zaposlenih jim dneve šote v naravi zapolnjuje s športnimi in naravoslovnimi dejavnostmi. Otrokom razkazujejo številne značilnosti in zamenitosti Medvedjega Brda in Rovtarskih Žibrš.
Pogled na del Veharš, zaselka na Medvedjem Brdu. Ime Medvedjega Brda je vedno burilo domišljijo; nekateri pripisujejo nastanek imena legendi, da se je nekoč v kapelico, ki je stala na mestu današnje cerkve, pred medvedom zatekel kmet. V zahvalo za svojo rešitev je na mestu kapelice dal postaviti cerkev. Spet drugi pravijo, da je kraj dobil ime po "medvodju". De! voda iz tega območja se namreč steka v Črno morje, del pa v Jadransko morje. Kdo ve, morda pa je Medvedje Brdo ime dobilo preprosto zato, ker so na tem območju ljudje večkrat srečevali medvede. Velike nevarnosti, da bi na kosmatinca naleteli na enem od izletov ali sprehodov, dandanes ni več; vam pa vseeno svetujemo, da ste previdni.
ko sem vstopila v učilnico Podružnične osnovne šole na Planinah. In o njihovi prijazni učiteljici Anici Žakelj. Nekateri njeni učenci že obiskujejo srednje šole ali fakultete. In, kar je za kraj zelo pomembno, ostajajo doma. Kmalu si bodo v Logatcu, Ljubljani, na Vrhniki ali kje drugje poiskali službe. Njihovi starši se na delo vozijo večinoma z avtomobili. Redne avtobusne povezave namreč nimajo, tod vozita le delavski in šolski avtobus. Pa se krajani zato ne razburjajo, saj imajo avtomobile.
Prepričana sem, da ste lastnik ali solastnik avtomobila tudi vi. A vam priporočam, da KS trate obiščete na kolesu ali peš. Le tako boste začutili lepoto krajev in prijaznost ljudi.
Petni Trčck
Foto: Franc Bogataj, P. T.
6 Loif-aiL novice
predstavljamo vam
6. april 01
Slinovka in parkljevka
Po dvajsetih letih se je v Angliji ponovno pojavila slinovka in parkljevka, ki se zelo hitro širi po Evropi in tudi drugod po svetu. Pri nas je na srečo še ni, kljub temu pa moramo strogo spoštovati veterinarsko sanitarni red, ki med drugim določa kontroliran nadzor prometa z živalmi (obvezna karantena uvoženih živali), postopke pri obiskih ljudi v hlevih in kmetijah...
Slinovka in parkljevka sta izredno nalezljivi virusni bolezni, ki lahko prizadeneta vse parkljarje (goveda, prašiče, ovce, koze, divje živali). Za prenos bolezni so najbolj nevarni prašiči, ki pa niso toliko ogroženi kot govedo. Od okužbe do izbruha bolezni (inkubacijska doba) traja od 2 do 14 dni. Prvi znaki okužbe so žalostne, brezvoljne in neodzivne živali, pojavi se mrzlica (dvig telesne temperature preko 41 stopinj celzija) in padec mlečnosti. Kasneje se pojavijo značilne spremembe na sluznici gobca, ust, nosa in žrela. Vidne so bele lise ali afte. Živali se močno slinijo. Prizadete epitelne celice so boleče, pojavijo se mehurji, ki se kasneje predrejo in odluščijo. Poškodbe se pojavijo tudi na vimenu in parkljih, zaradi česar živali šepajo. Okuženi mladiči pogosto poginejo zaradi akutnega miokardisa. Virus se širi z neposrednim kontaktom okuženih živali v hlevu, na pašniku ali transportu. Posredno se bolezen prenaša tudi z živimi ali neživimi prenašalci. Med živimi ima največjo vlogo človek, ki lahko virus prenese z obleko, obutvijo, rokami ali v laseh. Tudi druge domače živali lahko prenašajo virus, čeprav le-te potem ne zbolijo. Na suhih okuženih delcih (dlaka, krma. seno gnojni delci ...) se virus zelo hitro in na velike razdalje prenaša tudi z vetrom. Potencialni vir okužbe so še pomije s kmetij, iz restavracij in hotelov, če le-te niso termično obdelane. Virus je odporen na nizke temperature (pri minus 20 stopinj Celzija preživi več let), pri temperaturah nad 65 stopinj Celzija pa propade že po 30 minutah.
Zamišljena krava - najprej bolezen norih krav, nato slinavka in parkljevka, bogvedi kaj vse me bo še doletelo.
Izven žive ceiice osušen virus lahko preživi v živalski dlaki 4 tedne, v vrečah s krmo 1 do 20 tednov, na senu ali slami 8 do 15 tednov, na okenskih steklih 2 tedna, na gnojišču do 40 dni, v gnojnih jamah do 2 dni, v odpadnih vodah do več kot 3 mesece, v mleku in siru do 20 ur (če pade pH pod 6), v kostnem mozgu do 60 dni in v krvi več kot 70 dni.
V večini držav zdravljenje ni dovoljeno, zato se za bolne živali uporablja metoda "stamping out" (pobijanje in neškodljivo uničevanje). Preventivno cepljenje je sicer lahko učinkovito, vendar predrago.
Bolezni slinovka in parkljevka nista zoonoza (se ne prenašata na ljudi), predstavljata pa veliko ekonomsko izgubo za kmeta. Bodimo torej previdni in ravnajmo preventivno. Od
Pomembna odločitev
Največ osmošolcev občine Logatec se je vpisalo v štiriletne poklicne šole, malo manj v gimnazije. K odločitvi pripomorejo urejenost šole in pozitivne Informacije prijateljev. - Eksterno preverjanje znanja 22. in 2.3. maja.
Uradne informacije o vpisu na srednje šole smo dobili s pomočjo šolskih psihologinj, ki opravijo največ dela pri usmerjanju vpisa. Izračuni so pokazali, da so se osmošolci vseh treh osnovnih šol (8 talcev, Tabor in Rovte) največ odločali za štiriletne poklicne šole in sicer kar 38 %, od tega jih .32 % zanima ekonomija. To je tudi ena izmed smeri, ki je na ljubljanskih srednjih šolah najbolj oblegana in je število vpisanih večje od števila prostih mest. Med temi šolami so še tiste, ki dajo naziv računalniški tehnik, slaščičar, veterinarski tehnik, zobolehnik, kozmetični tehnik, industrijski, grafični in modni oblikovalec, fotografski tehnik, medijski tehnik, prometni tehnik, elektrikar elektronik, bolničar negovalec in drugi.
Tudi gimnazijcev v bodoče v naši občini ne bo manjkalo, kajti v športne, klasične, strokovne in navadne gimnazijske programe si želi kar 34 % osmošolcev.
Najhitreje bo šolanje končalo listih 28 % osmošolcev, ki so se odločili za triletne poklice šole.
Poleg staršev, osniošolcem največjo pomoč pri odločitvi za srednjo šolo nudijo šolske psihologi n je. Na šolah so nepogrešljive, saj vsako leto novi generaciji pomagajo pri težki odločitvi. Zaradi njih, staršev in prijateljev se bo letos 155 logaških in rovtarskih osmošolk in osmošolcev, upamo in držimo pesti, srečno podalo novim dogodivščinam naproti. Seveda pa jih najprej caka pravo, resno eksterno preverjanje znanja. 22. in 2.1 maja, ko bodo lahko maksimalno napeli možgančke in pokazali, kaj vse znajo.
To je prvo, ne pa tudi zadnje večje in bolj obširno preverjanje znanja. Vse tiste, ki so se pred štirimi (ali več) leti odločili za opravljanje mature (s šolskim letom 1998 00 so lahko maturo opravljali samo gimnazijci) in bodo letos uspešno zaključili štiriletne srednje šole, čaka preizkušnja, ki ji pravimo matura. Ti četrtošolci se že nekaj mesecev intenzivno pripravljajo na preizkuse znanja iz. matematike, slovenskega in angleškega jezika in dveh izbirnih predmetov, ki pa se bodo zvrstili
obiskovalcev, ki gredo v hleve, zahtevajmo, da si na obuvala nataknejo polivinilne vrečke. Pred objekti si lahko uredite tudi dezbariere z razkužili (citronska kislina, sulfominska kislina, natrijev hidroksid ipd.). Pozorni bodite tudi na potepuške pse in mačke.
Tekst infoto:
Kmetijski svetovalec. Roman Kapnik, ing. kmetijstva
Ne prezrite v aprilu!
19- 4. v Logatcu
Predavanje kmetijskega svetovalca Romana Rupnika Najpogostejši vzroki slabe kvalitete mleka
Za boljšo ponudbo turizma na kmetiji
Začasno združenje projekta "Po poteh naravne in kulturne dediščine - Slovenske korenine" je v Logatcu organiziralo 70 urni tečaj za nosilce turistične dejavnosti na kmetijah.
Tečaj je za registracijo dejavnosti turizem na kmetiji potreben že od leta 1995. Za obratovalno dovoljenje pa je potreben še higienski minimum.
Slušatelji so se seznanili s širokim spektrom znanj, kot so: celostni razvoj podeželja in vloga turizma pri njegovem razvoju, možnosti za razvoj turizma in zakonodaja, marketing in promocija turizma na podeželju, kakovost in kategorizacija kmetije s turistično dejavnostjo, ureditev kmečke domačije in okolja, ureditev bivalnih prostorov za potrebe gostov, kultura prehranjevanja, sestavljanje jedilnikov, kultura pitja vina, pogrinki za različne priložnosti in dekora- cija omizja, higiena pri delu in možnosti okužb, pristop do gosta -strežba ter pot do notranjega miru in osebnega zadovoljstva. Na koncu izobraževanja so udeleženci pridobili certifikat. Nosilci turistične dejavnosti bodo pridobljeno znanje prenesli v svoje delo in tako prispevali k razvoju turizma na podeželju, ki je eden izmed temeljev za celostni razvoj podeželskega prostora. Kvalitetna ponudba kraja pomeni turizem, ki združuje posamezne ponudbe, se medsebojno dopolnjujejo in vključujejo kulinarične, naravne in kulturne dobrine.
Roman Rupnik
Priznanje turističnemu podmladku
Turistični krožek, ki deluje na Osnovni šoli 8 talcev pod vodstvom Staše Mesec je osvojil srebrno priznanje na regijskem festivalu "Turizmu pomaga lastna glava"
Turistični krožek so na šoli ustanovili pred tremi leti. V prvem letu so proučili stanje turizma v Logatcu. S pomočjo anket in intervjujev so ugotovili, da je ponudbe razmeroma veliko in storiti bi se dalo marsikaj, vendar pa manjka povezave med posameznimi ponudniki. Drugo leto so /brali najrazličnejšo ponudbo za mlade in jo strnili v prospekt Mladi vodnik po Logatcu in okolici. V letošnjem letu so se prijavili na razpis s temo Turizem in dediščina in Izpeljali projekt ter strnili ugotovitve v nalogi Sprehodi po starih vaških jedrih. V njej so podrobno predstavili sprehod po jedru Cevici, v drugem delu naloge pa podali konkretne predloge, kako vključiti logaško kulturno dediščino v vsakdanje življenje. Nalogo brani knjižnica Logatec. Mladim raziskovalcem turističnih znamenitosti čestitamo za priznanje in jim želimo se naprej veliko poguma in uspeha.
Karmen ()sredkar
Vsem 15 in I1) letnikom, ki se bodo v poznih pomladanskih dneh potili ob izpitnih vprašalnikih, naj še enkrat povemo, da mislimo nanje in vanje verjamemo In zapomnite si, šole so narejene za običajne ljudi s povprečnimi sposobnostmi, zalo ni nič pretežko, če si le dovolj želimo.
. \ u/d Srde j
Ne spreglejte
April na OŠ 8 talcev:
7. april:
Regijsko tekmovanje za Štefanovo
priznanje
9. april:
Govorilne ure za 6. in 8.razred Roditeljski sestanek za 5. razred (Pomen telesne kondicije za otrokov razvop
Roditeljski sestanek /a 7. razred (Poklicno usmerjanje)
10. april:
Govorilne ure za 1. in 2. razred Roditeljski sestanek za 3. razred (CAP - preventivni program) Roditeljski sestanek /a 4 ra/ied (Prehod iz 4. v 5. razred)
17. april:
Državno tekmovanje iz zgodovine
18. april:
Državno tekmovanje iz angleškega
jezika
21. april:
Regijsko tekmovanje /a Vegovo piiznanje
Kakšen dimnik je pravi?
Dimnik je eden od najbolj obremenjenih (in prezrtih) elementov hiše, kateremu (samo) graditelji dajejo premalo pozornosti, ki je praviloma tudi časovno neusklajena. Zgraditi ga moramo tako, da bo prenesel vse obremenitve visokih temperatur, kislin, vremenskih vplivov in čiščenja. Težave -največkrat rešljive le s popravljanjem - se začnejo takoj po vselitvi.
Naj takoj na začetku povemo, da je izbira dimnika (premer, višina, položaj v zgradbi in material) odvisna od uporabljenega energenta, temperaturnega režima (nizko ali visoko temperaturno) in moči kotla. Moč kotla določa projekt, odvisna pa je od potrebnega volumna (ne m2 in števila sob) ogrevanja in toplotnih izgub na stenah, strehi (stropu) in tlaku. Kdor gradi dosledno po energetsko kvalitetnem načrtu, potem naj tudi dosledno sledi zahtevam načrta. Brez "izboljšav"! V primeru sprememb načrta si mora pred postavitvijo dimnika nujno odgovoriti na vprašanja:
• Kateri (nizko ali visoko) temperaturni sistem CK bo vgradili?
• Kateri energent bo uporabljal (lahko kurilno olje, plin, drva)?
• Kje bo lociran kotel CK?
• Kako bo ogreval toplo sanitarno vodo?
• Koliko prostornine (v m3) bo resnično ogreval?
• S kakšno debelino bo izoliral obodne stene, zadnjo ploščo (streho) in tla proti raščenemu terenu?
• Kako energetsko učinkovita okna in zunanja vrata bo vgradil?
Ko so odgovori znani, gremo do projektanta CK, ki naredi celovit in z hišo usklajen načrt z vsemi potrebnimi izračuni, vključno z dimenzijo in materialom dimnika. Slabša, a še sprejemljiva možnost, je izbor enega od proizvajalcev (ne prodajalcev) kotlov.
Vsak od izbranih energentov ima svoje specifične potrebe, katerim je potrebno slediti tudi s premerom dimnika in materialom dimniške cevi. Temperatura dimnih plinov je različna glede na izbran energent. Spodnja meja je postavljena zaradi preprečitve kondenzacije žveplene kisline v kurilni napravi, zgornja pa z energetskega in ekološkega vidika. Intenziteta ohlajanja je med segrevanjem odvisna od vrste in mase dimnika oziroma tuljave (debeline sten, preseka), toplotnega toka dimnih plinov, hrapavosti notranje površine tuljave in hitrosti dimnih plinov. Moderne kurilne naprave z majhno toplotno močjo in nizkimi temperaturami dimnih plinov ne morejo biti priključene na navadne zidane dimnike oziroma take, ki niso odporni proti vlagi ("suhi" dimniki), saj se lahko zaradi kondenzacije poškodujejo. To še zlasti velja, če uporabljamo plinsko kurjavo.
Notranja površina dimniške tuljave se intenzivno segreva in tuljava, odvisno od vrste in debeline materiala, prevzema določeno količino energije. Dvojno zidani dimnik porabi kar 250- krat več energije kot kovinski z 0,4 mm debelo steno. Enojno zidan dimnik, visok približno 10 m, ima maso 5000 kg, medtem ko je masa kovinske dimniške tuljave manj kot 50 kg. To pomeni okrog 100-krat manjšo maso, ki se segreva.
V naslednji številki vas bomo seznanili z regulacijo sistema CK in različnimi toplotnimi režimi ogrevanja (talno, radiatorsko). Za podrobnejše informacije pa se oglasite na osebni razgovor v ESP Logatec. Vse. kar vas zanima iz področja učinkovite rabe energije, podrobnejše podatke in brezplačne nasvete dobite v ENSVET pisarni Logatec, Notranjska 14. Pisarna je odprta vsako sredo od 17. do 20. ure. Za pogovor z energetskim svetovalcem je obvezna predhodna prijava. Prijavite se lahko vsak delovni dan od 7.00 do 1 S.OO, po tel. 70 96 020. Le podvizajte se!
Energetski svetovalec: Bojan /niilitrSic. ituiv. dipl. inž. krajin, ari/
VETERINARSKA POSTAJA VRHNIKA CESTA GRADENJ 1,136(1 VRHNIKA
RAZGLAS
Lastnike in imetnike psov obveščamo, da bomo vršili obvezno cepljenje psov proti steklini za leto 2001 na območju občine LOGATEC.
TOREK, 10. 4. 2001:
od 9.00 do 10.30 na dvorišču Občine Logatec za ves Dol. Logatec;
od 11.00 do 11.30 pri Krmavnerju za Grčarevec;
od 12.00 do 12.15 na križišču v Jakovici;
od 12.30 do 13.00 pred trgovino v Lazah;
od 14.00 do 15.00 pri gostilni Turk v Hotedršici;
od 15.30 do 16.30 ponovno pred Občino v Logatcu.
SREDA, 11.4.2001:
od 9.00 do 9.30 pri Zadružnem domu na Tratah - Medvedje Brdo;
od 9.45 do 10.15 pri Kovaču v Rovtarskih Žibršah;
od 10.40 do 11.00 pri zbiralnici mleka na Petkovcu;
od 11.30 do 12.00 pri šoli na Sv. Treh Kraljih;
od 12.30 do 13.30 pri gostilni Rezka v Rovtah;
od 13.45 do 14.00 pri gostilni v Cestah.
ČETRTEK, 12.4.2001:
od 9.00 do 10.30 pri Zadružnem domu v Gor. Logatcu za ves Gor. Logatec In
Kalce;
od 11.00 do 11.15 pri Gasilskem domu v Logaških Žibršah; od 11.30 do 11.45 pri Rečanu v Logaških Žibršah.
SOBOTA, It. 4. 2001:
od 8.30 do 10.30 za zamudnike - na dvorišču Občine Logatec.
Cepljenje je obvezno za pse, starejše od štirih mesecev. Psa naj na mesto cepljenja pripelje odrasla oseba.
S seboj morate obvezno prinesti Knjižico o cepljenju in značko, ki ste ju dobili pri lanskem cepljenju.
CENA CEIMJENJAJE 5.500,00 SIT.
I 'od/a vet. postaje Andrej Hrus, dr. vet. med.
6. april 01
predstavljamo vam
lopasL novice 7
Matex, d.o.o.
Znani po vsej Sloveniji
Aleš Meze iz Gornjega Logatca je leta 1990 ustanovil podjetje Matex, d.o.o. Sprva se je ukvarjal s trgovino, kasneje pa prešel na proizvodnjo kakovostnih delovnih zaščitnih oblačil. Čez tri leta so bili v podjetju redno zaposleni štirje, danes pa jih je kar 14 - skupaj z delavci v kooperativnih podjetjih daje Matex kruh 2 lini delavcem. Veliko, še posebej, ko pomislimo na splošno stanje v tekstilni industriji. Konec marca je podjetje na Tržaški 102/a v Gornjem Logatcu odprlo nove prostore - brez tolarja kredita, kar je danes vsekakor redko. "Najbolj so nam pomagali podjetniki in obrtniki iz Logatca in okolice, ki so nam toliko let zaupali, zato se zahvaljujem vsem kupcem v širši in ožji okolici," pravi direktor Aleš Meze. Trenutno je Matex, d.o.o. največje podjetje tekstilne industrije na Notranjskem in kot tako zasluži nekoliko pozornosti.
Na 240-ih nv površine so v novih prostorih svoje mesto dobile šivalnica, krojilnica; poslovni prostori (s tehnično in komercialno službo): menza: garderoba in sanitarije; prostori dostave in odpreme ter razstavni prostori. Celotno investicijo so pripravljali polnih 9 let, vsega skupaj bo novih delovnih mest lahko 48. Nove delavce bodo začeli zaposlovati z letošnjo jesenjo. "Smo predvsem ženski kolektii1 - zaposlena sva le dva moška," se nasmeje Aleš Meze, direktor podjetja Matex, d.o.o. "Rad bi poudaril, da so ženske specifična delovna sila. Rad delam z njimi; zaradi dolgoletnih izkušenj lahko rečem, da so zelo zveste, prizadevne in vedno pripravljene pomagati. "
8-odstotni tržni delež
Podjetje Matex se ukvarja s proizvodnjo izgotovljenih tekstilnih izdelkov, predvsem delovnih zaščitnih oblačil. Približno polovico proizvodnje predstavlja izdelava hlač. halj. kombinezonov, bluz, suknjičev in drugih oblačil, s katerimi oblačijo posamezne delovno organizacije in obrtnike, in pa "beli" program, s katerim oskrbujejo bolnice, zdravstvene domove, privatne zdravstvene in zobozdravstvene organizacije po vsej Sloveniji in tudi farmacevtsko (tudi Lek) ter živilsko industrijo (Kolinska, Žito. Sumi...). V Sloveniji obvladujejo kar S odstotkov tržišča na področju zaščitnih tekstilnih sredstev. Vsi izdelki imajo Matexovo blagovno znamko, izdelujejo pa jih le po naročilu. Tako se lahko prilagajajo potrebam in željam svojih kupcev, ki jim pri izbiri krojev in materiala tudi strokovno svetujejo.
Liko Vrhnika, d.d.
Nova investicija
LIKO VRHNIKA, d.d., podjetje s 600 zaposlenimi delavci, je Logatčanom dobro znano, če ne drugače, vsaj po imenu. Podjetje je relativno uspešno, eno redkih v lesni industriji, ki proces privatizacije prehaja brez večjih pretresov in socialnih učinkov na zaposlene. Sedež podjetja je na Verdu pri Vrhniki, proizvodnja pa poteka v proizvodnih enotah na Verdu in v Borovnici. Vrata - notranja in vhodna - so postala že kar nekakšen zaščitni znak
podjetja, ki izdeluje tudi druge lesne proizvode: kvalitetne masivne stole, pohištven program iz masivnega lesa in otroško pohištvo - večinoma stajice, ki jih vse izvozijo na tuje trge. Tudi sicer podjetje večino izdelkov izvaža, kar 80 odstotkov proizvodnje ponudijo nemškim, avstrijskim, ameriškim, britanskim in drugim kupcem, ki se jim predstavljajo na različnih sejmih, ki se jih udeležujejo. O podjetju LIKO VRHNIKA, d.d. smo se pogovarjali z glavnim direktorjem Romanom Strgarjem.
Otvoritev novih proizvodnih in poslovnih prostorov Motexo je bila 24. marca.
proizvodnjo oblačil iz negorljivih materialov'.
Novim prostorom primerno so pred kratkim kupili tudi novo strojno opremo. Nemške šivalne stroje znamke  Pfaff so zamenjali za
pohvalil, da so zelo pridne, ter poudaril, da "so nekateri delavci podjetja z zanosom in prizadevnostjo, predvsem pa brezplačno, veliko doprinesli k. razvoju podje- tja. Današnji uspeh." je dejal ob otvoritvi, "ni le moje delo.
japonske Vuki: "Japonci hitreje razvijajo tehnologijo, zato njihovi je prizadevanje nas vseh. stroji omogočajo izvrstno dosega- 0 uspešnosti podjetja pa nje časovnih normativov." pravi \les Meze.
Lasersko krojenje? Morda prav kmalu.
Že sedaj je podjetje, kakor se tudi spodobi, modernizirano. Šivalni stroji so pravi računalniki, s katerimi spretne šivilje delajo stvari, o katerih se našim babicam uiti sanjalo ni. "Vpodjetju se trudimo, da bi šli v korak s sodobnimi zahtevami trga. Z novimi prostori smo seveda zelo zadovoljni, a ie razmišljamo o novi investiciji." je povedal direktor Matexa, d.o.o. Želja: nakup stroja za lasersko krojenje, višek tehnologije, ki ga sedaj v Sloveniji uporablja le nekaj podjetij. Naprava vam v treh minutah vzame mero in ukroji blago - izdelki vam
ne
govorijo le novi prostori, pač pa tudi vsakodnevna proizvodnja. Hlač. denimo, naredijo vsak dan od 80 do 90 kosov. V preteklem letu so za izdelavo zaščitnih oblačil porabili kar 37 kilometrov blaga, za 18.000 DEM sukanca in za6.500 DEM gumbov. Številke so dovolj zgovorne.
zase govori tudi dejstvo, da je podjetje Matex, d.o.o. največje podjetje tekstilne industrije na Notranjskem
Prispevek naročilo podjetji' Matex. it.o.o.. Tržaška 102/a, 1370 Logatec
Prispevek pripravila Petru Trček Foto: Franc Bogataj
Roman Strgar
Gospod Strgar, podjetje LIKO, d.d. ima v izključni lasti dve hčerinski podjetji, ki sta zanimivi vsako iz drugačnega razloga.
"Res je. delniška družba LIKO VRHNIKA ima dve takšni družbi. LIKO PR1S je podjetje za računalništvo in industrijske sisteme. Nastalo je pred desetimi leti. ko je takratno vodstvo v poslovnem sistemu LIKO spoznalo, da je hitro razvijajoča se stranska dejavnost informatike pravi izziv in priložnost. Odločitev se je pokazala kot modra, podjetje je danes med vodilnimi v svoji dejavnosti. Druga hčerinska družba je LIKO MODUS, podjetje za zaposlovanje invalidov, ki smo ga ustanovili leta 1990. Želeli smo najti nove zaposlitvene možnosti za lastne delovne invalide. Kakor v vsej lesni industriji je tudi pri nas invalidska problematika izrazita, saj je delovnih invalidov kar okrog K) odstotkov vseh zaposlenih."
Drugo leto bo podjetje praznovalo 130-letnico delova nja. V nekem intervjuju ste omenili, da je lahko preveliko naslanjanje na tradicijo tudi nevarno in cokla v razvoju. Kako vi združujete tradicijo in sodobne zahteve trga?
"V sodobnem svetu so potrebne nove veščine in znanja. Kar je bilo dobro in odlično v preteklosti, je danes lahko slabo in zastarelo. Vendar tega ne gre jemati enostavno. Temu, da smo danes lahko dobri, so nedvomno prispevale predhodne generacije, razvojno pot je bilo potrebno prehoditi, se kaj naučiti. Napredek je prav gotovo v spreminjanju načina razmišljanja in ravnanja, v posodabljanju tehnologije, v novih pristopih in znanjih."
Lansko leto ste po nekaj letih izgub poslovali s pozitivno bilanco kljub vedno ostrejšim pogojem na trgu. V tovarni vrat pa v kratkem pripravljate novo investicijo, vredno kar nekaj več kot 5 milijonov DEM; posodobiti nameravate tehnologijo izdelave vrat.
Salon pohištva v Obrtni coni
Konec marca je podjetje /ikoni, d.o.o. v Obrtni coni v Logatcu odprlo nove poslovne in prodajne prostore. Prvi večji salon pohištva v logaški občini je ponudba več za Logatčane, ki bodo v prijetno opremljen salon verjetno radi prišli.
V šivalnici bo lahko naenkrat ustvarjalo 1 5 šivilj.
Kakovosten material, novi stroji
Skorajda ves repromaterial dobijo iz. podružnic priznanega kanadskega podjetja Klopman v Italiji, Nemčiji in Španiji! ?5%evropskih delavcev nosi oblačila, narejena iz Klopmanovega blaga!). Specializirani so za določene zahteve naročnikov: na primer na kislinoodbojnost, vodoodbojnosl antistatičnost, razvijalo pa
torej pristajajo kol uliti. Investicija bi bila velika zalogaj (okrog 110.000 DEM), a bi se čas izdelave, denimo hlač, zmanjšal iz. 28-lh na samo petnajst minul1
37 km blaga na leto
Novih poslovnih in proizvodnih prostorov se veselijo tudi delavke, obseg proizvodnje namreč narašča m v večjih delovnih prostorih so "lažje zadihale" Direktor Meze jih je
Pri žikomu vam ponujajo pester izbor pohištva za vse okuse: od sedežnih garnitur, jedilniškega pohištva, spalnic in otroških sob, dnevnih sob do regalov, predsob in pisarniškega pohištva. Poleg tega lahko izbirale med svetili, švedskimi tekači, perujskimi vazami, unikatnimi lesenimi izdelki in posteljnino. Imajo pa tudi delovna zaščitna sredstva: obutev, opremo za zaščito dihal, sluha in oči. čelade, delovne in dežne obleke, rokavice, bunde, signalizacijske kombinezone in brezrokavnike ter kompletno zaščito za delavce, ki opravljajo visinska dela.
pet
"Izobraževanje zaposlenih v LIKU "jemljemo" kot naložbo ne kot strošek, zavedamo se, da je družba prihodnosti družba znanja. Lani se je pri nas v različnih oblikah usposabljala več kot polovica vseh zaposlenih. Ambiciozen načrt izobraževanja in usposabljanja pripravljamo tudi za naslednje poslovno leto. Osrednjo pozornost bomo namenili izobraževanju ob delu za pridobitev poklica mizar, usposabljanju proizvodnih delavcev in izpopolnjevanju znanja delavcev na področju trženja. Še vedno pa naš poslovni sistem potrebuje nove, usposobljene in dinamične kadre, ki so pripravljeni sprejeti izzive sodobnega poslovanja."
Podjetje brez. vizije razvoja ne more biti uspešno. Katerim načrtom in nalogam nameravate v prihodnje posvetiti največ pozornosti?
"Strateške cilje imamo v podjetju jasno določene. Naj jih strnem v tri temeljne: kakovost in odličnost, razvojna usmeritev in želimo v
Proizvodnja otroških stajic
"Modernizacija v proizvodnji notranjih vrat je nujna, predvsem na liniji obreza kril, izdelave robov in delno v lakirnici kril. zahteve po prilagoditvi tehnologije s potrebami trga, predvsem zahodnoevropskega, pa tudi drugih, so prisotne že dlje časa. Po investiciji, ki jo načrtujemo pretežno v juniju in juliju letos, bomo sposobni postopoma razširiti obseg poslovanja, najpomembnejši dosežek, ki si ga obetamo, pa bo možnost pridobiti nove, zahtevnejše kupce. Naložba nam bo omogočila kvalitetnejšo izdelavo izdelkov, proizvodnjo in prodajo določenih izdelkov višjega cenovnega razreda, večjo fleksibil nost proizvodnje, boljše prodajne storitve, omogočila nam bo doseganje dodane vrenosti."
Od 600 delavcev jih je kar 5SO zaposlenih v lesni dejavnosti, od tega jih ima 4(> odstotkov najmanj IV. stopnjo izobrazbe, dobrih 6 odstotkov pa višjo ali visoko izobrazbo. Kako skr bite za izobraževanje, ki je. kot vemo, nujno potrebno za uspešen razvoj podjetij?
vrh najuspešnejših v Sloveniji. Še večje vlaganje v znanje - izobraževanje, spremljanje vseh tehnoloških novosti, razumevanje novih tehnologij, izbira pravih poslovnih partnerjev, kakovostno servisiranje naših kupcev, smele poslovne odločitve, nenehno notranje prilagajanje spremembam v zunanjem okolju, bo tudi v bodoče način našega obnašanja, osrednji del naše poslovne kulture, ki jo moramo še izboljšati. Podjetje želimo usposobiti tako, da se bo ustrezno in hitro odzvalo na notranje in zunanje izzive.
Cospod Strgar, hvala za pogovor.
I'nspcvek naročilo podjetji' 1.1KO VRHNIKA, il.it. Verd 100/a, 1360 Vrhnika. Prispevek pripravila Petra Trček.
Foto: Prane Bogataj
VEM* VeČ 2
PCerem
LOGAŠKE ■NOVICE
8 lopašL novice
pogovor meseca
6. april 01
Janez Švajncer
je Štajerec, ki živi v Logatcu. Globok pečat njegovemu življenju je vtisnilo službovanje v vojski. Vojak je rad. Tako sedi, tako
gleda, tako govori. Zjutraj še vedno razgibava svoje telo. Pravi šok je doživel, ko so ga leta 1994 upokojili. Potreboval je nekaj let, da je razumel novo stanje. Kako tudi ne, saj je bil eden tistih, ki so postavljali temelje slovenske vojske, v šoli za častnike je sodeloval od leta 1991 ... Zdaj občasno predava vojakom in oficirjem, nazadnje o motivaciji. Je avtor razstave ob 10-letnici nastanka slovenske vojske, ki jo bodo junija odprli v Ljubljani. Pravi, da je vojska prava stvar za tiste, ki so malo mazohisti in malo sadisti. Je mož in oče petih otrok, bil je glavni urednik časnika Večer, piše knjige, doma ima Vojaški muzej, ki privablja mnoge obiskovalce od blizu in daleč.
V Logatcu živite že dolgo. Kako se počutite v našem mestu?
Predvsem doma. Nenavadno spoznanje, če je človek rojen v Ljubljani, skoraj vse življenje pa preživi na Štajerskem. Ko smo bili še Mariborčani, pa potem Ljubljančani, sem vedno, ko smo se peljali k ženinim sorodnikom v Most na Soči, na Kalcah dejal, da je tu tako lepo, da bi tu hotel biti doma. Potem sva z ženo iskala hišo, kjer bi lahko postavili tudi našo vojaškozgodovinsko zbirko in je naneslo, da smo zdaj tu. Ko vidim, kako lepo so se najini otroci ujeli s krajem in ljudmi, si rečem, da bomo tu tudi ostali.
Vašo družino - prihajate iz Maribora - je zaznamovala umetnost, posebej književnost? Z vašim očetom sta se ob njegovi življenjski oble tnici predstavila tudi na literarnem večeru v logaški knjižnici?
Logaška knjižnica z njeno ravnateljico Alenko Furlan je srce kulturnega utripa Logatca. Moj oče je imel zelo, zelo veliko literarnih nastopov in srečanj, toda po obisku v Logatcu je dejal, da sploh ne pomni, kdaj je bilo zadnjič tako lepo in sproščeno vzdušje. V knjižnici vlada nek neobičajen zagon, zavzet odnos do dela. Z ženo zelo rada obiskujeva četrtkove večerne pogovore in predstavitve knjig.
Iz zelo zanimive družine izhajate vašo mladost je zaznamovala umetnost in orožje?
Po svoji mami sem Meško, kar tam okoli Ormoža, kjer sem doma, pove vse. Moj praprastric je bil znameniti Franc Ksaver Meško. Njegov brat Alojz je bil moj pradedek. Meški so bili vedno trdni kmetje, narodno zavedni in s precejšnjo mero umetniške žilice. Tudi moja mama je pisala dobre pesmi in prozo. Več sorodnikov je šlo za duhovnike, takrat najpo-mebnejše intelektualce. Poleg tega je v rodovini tudi velika ljubezen do orožja. Moj pradedek kovač je veliko raje izdeloval puške in pištole kot pluge in kose. Sorodniki so vojaki v vseh vojnah in kot otrok sem rasel ob poslušanju zgodb iz 1. m i svetovne vojne. Ob zimskih večerih so v naši s slamo kriti hiši brez elektrike te večerne pripovedi pomenile to, kar danes pomeni TV, radio, kino in vse drugo skupaj. Naj je šel čas še tako naprej, tisto je bilo lepše. Bolj je razvnemalo     domišljijo in
predstave. Tako me je potem vse življenje čisto zares in najbolj zanimala samo vojska, nazadnje sem končal kot poklicni vojak.
Kar precej let ste se ukvarjali tudi z novinarskim in uredni škim delom?
Novinarstvo je za ljudi z nemirnim duhom. Vse hočeš vedeti, povsod si lahko zraven, res pa je, da to ni za vsakogar. Ni določenega delovnega časa in dejansko nisi nikoli prost. Pri mariborskem dnevniku Večer sem začel kot novičar-vestičar, kar je bilo najnižje na novinarski lestvici. Delo sem imel zelo rad. S pisanjem sem se potem povzpel med komentatorje in nazadnje do glavnega urednika. No, potem pa sem nekaj objavil o generalu Maistru, ki je bil tedaj politično nezaželen, in sem se, še hitreje kot sem se prej vzpenjal, spustil naravnost med dopisnike, kar je bilo sploh najbolj nizko. Pa tudi to sem preživel, nazadnje pa so me zaradi knjige Ministrova sprejem-nica dokončno vrgli iz. službe in novinarstva,
Doma imeti muzejske zbirke muzej? Ni to prava mala pusto lovščina?
Je in ni. Končno sem vendar moral nekam vlagati energijo, ko so me razmeroma zelo mladega poslali med upokojence. Živel sem za vojsko, žena mi je večkrat rekla, da sem z. vojsko poročen, v službi sem bil cele dneve in neredko tudi noči. Zelo rad sem imel tisti vojaški cirkus. Nenadoma pa sem se moral znajti doma, odveč in nikomur potreben. Najprej ni bilo čisto nič lahko.
Pred časom ste tu blizu našli okostje nemškega vojaka? Je širše območje Logatca zani-
mivo za raziskovalca zgodo vine vojn, kakršen ste vi?
No, kakšna soška fronta tu ravno ni. Po gozdovih hodim z detektorjem za kovine bolj zaradi razgibavanja na svežem zraku. Tod okoli je bil samo en večji vojaški spopad, ko se je 29. hercegovska divizija 4. maja 1945 pri Grčarevcu spopadla z Nemci in domobranci za pot do Logatca, tako, da kaj velikega niti ne pričakujem. Sem pa zelo vesel, če se kdo oglasi v našem muzeju in mi kaj proda. Nazadnje nam je gospa Vesna Rudolf celo podarila plinsko masko iz. 1. svetovne vojne. Tudi o zgodovini Logatca rad berem, zato mi je žal. da se je odselil gospod Tone Kompare. Njegovo zgodovinopisno delo je bilo dobro. Žal pa gredo mimo nas in strokovne javnosti tudi pomembna odkritja, npr. ludi odkritja arheologa Marka Freliha.
Očitno ste znali vaše zanimanje za vojaški poklic, za zgodovino vojn in vojaško opremo prenesti tudi na svoje otroke. Vaš sin Jurij, še osnovnošolec, je vodnik v Vojaškem muzeju in odličen poznavalec grških vojn? To so verjetno rodbinski geni, otrokom sem dal, kar so meni moji starši. Mislim in upam, da jim nisem ničesar vsiljeval. Naša najstarejša Maja nam je povedala, da gre študirat zgodovino šele potem, ko se je že vpisala.
zdaj je že diplomirana profesorica, poučuje na OŠ 8 talcev in očitno bo v Logatcu ustvarila tudi svoj dom. Naša druga, Tanja, je diplomirana ekonomistka, zarja je v drugem letniku študija in bo verjetno nekoč učila na OŠ v Gornjem Logatcu. Matjaž gre jeseni na idrijsko gimnazijo, Jurij, naš najmlajši, pa v
sedmi razred. Muzej je njegov in veliko mi pomeni, da bo živel tudi potem, ko mene več ne bo.
Pravijo, da Logatčani težko sprejmejo medse priseljence. Da traja dolgo, da jih sprejmejo za svoje. Se vam zdi to res posebnost Logat-čanov ali je to kar slovenska lastnost - ta naša nezaupljivost do tujcev? Mislim, da je povsod tako. zlasti v manjših in bolj zaprtih krajih. Cisto človeško in razumljivo je, da smo ob neznanem najprej nezaupljivi. Mi v Logatcu kakšnega posebnega slabega odnosa nismo občutili, celo nasprotno. Kmalu po prihodu me je prišel pozdravit Jan Mihevc, tudi sam umetniška duša, ki je še vedno moj prijatelj.
želo lepo so me sprejeli v logaški knjižnici. Vsak dan stopim v gornjelogaško trgovino in prodajalke so zelo prijazne, vsako jutro sem tudi v pekarni, vsakih nekaj dni v Malijevi lotokopirnici, pogosto v knjigarni, tu pa tam pri zobozdravnici llrističevi in zdrav niči Likarjevi. Tako sem si ustvaril svoj krog in kaj veliko več niti ne potrebujem.
Nekoliko zadržanosti pri tukajšnjih ljudeh pa mi je še vedno bolj všeč kot tista štajerska neposre dnost, ki je včasih na meji vsilji vosti. Zato je narava tukajšnjih ljudi ravno pravšnja in zelo. zelo si želim, da bi se z vsemi temi ljudmi tudi v prihodnosti dobro razumeli.
Vse kaže, da bomo tu ostali, tu sem našel svoj doni
Branko Novak
Novosti iz Knjižnice Logatec
CD ROM i
• Jezikovni tečaji angleščine, nemščine In italijanščine.
• Paket jezikovnih tečajev, ki vsehute tečaj španščine, francoščine, nemščine, italijanščine, ruščine, japonščine in kitajščine.
CDROMi ZA UČENJE IN ZABAVO
• Seštevam In odštevam
• Štejem in razvrščam
Gordijeva čarobna soba
Gordi m oapadalci s planeta matematike
Izobraževanje odraslih v Sloveniji
Sloveola '98
Dr. France Prešeren
Mind game
G! stufen; prvi koiaki v nemščini VVinnie the wltctt fizika: mehanika 3.8 Snerjuljčica in sedem Jankov Slovenščina
The worlil hook multimedia encvclopedia
Slapovi Slovenije
Zgodovinski časovni trak
Rudarjenje v Zagorju
Slovenija v sliki
Welcome to Slovenia
Ob stoletnici ljubljanskega pottesa
Avtocesta Izumov
Medvedek Popi praznuje rojstni dan Pregled svetovne in slovenske književnosti Balonar Oskar raziskuje kmetijo Moje prvo čudovito raziskovanje zgodovine Maks v gradu strahov
rimi. lovec na sanje
Omijeve podvodne dogodivščine
Enciklopedija narave
Moje jirvo čudovito raziskovanju sveta
Moje sijajno človeško telo
(| steps 1,2: ptvi koraki v angleščini
Kako pa to deluje
Čudovite živali
Dinosurus
Gordijev matematični spopad Super um
Matematika oa maturi 2001 Angleščina oa maturi 2000 in 2001
Noč v marki
Na hladno marčevsko noč, ob 21. uri, sem dogovorjena z logaškima policistoma Boštjanom Jeramom in Damjanom Martinčičem, ki sta službo pričela ob 19- uri. Nocoj po vseh policijskih postajah in oddelkih Policijske uprave Ljubljana poteka preventivna akcija Poostren nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov Promil. Kar pomeni, da bosta policista še posebej pozorna, če so vozniki spili kakšen kozarček ali dva preveč.
Odpeljemo se z "marico". Logatec je deževne noči videti zapuščen. Na cesti proti Planini komaj da srečamo kakšen avto. Ko zapeljemo na Planinsko polje, opazimo vozilo, ki zavija v breg - in nam pobegne. "Včasih imamo srečo mi in jih dobimo, včasih je sreča na njihovi strani," komentira Boštjan. Po krajšem postanku v Lazah (vse izumrlo) se napotimo nazaj v Logatec.
Damjan Martinčič
Čakanje na morebitne mimovo-zeče avtomobile se mi zdi nekoliko dolgočasno. Damjan mi je zagotovil, da je ob koncih tedna prometa še največ. V soboto ga je bilo nekaj več le na priključku za avtocesto. Na križišču za Martinj hrib je Damjan ustavil voznika in mu - prvemu to noč - dal "pihati". In je "napihal" -1,51 promile. Še sreča (za voznika), da policisti toleriraju 0,10 promile. Nekaj minut kasneje je alkotest drugemu vozniku pokazal 0,86 promile. Čeprav naj bi spil le eno pivo.
Boštjan Jeram
Vozimo se po Logatcu, se ustavljamo in čakamo na voznike. Komaj kateri se pripelje mimo. Nekaj jih policista ustavita, a vozijo po predpisih. V Gornjem Logatcu nas sredi ceste "pozdravi" samostojeća informativna tabla. Damjan jo vrne na svoje mesto. Sto metrov naprej policista ustavita tri mladeniče in jih izprašata. Priznajo, da so prestavili tablo, Ostanek noči smo preživeli med Rovtami in Logatcem. Nič posebnega se ni dogajalo. Noč se je počasi prevešala v jutro. Akcija je trajala do pete ure zjutraj, policista je čakalo še pisarniško delo ira postaji. Podnevi sta se naspala (kolikor jima je uspelo), zvečer pa ju je čakala nova noč. Sobotna je bila res mirna. Tudi če policisti ne kaznujejo veliko voznikov, mi je razlagal Boštjan, že samo s tem. ko jih ljudje opazijo, opravijo velik del svoje naloge.
Petra Trček.
Pomladna modna brv
Dobrodošli v glamourju 80-ih
Se mogoče še spomnite nemogoče širokih kimono rokavov, Ogromnih pasov, pletenih "espadril" in kičastega nakita, ki je kraljeval v 80-ih? Če mogoče ta oblačila še branite v svojih omarah, na plan z njimi, saj pomlad in poletje 2001 zaznamuje prav glamurozno in rahlo nostalgično vzdušje 80-ih. Same linije so izredno ženstvene.
mm
i!
Pomlad je torej v zna inenju nepogrešljivih m kril (zvončkastega, ra- j vitega, asimetričnega kroja), obvezne dolžine do kolen, ki jili dopolnjujejo široki usnjeni ali plastični pa sovi /.okrasnimi kamni ali nieti, Bluze so široke in globoko dekoltirane; dekolte za napogum-nejše sega vse do pasu. Ženski hlačni kostim, sicer rahlo predelan in spremenjen, pa se je vrnil v vsej svoji veličini. Najpogosteje se nosi brez jakne, torej le hlače in telovnik ali pa k hlačam oblečena fina transparentna bluza. Same linije hlač so zelo različne.
Barvna lestvica za to pomlad in poletje je izredno sočna m in tudi tokrat nas znova presenečajo barvne kombinacije. Rdečo nosimo k niza in oranžni ali oranžno k modri. Hladili nas bosta sinje modra in sveže grozdno zelena barva, leni pa se za popestritev pridružujejo se rdeča, roža iu oranžna. Seveda to sezono ne bomo mogle brez cvetličnih in disco vzorcev, ki hodu krasili tako krila kol tudi hlačne kostime. In. drage dame m dainice, Če bi rade svoj glainur videz dodelale do popolnosti, ga morale obvezno začiniti s Irendovskuu nakitom: Ogromnimi okroglimi ali visečimi uhani in zeloooo dolgo pašno verižico,
Petra u indsi Imutci
't
6. april 01
kultura
/^«Me novice 9
Prvi gledališki maraton
Človek ni mogel verjeti, ko je dobil v roke lično izdelano vabilo na 1. območno srečanje otroških gledaliških skupin naše občine. Na programu je bilo kar devet predstav, ki smo si jih lahko ogledali 30. marca od 8.ure zjutraj pa tja do sedemnajstih popoldne. Predstavile so se nam dramske skupine vseh treh osnovnih šol, dveh podružničnih šol in skupina Nazaret.
In imeli smo kaj videti! Več kot sto mladih igralcev se je zvrstilo na odru Narodnega doma in vsi so imeli le eno željo: kar najbolje odigrati, kar so se naučili in narediti dober vtis na gledalce. Teh je bilo v dopoldanskem času res veliko. Za to so poskrbele šole in vrtci. Manj sreče so imeli igralci predstav v popoldanskem času, saj so morali igrati pred skoraj prazno dvorano. Najbolj vztrajni gledalci, med katerimi je bila tudi večina mentorjev gledaliških skupin, pa so najbolj nestrpno čakali na oceno strokovne svetovalke Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Simone Zore Ramovš. Svoje mnenje o predstavi je najprej podala mentorjem posameznih predstav, na koncu celodnevnega druženja pa je vsem prisotnim podala še skupno oceno srečanja. Prijetno je bila presenečena nad kvaliteto predstav, nad raznovrstnim in izvirnim izborom besedil in nad prisrčnimi mladimi igralci, všeč ji je bil izbor glasbe in gledališki govor igralcev. Seveda je bila tudi kritična, zato je marsikaterega mentorja kar malce prestrašila. Vsem skupaj je svetovala, naj v prihodnosti gradijo predvsem na domišljiji mladih igralcev, naj jim dovolijo, da izrazijo svojo vlogo čim manj naučeno in naj bolj pazijo na vizualno podobo predstave. O najboljši predstavi 1. območnega srečanja otroških gledaliških skupin v Logatcu, ki nas bo 11. aprila zastopala ne Medobmočnem srečanju v Horjulu, bomo kaj več lahko napisali šele v naslednji številki, saj je bila g. Ramovš neizprosna:»Odločitev moram še dobro pretehtati, zato vam je danes še ne morem izdati. Držim se pravila, da za mojo odločitev najprej izve vodja Območne izpostave in potem še zmagovalna skupina. Šele nato gre lahko moja odločitev tudi v medije.«
Bojema Levinger
Adoramusu spet srebro
Mešani pevski zbor Adoramus že drugič v štajerski prestolnici v družbi dobrih, boljših in najboljših slovenskih zborov.
V Mariboru se je letos zvrstilo že 17. preizkušanje pevskih moči slovenskega zborovstva. Tekmovanje, poimenovano Naša pesem, privablja vsa ta leta zbore, ki kaj veljajo na Slovenskem, dasepomerjajo v kakovosti petja in tudi v repertoarnem izboru. Razmeroma stroga merila zahtevnih strokovnih žirij zadržijo na svojih kritičnih rešetih res tisto, kar velja za dobro, boljše in najboljše; ali drugače rečeno: dobri zbori si morajo pridobiti 70 in več, boljši 80 in več, najboljši zbori pa 90 in več točk. Tako pripada dobrim bronasta, boljšim srebrna in najboljšim zlata plaketa.
Vsak zbor je moral v koncertnem sporedu zapeti štiri tekmovalne pesmi: obvezno in še troje skladb, med katerimi je morala biti slovenska ljudska in dvoje izvirnih zborovskih skladb. Adoramus je poleg obvezne skladbe (Merkujeva Pater noster) izbral za tekmovalni nastop priredbo prekmurske narodne Urške Pompe Venci veili, Petra Ebena Ubi caritas et amor in Ačko-Srebotnjakov Oče naš. Svoje pevske moči je preizkusil še s 23 zbori; med temi sla bila dva ženska, sedem moških in štirinajst mešanih pevskih sestavov. V najobsežnejši skupini mešanih zborov (vsega torej petnajst!) je logaški zbor pod vodstvom že mednarodno uveljavljenega zborovodja Marjana Grdadolnlka potrdi! visoko srebrno uvrstitev'.
Že določitev, da je Adoramus pel na zadnjem od petih tekmovalnih koncertov (nedelja, 25. marca), ni bila naključna. Kakor koli bi hotel kdo stvari razlagati, je bilo dovolj jasno, da so se oblikovalci koncertnih programov odločili za nekako prestižnejši izbor med mešanimi zbori prav za končni tekmovalni dan. Ta predpostavka je naletela na neizpodbitno potrditev: Adoramus je v družbi ne le dobrih, temveč samo boljših in najboljših, ko! so la čas: srebrna Carinthia iz Slovenj Gradca, zlati Hrast iz Doberdoba, zlati Komorni zbor iz Nove Gorice, srebrni Gallus resonel iz Trsta, zlati De profundis iz, Kranja in Ljubljanski madrigalisti, sploh najbolj zlati zbor na letošnjem tekmovanju, ubranil svoj kakovostni sloves: s 85,7 točk so si logaški pevci pripeli dragoceno plakelo srebrnega sijaja Pohvalno je bilo letos tudi to, da je logaška izpostava Javnega sklada za kulturo povabila s posebnim avtobusom logaške ljubitelje petja, da so bodrili in neposredno občutili radosti pevskega uspeha svojih pevcev, ki so jim lahko prvi navdušeno čestitali k posrebrenomu dosežku. Kaj da ne! In iskrene čestitke veljajo še kar naprej vsem pevkam in pevcem in njihovemu imenitnemu zborovodju Marjanu Grdadolniku. Zelje bržčas merijo proti mariborski pozlatitvi. Seveda. Do tja ni tako daleč...
Marcel Štefančič
Zahvala ob življenjskem jubileju
Ob svojem življenjskem jubileju se za pripravljena presenečenja zahvaljujem ženski desetini Gasilskega društva Hotedršica, ekipi Kulturno turističnega društva Hotedršica, kolektivu VVZ Kurirček in sodelavkam iz enote Hotedršica, Vsem prijateljem in znancem pa se najlepše zahvaljujem za izkazane pozornosti, s katerimi so me razveselili.
Joži
Velika noč - družinski praznik
Velika noč je najstarejši krščanski praznik. Kristjani se spominjajo Kristusovega vstajenja; takrat naj bi namreč odrešil svet. Velikonočni čas sega od pepelnične srede do velike noči. V tem času se mnogi postijo, odpovejo se svoji najljubši razvadi, več časa posvetijo družini, molitvi... V tem času se tudi ne sklepajo cerkvene poročne zveze.
Obredi velikega tedna pa se začnejo že v čertek, ko cerkveni zvonovi za tri dni utihnejo. Logaški pritrkovalci, ki obiskujejo tudi pritrkovalski krožek, jakost zvonov postopno znižujejo in predajajo prostor ragljam. Za le-te poskrbijo skavti. Nad tem so predvsem navdušeni starejši, saj menijo, da so bile raglje včasih bolj razširjene, zdaj pa te zvoke slišiš le še malokje. Mnogi se še danes zelo radi spominjajo svojih otroških let in velikonočnega praznovanja. Ivan Kavčič, Rovte: »Zelo lepi spomini me vežejo na veliki teden. Rad se spominjam ra-gljanja in iger s pirhi. Fantje smo se zbrali pred cerkvijo ali šolo in sekali pirhe. Pirh smo postavili na določeno mesto in vanj metali kovance. Ce ti je kovanec ostal vpirhu, je bil pirh tvoj. Za vstajenskoprocesijo smo bili včasih vedno novi - dobil si vsaj kakšen nov kos garderobe -npr. čevlje, srajco ... Že nekaj dni pred tem smo se spraševali: »A boš za veliko noč kaj nov?« Velikonočna nedelja je bila ved n o družinski jwazn i k.
Skrbno povezane butarice so tradicijonalne spremljevalke cvetne nedelje.
Zjutraj smo jedli dobrote žegna, potem j)a smo se veselili v družinskem krogu. V ponedeljek pa smo odšli na obisk k sosedom in jim nesli pirhe.«
Velikonočna nedelja je družinski praznik, to je čas, ko se družinski člani lahko bolj intenzivno posvetijo drug drugemu. To je vsekakor dobrodošlo, če vemo, da je današnja družina v krizi. Velikonočni ponedeljek pa mnogi izkoristijo za obisk prijateljev, sosedov, sorodnikov. Neizogibno je obdarovanje s
Zlata Živa in Davor
30. tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov
Logaška glasbena šola že nekaj časa dokazuje, da je prava valilnica uspešnih mladih glasbenikov. Številni šolanje nadaljujejo na srednjih glasbenih šolah in akademijah ter se dokazujejo celo na mednarodnih odrih. Zelo uspešni so vsako leto mladi logaški glasbeniki tudi na tekmovanjih. 1. aprila se je zaključilo 30. državno tekmovanje, ki je logaški glasbeni šoli prineslo lepe uspehe: oboistka Živa Loštrek in saksofonist Davor Loštrek sta prejela zlato priznanje, klarinetist Rok Sekirnik srebrno in fagotistka Danaja Kek bronasto, Aljaž, Žižek pa priznanje.
Pred nastopom na državnem tekmovanju morajo vsi mladi glasbeniki - tekmovalci sodelovati na regijskih tekmovanjih. Le najboljši, tisti, ki dosežejo zlato priznanje, se lahko udeležijo državnega tekmovanja. Na regijskem tekmovanju so se letos najbolje odrezali pianisti Janja Nagode (srebrno), Katarina Kurtjak (bronasto) in Ervin Oppitz (bronasto), klarinetista Rok Sekirnik (zlato) in Ajda Pupis (srebrno), saksofonisti Davor Loštrek (zlato - izbran je bil tudi za najboljšega saksofonista tekmovanje) in Aljaž Žižek (zlato), fagotistke Danaja Kek (zlato), Mateja Založnik (srebrno) in Vesna Istenič (bronasto), oboistka Živa Loštrek (zlato) ter kvartet trobent Žiga Čuk, Jure Kociper, Lovro Musec in Anže Šemrov (srebrno).
Učence so pripravili profesorji Mirjana željič, Marjan Grdadolnik, Luka Loštrek, Zoran Mitev, Janez, Treven, Robert Albreht, soliste je spremljal korepetitor Primož Malavašič.
Tekmovanja slovenskih glasbenikov so se uspešno udeležili tudi učenci, ki nadaljujejo šolanje na srednjih šolah - Ajda Žižek, Vid Pupis, Primož Peterlin in Mateja Nagode ter študent Akademije za glasbo, pianist Miha Nagode, ki je večino svojih glasbenih let preživel na glasbeni šoli Vič. /bn/
Samokres
Skupino Samokres od leta 1997 sestavljajo fantje, ki prihajajo iz različnih krajev logaške občine: Aleš Lampe (solo kitara). Klemen Korene (ritem kitara), Uroš Ferenc (bas kitara). Goran Klasič (bobni) in Primož Primožič (vokal).
Poleg priredb fantje na koncertih igrajo tudi avtorske skladbe, dve izmed njih (Samokres, Ti hočeš) so pred kratkim posneli v studiu Rada Černeta.
Za skladbo Samokres so v studiu TV3 posneli video spol, ki ga je
moč videli na omenjeni televiziji in še na nekaterih lokalnih telev Želijo si posneli čim več skladb in čim več koncertirati. Kontaktna za koncerte je Klemen na številki: 041 431 521.
pirhi. Tehnike barvanja pirhov pa so različne. Treba je imeti le ideje in veliko iznajdljivosti. Marija Mikuš, Hotedršica: »Pri nas delamo različne pisanice in pirhe: nanje rišemo velikonočne motive, barvamo z različnimi barvami, s čebulo ... Moram priznati, da so meni najbolj všeč pirhi, ki so barvani v čebuli. Na vrtu najdeš lep motiv: npr. deteljico, položiš na jajce, oviješ v nogavico in položiš v vodo, v kateri
so čebulni olupki. Da se bolj svetijo, jih namažeš še s slanino.«
Če na velikonočni ponedeljek dobimo obiske, pa poleg pirhov na mizi nikakor ne sme manjkati potica. Mnoge gospodinje jo rade pečejo, saj pravijo, da v stanovanju ni lepšega vonja kot vonj po pečeni potici. Nekatere pa za peko nimajo časa ali pa tudi potrebnega smisla ne. Le-te potico kupijo. Konec koncev je bolj kot avtor pomembno zadovoljstvo ob pogledu na lepo obloženo mizo. Dobrote, obiski, barvanje pirhov ... pa vendar, kaj je bistvo velike noči?
Janez Kompare, župnik:
»Bistvo velike noči je prehod iz teme v luč, iz smrti v življenje, iz suženjstva v svobodo. To pomeni, da človek odkrije situacijo, v kateri je. in iz tega stanja, iz katerega sam ne zmore, ga vodi Bog po Jezusu Kristusu. Zato je to praznik zmage, vstajenja in življenja.«
Želim vam lepo praznovanje v krogu ljudi, ki jih imate radi.
Janja Peterlin
Vabilo na koncert
Člani simfoničnega orkestra mesta Dottikon iz Švice, kjer sta gostovala MePZ Logatec in MePZ Ivan Cankar Vrhnika, prihajajo v Slovenijo.
V PETEK, 20.4.2001, OB 19.URI V CERKVI SV. NIKOLAJA V LOGATCU
in
V SOBOTO, 21.4.2001, OB 17. URI V CERKVI SV. PAVLA NA VRHNIKI
VAS VABIMO NA KONCERTA,
na katerih bosta združeni pevski zbor in simfonični orkester izvajala Haydnovo mašo Missa brevis st.Joannis de deo. Gostujoči glasbeniki iz Švice bodo predstavili tudi del svojega koncertnega repertoarja.
LJUBITELJI DOBRE GLASBE PRISRČNO VABLJENI!
izijah. oseba
Ksimeroni 1 rl>euc
Eva in Andrej pri muzi
Mladi logaški glasbeniki se uspešno uveljavljajo tudi na koncertnih odrih prestolnice. V okviru cikla Muza pri muzi Glasbene mladine ljubljanske sta 4. aprila v Mednarodnem grafičnem in likovnem centru v gradu Tivoli kon certirala kitaristka Eva Hren (v duu s kitaristom Urošem llsenikom) in hornist Andrej Žust s pianistko Katalin Peter.
/bn/
Kulturne prireditve
6.4. ob 18. uri
Občinska revija otroških pevskih
zborov
Dom krajanov Rovte Or-g.: JSKD 01 Logatec
6.4. ob 20. uri
Modna revija maturantskih oblek
Improliga iz Ljubljane
Dvorana Tabor
7.4. ob 19.30
Koncert ansambla Jazz brothers
Dvorana Glasbene šole
10., 17. in 24.4. ob 16.30 Plesna delavnica
P0Š Hotedršica
18.4. ob 19.30 Učiteljski koncert GŠ Logatec
Dvorana Glasbene šole Logatec
20.4. ob 19.00
Koncert Pevskega društva Logatec
in Simfoničnega orkestra iz Švice
Cerkev sv. Nikolaja
21.4. od 9. do 13. ure
Cvetlična tržnica
(ob 11. uri predstava pred OŠ 8
talcev)
Trg pred cerkvyo sv. Nikolaja Org.: DP0M
21.4. ob 1930
Pomladni koncert Glasbene šole • 1.
območno srečanje instrumentalnih
skupin
Dom krajanov Rovte
21.4. ob 20.00
Komedija v treh dejanjih: Ženska
kmetija
Nastopajo člani KTD Hotedršica Kulturni dom v Hotedršici
23.4. ob 19. uri Jelo Klančar: predstavitev knjige Korenine: ob svetovnem dnevu knjige Knjižnica Logatec
23.4. ob 19.30 Koncert študentov flavtistov
Glasbena šola Logatec
28.4.
Letni koncert Pihalnega orkestra Logatec
Narodni dom Logatec
7. S. ob 16.30 Delavnica Skriti svet voda
P0Š Hotedršica
1 o topašiie novice
šport
6. april 01
Možnost za 1 .B še obstaja
Uspehi košarkarskega kluba postajajo stalna tema v Logaških novicah, kar je povsem razumljivo, saj se je klub uvrstil v kvalifikacije za vstop v l.B državno košarkarsko ligo. To jim sicer ni uspelo, vseeno pa možnost igranja logaških košarkarjev v tem tekmovanju vendarle obstaja. O tem in onem smo se pogovarjali s kreatorjem logaških uspehov,
trenerjem Rokom Zupanom.
Sicer se že kar nekaj časa šušlja o njegovem odhodu v Cerknico ali h kakšnemu izmed še kvalitetnejših klubov, saj je, kot pravi Zupan, pet let dovolj v enem klubu in je napočil čas, da zamenja sredino. "Res se s Cerknico pogovarjam o vodenju članske ekipe, vendar to ne pomeni, da bom Logatec popolnoma zapustil. Še vedno imam namen voditi mlajše kategorije, dejstvo pa je tudi. da bi ob morebitnem odhodu v Cerknico želel s seboj vzeti še kakšnega igralca zdajšnje logaške ekipe. Moram pa poudariti, da s cerkniškim klubom sodelujemo že dalj časa, tako da se denimio nekaj naših mladincev vsak teden vozi na treninge v Cerknico, saj v Logatcu enostavno ne moremo dobiti dovolj terminov v tukajšnjih telovadnicah.
Letošnji uspehi niso naključje, saj v Logatcu že več let kvalitetno delajo, pa tudi brez velikega "košarkar-
skega" srca zmag verjetno ne bi bilo. "Res moram v prvi vrsti omeniti voluntarizem klubskih funkcionarjev. Predsednik Branislav Vujčič. podpredsednika Marko Kavčič in Marjan Markelj ter upravni odbor Idris Ramčič, Olga Mikuš, Rado Selan in Janko Filipič - to so ljudje, ki so klubu vseskozi izkazovali izjemno predanost, nikakor pa ne smem pozabiti na mojega pomočnika Marjana Katariča." In kako Rok Zupan vidi logaško košarko v prihodnosti." Za vse nas bi bilo idealno, če se bo oblikovala t.i.Jadranska liga, v katero bi vstopili štirje najmočnejši slovenski klubi. S tem bi se v l.B ligi izpraznilo mesto za nas. Bilo bi lepo, da nam nato uspe oblikovati močno združeno ekipo Cerknice in Logatca, ki bi zmogla igranje v višji ligi, mladinci oziroma tisti, ki v prvo ekipo ne bi prišli, pa bi po zaslugi Cerkniškega kluba igrali \ 1. državni ligi, kar bi bilo za napredek mlajših igralcev, ki letos
Notranjski prvaki
Po štirih odsmučanih tekmah Notranjskega pokala so mladi smučarji in smučarke Smučarskega kluba Logatec osvojili naslov Notranjskih prvakov. I speli je rezultat nekajletnega dela /agnancev v klubu, ki so ves čas verjeli v podmladek in pri treniranju niso dopuščali polovičarstva. Tako so Logatčani kar v šestih (od 12-ih) kategorijah stali na zmagovalnih stopničkah.
logatčani so bili letos najmočnejši v kategoriji Mlajši dečki, kjer so osvojili kar šest prvih mest od sedmih.
Na pokalnih tekmah se je pomerilo 193 otrok iz devetih smučarskih klubov (Šl) Kovk Rovte je dosegel b. mesto). Nadebudni smučarji so se udeleževali tudi drugih tekem, odrasli pa so na tekmah rekreath cev SKI OPF.N dosegli nekaj solidnih uvrstitev (tudi 3. mesto). Svoja vrata je klub odprl tudi nečlanom: februarja je 20 otrok obiskovalo tečaj smučanja na smučišču Cerkno. Kol povsod tudi pri smučarjih denarja nikoli ni dovolj: za eno sezono potrebujejo za delovanje kluba minimalno 1.S milijona SIT petino dobijo iz. občinskega proračuna, dobro tretjino prispevajo starši (članarina), okrog 10 odstotkov je od organizacije tekmovanj in ostalo od sponzorjev. Smučanje je ze kar "eliten" šport; starši so največji "sponzor" svojim otrokom,
Matjaž Mesec, predsednik SK Logatec je / delom kluba zadovoljen - v dveh letih je število članov naraslo iz. .SO-ih na trenutno r tekmovalcev in 23 odraslih, ki se ukvarjajo z njimi. "V Smučarskem klubu se zavedamo, da zaradi drugačnih pogojev (predvsem premajhna sredstva) ne moremo dosegati visokih rezultatov na državnem nivoju. To tudi nI naš cilj. Otrokom želimo v Logatcu, kjer je smučarska tradicija dolga, ponuditi možnost, da se naučijo dobro smučati, občutijo tekmovalno vročico, da vzljubijo ta šport ter se, ko odrastejo, vključijo v delo kluba tudi kot učitelji," pravi Mesec. "V zadnjih treh letih smo izobrazili 0 učiteljev smučanja." Da je smučanje v Logatcu res tradicija so konec marca prikazali tudi z razstavo v Galeriji Tržnica, kjer smo lahko videli, da so bile tu že leta 1%5 množične smučarske prireditve; pohvalili pa so se tudi z uspehi zadnjih dveh sezon čeprav zadnja leta nam in njim nagaja zima in se morajo zaradi pomanjkanja snega na treninge in tekme voziti na oddaljena smučišča, kar je letos dodobra osušilo klubski proračun.
Petra Trt ek
niso dobili priložnosti, naravnost sanjsko." Zupan v isti sapi še dodaja, da letošnjih zmag ne bi bilo. če se ne bi v klubu igralsko okrepili. Tako so, ob že uveljavljenih igralcih Tardanu in I.ukiču. v klub prišli še sijajen strelec iz Idrije Aleš Kastrin, izkušena Polovic in Stefanišin iz Kočevja ter mladi, perspektivni Garbas.
Tudi z mladimi se dela dobro, zagotavlja trener, problem pa je znan - logaška športna dvorana, ki je seveda ni, tako da se kadeti vozijo na treninge na Vrhniko, mladinci pa trenirajo skupaj s Cerkničani. Še posebno pri kadetih je nekaj zelo perspektivnih igralcev, omeniti velja 14-letnega in 202 cm visokega Aljaža Vrabca, za katerega naj bi se zanimala celo Pivovarna Laško. Upamo lahko seveda na najboljše, po analizi sezone pa glavno delo zopel čaka klubske funkcionarje.
Matevž Podjed
Planinci poročajo
V hribe po nagelj
Planinci PD Logatec so zelo aktivni. Februarja so se odpravili proti Dolenjski, iz Podpeči so se povzpeli na 783 metrov visok Kamen vrh. ki je ime najbrž dobil po skalnem grebenu. Pohod so nadaljevali po dinarsko kraškem svetu in prišli na 887 metrov visoko Grmado, kjer so domačini v času turških vpadov prižigali stražne kresove. Z Grmade smo se med telohi spustili v vas Podgora in se nato vrnili domov.
Marca pa so se logaški planinci skozi Moravče odpravili do Gabr-ja pod Limbarsko goro (773 m). Ime izvira od limbarskih gospodov Lilienbergov, ki naj bi ime dobili po lilijah, ki so rasle tam. Pohod na goro je bil namenjen tudi praznovanju dneva žena. Takšen rekreativen način praznovanja dneva žena in materinskega dneva so kot Pohod po nagelj leta 1989 uvedli člani SD Krašnja. Tisti dan so planinci obiskali še geometrijska središča Slovenije v Spodnji Slivni nad Vačami in Planinski dom Zgornja Slivna (826 m).
Povzeto po Marinki Petkovšek
Stiska s prostori vse bolj očitna
V logaškem študentskem klubu že več let skrbijo za možnost športnega udejstvovanja. Letos so spet nekaj dni vijugali po smučiščih, poleti tradicionalno hodijo na morje, vsak četrtek pa je organizirana rekreacija na OŠ Tabor. In prav ta rekreacija je neverjetno dobro obiskana.
Ob osmih začenjajo fantje in se ponavadi »udarijo- v košarki, nekateri pa preverijo tudi badmintonske sposobnosti. Uro kasneje veliko košarkarsko žogo zamenja manjša - odbojkarska, saj pridejo na vrsto dekleta, ki si ob igranju tudi marsikaj povedo med seboj, a jim dežja ne uspe priklicati. A ta študentska rekreacija je že dolgo nazaj postala mladinska, saj je nikakor ne obiskujejo zgolj študentje v tistem pravem pomenu besede, temveč veliko tistih, ki jim letni čas preprečuje nogomet na sosedovem vrtu ali košarko na prijateljevem prenizkem košu. Gibanje je obvezno vsaj dvakrat tedensko, pravijo strokovnjaki in prav imajo. Mladi se tega očitno zavedajo: to kaže tudi obiskanost "študentske" rekreacije in dejstvo, da so si celo posamezne prijateljske "klape" izborile kakšen nedeljski termin v logaških telovadnicah. Vsa ta silna aktivnost pa pomeni iskanje novih terminov v logaških telovadnicah za rekreacijo, trening, tae-bo ali proslavo ■ in terminov enostavno ni dovolj. Logatec potrebuje novo športno dvorano, pa naj Ivo to na Sekirici, za OS S talcev ali kjerkoli Ze. Naloga lokalnih veljakov je. da jo občani dobimo in to čimprej, sicer nam bodo se športni klubi, beri košarkarski, ušli na Vrhniko ali v Cerknico. Kot kaže v zadnjem času pa se športu vendarle kažejo boljši časi. saj so s strani drŽave jasno povedali, da denarja za športno dvorano ni. tako da je občina sklenila prevzeti nase celotno finančno breme izgradnje večnamenske dvorane, ki naj bi lula postavljena za OŠ S. talcev do konca leta J00J.
Matevž Podjed
[Močna tekma
Taborniki logaškega rodu Srnjak so se udeležili tradicionalnega nočnega orientacijskega teka, na katerem se je /bralo preko 30 rodov iz. cele Slovenije.
\ se skupaj se začne s tako imenovanimi "topo" testi. Gre za preverjanje teoretičnega poznavanja potnih znakov, pravil gibanja po terenu in splošnih geografskih resnic. Po tej. med taborniki manj priljubljeni nalogi, jih je čakala 1 kilometrska proga ( zračna linija) z. dvanajstimi kontrolnimi točkami po izjemno razgibanem terenu okrog Preddvora. Srnjakarji so nastopili \ dveh kategorijah. Med Grčami, taborniki starejšimi od 11. leta. je bila logaška ekipa 1 S., prehiteli so 11 ekip in bili med tistimi desetimi ekipami, ki jim je uspelo najti vse kontrolne točke. Drugo železo v ognju so imeli med Popotniki (tabornimi srednješolci), ki pa so na zadnji kontrolni točki po pomoti pustili zemljevid z. vrisano potjo, tako da so do cilja tekli bolj po instinktu kot z. znanjem, izgubili ogromno časa. a v sceno zasedli zelo solidno 10. mesto med 31. ekipami.
Šport v vrtcu
S prvimi športnimi koraki se, kot vidimo na fotografijah, spoprijemajo tudi že najmlajši. V vrtcu Kurirček imajo namreč malošolarčki vsako sredo, pod vodstvom študenta Fakultete za šport. Boštjana Martin-čiča. pravo športno vzgojo.
Najmlajši najbolj uživajo v štafetnih igrah, ko lahko malce tekmujejo med seboj, hkrati pa Boštjana preseneča spretnost in iznajdljivost otrok. V isti sapi dodaja, da se je za delo s tako majhnimi otroki potrebno zelo dobro pripraviti, da pa so najmlajši tudi nadvse hvaležni učenci, saj se razveselijo prav vsake igre, ki jo pripravi.
Matevž Podjed
Najboljše še pride
Logatčan Vasja Rupnik je skorajda že dve desetletji zapisan smučarskemu teku. Po kupu poškodb v prejšnjih sezonah, sta bili zadnji dve zanj izjemno uspešni, kot pravi pa najboljša leta za rezultate v tem športu šele prihajajo.
S finskim trenerjem Punkinenom slovenski reprezentančni smučarski tek beleži sijajne rezultate. Kje ste pod njegovo taktirko naredili največji korak naprej?
"Zanimivo je, da je bil finski strokovnjak ob prihodu v Slovenijo najbolj zadovoljen s tehnično podkovanostjo tekmovalcev, velik korak naprej pa smo naredili v fizični pripravi celega telesa. Z njim nismo nikoli trenirali v fitnesu. kar je bila prej stalna praksa, ogromno smo hodili po hribih, s palicami, seveda, kar je precej povezano s tekom. Finec ogromno ve in sam mu stoodstotno zaupam, mislim da je reprezentanci dodal vpliv skandinavskega načina življenja, kar se je izkazalo kot dobro."
Tek je izjemno naporen. Imaš tekmo, ko si rečeš nikoli več? Ali na treningih in tekmah uživaš v teh naporih?
"Ko si pripravljen, v formi, delaš z. veseljem. Pred štirimi leti sem bil
poškodovan in te težave so se mi dolgo časa vlekle. V takih trenutkih je
normalno, da pride do manjših kriz. Sicer pa zame velja, da če dolgo
časa ne tečem, postanem tečen."
Si kdaj razmišljal o prestopu v hiatlonskc vrste?
"Ko sem bil poškodovan, so me z nekaterimi zdravstvenimi
ugodnostmi precej časa vabili, vendarle pa sam sebe ne vidim v tej vlogi.
Tek s puško na rami mi ni simpatičen."
Kolikor vem, še študiraš. Boš v teku vztrajal še kakih šest let, da boš prišel v leta, ki naj bi bila za smučarske tekače najbolj ugodna?
"Opravil sem izpite za dva letnika na ekonomski fakulteti, sedaj |>a sem v ospredje postavil tek, tako da pavziram. Če bodo dobri pogoji, denar, trenerji in vse ostalo, imam namen vztrajati se nekaj let, Če ne bo slo, bomo pač videli, kaj bo prinesel čas."
Kako preživiš prosti čas? Se omejiš na televizijo ali vendarle tudi takrat ne moreš brez športa?
"Če bi sedaj prenehal s tekom, bi se usedel na kolo in se odpeljal kakšen krog. Pravzaprav je moje življenje prežeto s športom. S prijatelji smo lani okusili slast raftinga in vsi smo navdušeni nad idejo, da nadaljujemo."
V smučarskem teku je trunutno na tapeti finska reprezentanca in škandal z dopingom. V kolikšni meri, po tvojem mnenju, tekmovalec sploh ve, kaj mu v zdravniških "Umih" pripravijo.
"Tudi sam imam svojega zdravnika in točno vem. kakšne dodatke mi pripravi, Seveda gre tu zgolj za regeneracijske sredstva, ki so dovoljena. Zdravniku moraš zaupali, to je pomembno. Sicer pa je moje mnenje, da se v teku pri moških brez dopinga ne da redno uvrščati med prvih deset v svetovnem pokalu."
Kdo je tvoj favorit v nogomet nem prvenstvu? Maribor ali Olimpija?
"Tisti, ki bo zmagal. Sicer pa imam navado, da se postavim na stran tistega, ki ima manj navijačev."
Vasja, še naprej veliko uspeha, tako v športu kot v privatnem življenju,
Matevž Podjed
ŠPORTNI APRIL
7. 4. plastično maketarstvo
10.30 VIL tradicionalno tekmovanji' MMK Logatec v |)lasticncin maketarstvu (letala 1939 1945) za vse starosti
v Oš Tabor
ure, MMK Logatec
22. 4. Ribnica - Sv. Ana - Bele Stene
Olg.: PD Logatec
22. 4. Pohod na Trdinov vrh na 30. 4. Kresovanje na Srnja-
Gorjamih (1 178 m) ko
0.00 odhod izpred cerkve sv. Org.: Pl) Logatec Nikolaja
Org.: Društvo Mladinski center s\ 2. 5. Pohod Col OtlicH
Nikolaja Org.: Pl) Logatec
6. april 01
duhovni odmevi / zahvale
Copasb novice 11
Znamenja na Logaškem
Kapelica na Speh
Zanimivost Hleviš, vasi, ki premore kakih dvajset domačij, je v tem, da pride nekako na sedem domačij po ena kapelica. Prva od treh hleviških kapelic stoji na Speh, desno ob cesti -nekako sredi pol poti - s Hlevnega Vrha proti Hlevišam. Po ljudski pripovedi naj bi nekoč na drugi strani ceste stala cerkev, ki da jo je zob časa obvladal do izničenosti. Na nekdanjo cerkev naj bi spominjala kapelica, ki je bila pred prenovo enaka drugima dvema: na Krogrskem in na Jurčkovem.
Bleda zgodba govori, da bi naj tod stala cerkev še v tistih časih, ko bi naj od žirovske strani do sem segala tolika voda, da so se menihi in drugi cerkveni dostojanstveniki prevažali k bogoslužju s čolni do Matjaževih kamer. Tod naj bi privezovali čolne za železno kljuko, ki da je še dandanašnji pritrjena v skale. Od tam pa naj bi menihi peš merili pot do nekdanje cerkve na Hlevišah in še naprej do cerkve na Vrhu sv. Treh Kraljev ali na Illevnem Vrhu. Da so menihi prihajali v
Hleviška kapelica na Speh (Foto: F. Bogataj)
te kraje z. žirovskega ali celo škofjeloškega konca bo bržčas res, saj je nekdanje škofjeloško cerkveno gospostvo, ki so ga obvladovali freisinški škofje, dominiralo tudi v teh krajih (Nad glavnim oltarjem cerkve na Vrhu sv. Treh Kraljev je vdelan grb freisinških škofov!). Možno je tedaj ugibanje, da je krajevno ime Hleviše nastalo iz besede hlevišče, kar bi nas smelo nagniti k razmisleku, da so lahko bili tod nekoč obsežnejši hlevi, cela hlevišča, namenjena kaki imovitosti,
recimo za počitek kakim pomenljivim vpregam. In možno je tudi, da je ob »hlevišču« (počivališču) stala tudi manjša cerkev za priložnostna bogoslužja, zlasti pa za priporočila na poti k cerkvi na Vrhu sv. Treh Kraljev ali naprej proti vrhniškemu koncu. Današnjo kapelico (dimenizije: v tlorisu 156x114 cm. v višino do kapa 190 cm. do slemena 270 cm. obočna oltarna niša 73 cm od tal, široka 92 cm, visoka 120 cm) sta 1999. obnovila ob pomoči vaščanov Ivan Mivšek in Janez Arhar (sicer nekoliko mimo prvotne zasnove!), slovesno pa je bila kapelica blagoslovljena na binkoštno nedeljo istega leta. Pročelni del kapelice je oblikovan z dvema slopastima stebričema, stene z obočnim stropom so obojestransko ometane in opleskane, streha je dvokapnica, krita z bobrovcem. V oltarni niši stoji 95 cm visok kip Marije Rešiteljice, kateri je posvečena kapelica: kip naj bi bil že v prejšnjo kapelico postavljen kot ostalina iz nekdanje hleviške cerkve. Kapelico pridno oskrbuje Mivškova mama (Pr' Marjet').
Marcel Štefančič
Zahvala
Ob smrti našega moža, očeta in starega očeta
Zaključek marčevske nagradne igre v trgovini Sanpavlija
Izžrebana je bila gospa Evgenija Petrič iz Laz pri Logatcu.
Čestitamo!
Sne je omagalo.dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal Le srce m duša ve. kako boli, ko te večni.
Ob smrti Derenčinove mame, babice in prababice
Valburge Petrovčič,
roj 10.1 ion vžibršah,
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijalel |em in znancem za pomoč, darovano cvetje, svece ter Izre cena sožalja. Posebna zahvala dr. Katarini Turk. dr. Globo Cinkovi, dr. Likarjev i ter vsemu osebju /.D Logatec. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in moškemu pevskemu zboru za lepo petje.
Zahvala tudi Pogrebni službi Menart Prav posebno se za uvaljujemo sestrični Jožici ter
patronažni sestri Evi za prizadevno pomoč in nego v zadnjih dneh in urah njenega življenja. Iskrena hvala vsem, ki sle bili z nami
Vsi njeni
... in potem ostaneš sam.
Ob smrti dragega moža in ata
Valentina Kupnina
se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, znan ceni in mojim sodelavcem z blagajne MPP za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebej se zahvaljujeva g. Pavlu Bogataju in g. Viktorju Senu za poslovilne besede, pevcem za lepo zapete pesmi, g. Robiju Albrehtu za poslovilne melodije. Društvu ZB, Društvu upokojencev, g. Bojanu Kranjcu in strojevodji vlaka, Franju Bogataju za fotografije in vsem, ki ste nama pomagali. Hvala Pogrebnemu zavodu Menart in Komunalnemu podjetju Logatec za izvedbo pogreba iu oskrbo groba. Hvala tudi uslužbecu Zal. g. Domini Koklju, za lepo pripravo poslovilne slovesnosti. Posebej se zahvaljujeva dr. Katarini Turk za dolgoletno zdravljenje, dr. Andreji Turk za urgentno pomoč in vsemu zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Logatec, zdravnikom iu zdravstvenemu osebju Trav inaloloske klinike. Inštituta za rehabilitacijo invall dov Soča in Infekcijske klinike za zdravljenje iu nego v zadnjih dneh in urah Življenja
/ena Min in hči Majda
Viktorja Tomažina
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za pomoč, izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi osebju Doma sv. Jožefa, zdravstvenemu osebju in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Hvala tudi pevcem in Cvetličarni Karmen za organizacijo pogrebnih storitev.
Žalujoči domači
Zahvala
10. marca 2001 je umrl
Gašper Logar
iz. Rovt 85.
Za izrečeno sožalje, cvetje in sveče se zahvaljujemo sorodnikom, .sosedom, prijateljem in sodelavcem, hvala tudi gospo doma župnikoma, Ll) Rovte in predstavnikom drugih lovskih družin, obema govornikoma in za vso pomoč, še posebej Tonetu Lukančiču,
Njegovi
Prišla bo vigred na naš vrt. in čakala, da prideš ti, sedla bo na rožna tla, in jokala, ker te ni.
Zahvala
0b boleči izgubi našega očeta, brata, strica in svaka
Jožeta Škofa,
univ. dipl. ing. elektrotehnike.
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, vence in sveče.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot, posebno pa še sodelavcem iz Telecoma. Iskrena hvala g. Dragu Majcnu za tople besede slovesa, g. župniku Janezu Komparetu za lepo opravljen pogrebni obred. Naša zahvala velja tudi trobentaču g. Matjažu Mušiču za zaigrano Tišino in pevcem Pomladnega odmeva za čustveno zapete pesmi. Hvala tudi podjetju Menart za organizacijo pogreba.
Vsi njegovi
Zahvala
Ob smrti drage mame, stare mame, sestre in tete
Veronike Rupnik,
rojene Treven,
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sodelavkam VVZ Kurirček. sosedom za darovano cvetje in sveče ter izrečeno sožalje. Še posebna zahvala velja dobrim sosedom Mačko novim z. Broda, vsemu osebju Doma Marije in Marte za nesebično pomoč, njeni zdravnici go. Katarini Turk in zdravniku g. Jožetu Skvarči.
Iskrena zahvala gospodu župniku Janezu Komaparetu za opravljeno pogrebno mašo, pevcem Društva upokojencev in invalidov Logatec in družini Gostiša ter g. Lovni Gromu za lepo zapete pesmi. Zahvala velja tudi Pogrebnemu podjetju Menart in g. Marku Tomincu.
Vsi njeni
Ob smrti našega dolgoletnega sodelavca
Gašperja LOGARJA
smo na željo svojcev namesto osmrtnice in venca namenili sredstva v Sklad za izgradnjo Onkološkega inštituta.
KLI Logatec, d.d.
Spomin na mater pokopano komu ni drag. komu ni svet? Umrje mati vsem prerano, naj tudi sto užije let.
Zahvala
Ob boleči in prezgodnji izgubi drage žene, mame in stare mame
flfc M
Marije Novak,
roj. Turk (1934),
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in prijateljicam ter znancem za darovane sveče, cvetje in izrečena iskrena sožalja. Zahvala tudi zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma in gospodu župniku Janezu Komparetu za lepo opravljen pogrebni obred.
Zahvala kvartetu za lepo zapete poslovilne pesmi in Pogrebnemu zavodu Menart. Hvala tudi vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Slavko, sin Slavko z družino, sin Milan z družino ter sin Silvo.
Zahvala
Ob izgubi naše drage mame, stare mame in tašče
Rozalije Albreht
z Martirij hriba
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje in sveče ter za izrečena sožalja in vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot.
Zahvala velja tudi g. Jožetu Skvarči za dolgoletno zdravljenje in pomoč ob vsakem času, g. župniku Janezu Komparetu za lep pogreb, zavodu Menart, g. Marku Tomincu za pripravo vežice in skrb v času slovesa in Pevskemu zboru Društva upokojencev za zapete pesmi.
Zahvala
Ob smrti naše drage mame, babice in prababice
Marije Korene,
roj. 3. H. 1910,
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za darovane sveče in izraze sožalja. Prisrčna hvala dr. Katarini Turk ter gospodu župniku Janezu Komparetu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi organizaciji ZB, g. Viktorju Šenu za besede slovesa in Pogrebnemu zavodu Menart za opravljene pogrebne storitve.
Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot.
Vsi njeni
Bog ki vsako delo plača vemo, plačaj ti ljubezen neizmerno dragi mož!
Ondi večno srečo ti prisodi, ki zaman sije iskal todi ubogi mož!
(Anton Medved)
Kratko življenjsko pot je bolezen prekinila sinu, možu, očetu, dediju in bratu
Radivoju Vodišku.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mu stali ob strani v času njegove bolezni. Posebna zahvala velja kolektivu Zdravstvenega doma ter gospodu župniku Janezu Sela-nu za lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala tudi vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, maše ter za izrečena sožalja. Posebno se zahvaljujemo g. Gričarju iz, Senožeti. bivšim sodelavcem podjetja GR-IN0X, d.o.o. Senožeti, sodelavcem Kl.I Logatec, Društvu invalidov in pevcem za zapete pesmi in trobentaču za odigrano žalostinko. Zahvala tudi Pogrebnemu zavodu Menart in g. Petru Kuncu za lepo opravljene pogrebne storitve. Zahvala tudi sosedom, prijateljem in znancem iz Buko-vice-Šmartno pri Litiji in vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot.
Žalujoči vsi njegovi
ma
li
za to številko smo porabili 500 kg papirja
li
-
mali d.o.o. o Logatec, Movtnlp.
mali d.o.o.
b 4. 1370 Logatec. Slovenija
12 lopaštU novice
ekonomsko sporočila
6. april 01
Vstopnina znaša samo 1.500.- SIT, kar so omogočili glavni pokrovitelj Citroen Merlak in drugi pokrovitelji ter donatorji. Praznujmo skupaj - na Velikem velikonočnem koncertu !
eliki velikonočni koncert
sobota 7.4.2001 ob 20.00
Ljubitelje lepih pesmi in duhovne glasbe vabimo v soboto, 7. aprila ob 20.00 v dvorano O.Š. Antona Martina Slomška na Vrhniki.
Pred odhodom na velikonočno turnejo na Norveško, vam bo svoj program velikonočnih in drugih duhovnih pesmi predstavil New Svving Quartet. Glasbena gosta večera bosta znana slovenska pevka Alenka Godec (zmagovalka mnogih festivalov, prva dama tradicionalne in duhovne glasbe) in najpopularnejši slovenski pevec vseh časov Oto Pestner.
Prireditev bo povezovala znana voditeljica oddaj Nacionalne televizije Bernarda Žarn. Ob dobri glasbeni in scenski predstavi boste skupaj z umetniki lahko zapeli najbolj znane pesmi.
Prireditelji pripravljajo lepe praktične nagrade za nagradno žrebanje pri katerem boste sodelovali vsi obiskovalci.
CITROEN
SERVIS
MERLAK
Drenov Grič 99, Vrhnika
Predprodaja vstopnic: Citroen Merlak, Music center TON, PAV Vrhnika,
Mali d.o.o. Logatec, TUR servis Cerknica, Maximarket Ljubljana.
rodit
VRHNIKA
Hwt Ml/
wvm.radiovrhnika.com
VRHNIKA
t r g,^c e v
1UV
Industrija Usnja Vrhnika
A
S>U„0 ° no^oll [MJiKlzz     m muinnuadiui
NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D 0.0
www.vrhnika.si
NOVA OPELCORSA
Zakaj bi čakali, da bi OPEL CORSA zapeljala soseda pred vami.
Imamo pa tudi ostale dame, katerim bi se težko uprli. Ime jim jeAGILA, ASTRA, VECTRA, ZAPIRA ...
Nudimo vam: servis. kleparstvo . ličarstvo. prodaja . staro za novo . nadomestni deli. avtoplašči
avtotehna
m
SEVER
d.o.o.
Sinja Gorica 112,1360 Vrhnika, telefon: 01 750 63 37,750 63 30 Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil
SUPER PONUDBA
Računalnik HPC Desk
Slika je simbolična I
Cena samo
178.500 SIT
SliUUllllU
Ohišje mikro ATX Procesor Celerone 533 Pomnilnik 64Mb Trdi disk 10Gb CD pogon 50x Disketni pogon 1.44Mb Grafika 2D/3D Barvni monitor 15" Zvočna kartica Tipkovnica, miška Modem, internet Zvočniki 120VV VVindovvs Milenium slovenski
Brezplačna dostava na dom in montaža ■
f Q Ponudba velja do razprodaje omejenih zalog !
1 PROLOG,.
Tržaška 114, Logatec, tel.: 75-41 -106 www.prolog.si e-mail: info@prolog.si
6. april 01
ekonomska sporočila / križanka
/cyai£č novice 13
□&<3L£EX3£i rffixra£^[3&   \2R<3l£EXD[i\ rrar^rrra/Ti
AVTOR: 1 MATJAŽ KOCA IZ
HLADNIK IL0VICE
??? IN PRIIMEK
VODA V TRDNEM STANJU
OSKAR NEDBAL
ANTON OCVIRK
OKOSTJE
MESTO OB RONI
V JUŽNI FRANCIJI
VLADIMIR LEVSTIK
V
BREZALKOHOLNA PIJAČA
RAČJI MLADIČ
DELO MENTORJA
EDVVARD (KRAJŠE)
MAROGE, PEGE
GLAVNO MESTO NORVEŠKE
LUDVIK MRZEL
IVAN LEVAR
N
POČASNEŽ. ZAMUDNEŽ
SVETLIKAJOČ SE VZOREC LESNIH LETNIC NA TKANINI ALI PAPIRJU
OBNOVA, PRENOVITEV
MESTO JUŽNO OD TORINA
LOGAŠKE NOVICE
MESTO, KJER JE
KAJ SPOJENO
ČLANICA VERSKEGA
REDA. REDOVNICA
SL. SMUČI
SODNIK V GR. MIT. PODZEMLJU
PETER LEVEČ
NEPRE-MOČLJIVO   i PULOVER
ZIMSKO (KRAJŠE) OBUVALO
VELIKO TURŠKO JEZERO
I RAFAEL
(KRAJŠE)
SIMBOL RODOVITNOSTI BOGA DIONIZA
24. IN 16. ČRKA
OSEBNI ZAIMEK
SLOVENSKI POPEVKAR PLESTENJAK
► NADALJEVANJE
GESLA
KDOR KAJ NAZNANJA
OBRAT ZA IZDELOVANJE SVEČ
NEKDANJI
FRANC. SMUČAR JE PLE.
VEČJI KOS POHIŠTVA
IDOL (IZ ČRK MILKA)
MAJHNO NASELJE
NAMAZ, PREMAZ
KEMIJSKI ZNAK ZA BARIJ
MARCEL PROUST
MIRAN ALIŠIČ
REKA SKOZI INNSBRUCK
ANTIČNO RAČUNALO
KEMIJSKI ZNAK ZA KALCIJ POČASNA SKLADBA
MOZOL-JAVOST
ARNOLD TOVORNIK
VZOREC LESNIH LETNIC JE MOARE
IRSKA REP. ARMADA
SKANDINAV DROBIŽ. ORE
ABELOV BRAT
AVSTRIJSKI TV PASJI
_KqMISAR_
SOL SEČNE KISLINE
MAJHNA KAD
JUŽNI VETER
VMESNA RAZDALJA. RAZMIK
SL SMUČAR (MITJA)
4 IN 14 ČRKA ABECEDE
NEKDANJI FR. SMUČAR CHRISTOPHE
JOKAVEC, CMERAVEC
GLAS VRANE
SLOV FUŽINAR IN MECEN
(ŽIGA)
VREDNOST PAPIR. NA
KATEREGA VPIŠEMO ZNESEK
VODA V PLINASTEM STANJU
GRIČ. HRIB
GEORGE EASTMAN
VALENTIN VODNIK
TERESA ZYL1S
VANJA RADAUŠ
ALBERT EINSTEIN
MARLJIVA ŽUŽELKA
> ■ ..**■«[—
AMERIŠKI IGRALEC MARVIN
NADALJEVANJE GESLA ►
Svetovanje in prodaja vrhunske negovalne in dekorativne kozmetike
PROGRAMI ZA OBRAZ
Nega obraza, vratu in dekolteja.
Biopiling.
Program za akne,
Odstranjevanje dlačic s čebeljim voskom. Učenje obraza.
PROGRAMI ZA TELO
Unlversal Contour Wrap prečiScevanje in oblikovanje telesa s posebno morsko glino. Program zmanjševanja telesne teže, Program zmanjševanja celulita Manlkura,
NOGE
Pedikura.
Odstranjevanje dlačic s čebeljim voskom.
IZOBRAŽEVALNI PROGRAM
Šola pravilnega ličenja. Šola osebne nege.
KOZMETIČNI SALON
LEPOTA & ZDRAVJE
Prešernova 9,1370 Logatec
N;ilur;iKi.'rii,(l.o.()..U)gal('i-'
1 fflft ''	. *
l' *,v:'	
if K„	
	
i	
Izjemna moč posebne morske gline v postopku UNIVERSAL CONTOUR WRAP prečiščevanje. revitalizacija in učvrstitev kožnega tkiva, zmanjšanje telesnega obsega, zmanjšanje celulita, dobro počutje. Patentirano v ZDA, certifikat PDA, pozitivno mnenje inštituta za varovanje zdravja Slovenije.
LIDIJA KERN
VIŠJA MEDICINSKA SESTRA, KOZMETIK
Niiroeila in inlm oi.h ij,-na tel. štev. (H 754 13 79
Pravilno rešeno geslo iz prejšnje križanke je: Zikom, marca v Logatcu.
Izžrebani nagrajenci so:
1. nagrada, bon za 5000,00 SIT: Janez Šemrov, Rovte 100a, Rovte;
2. nagrada, bon za 3000,00 SIT: Karmen Molko, Tovarniška 24. Logatec;
3. nagrada, delovne rokavice: Dušan Hrovat, Ul. Dolomitskega odreda 1, Logatec;
4. nagrada, delovne rokavice: Pavle Loštrek, Rovte 82h, Rovte.
Nagrade lahko dvignete v trgovini podjetja Zikom, v Obrtni coni Logatec 7.
Tokratna križanka prinaša nove nagrade, ki jih za pravilno rešeno geslo podarja Jasmina Krajina Kramar s.p., Trgovina z otroško opremo Mali princ, Cankarjeva 15, Logatec.
1. nagrada: bon v vrednosti 5.000,00 SIT,
2. nagrada: bon v vrednosti 4.000,00 SIT,
3. in 4. nagrada: bon v vrednosti 2.000,00 SIT.
Škoda Fabia Combi im
novi avto za vse družine
M:IM» CT Prostorna, udobna, domiselno opremljena, z dinamičnimi motorji, predvsem pa varna.
Na zalogi tudi še nekaj avtomobilov Fabia letnika 2000, popust do 150.000, 00 SIT.
Ugodne možnosti nakupa na kredit ali na leasing. Možnost nakupa staro za novo. Možnost preizkusa testnih vozil preko vikenda.
AVTO ŠOLA
Komfor,
z licenco
Vabi v tečaj cestno-prometnih predpisov A,B,C,E in H KATEGORIJE, ki bo 9. 4. in 14.5. 2001 ob 18. URI.
Možnost plačila ur vožnje na obroke. Vabljeni tudi kandidati drugih avtošol.
IZPITNO VOŽNJO LAHKO OPRAVITE V POSTOJNI ALI LJUBI (ANI.
I--:-;———— i
Organiziramo tečaj iz varstva
pri delu s traktorjem. _|
Imamo inštruktorje iz Cerknice, Logatca, Postojne. Inf. in prijave:
Komtar- Petrovič, storitve in izobraževanje, k.d. Stara c. 23, Vrhnika
URADNE URE: torek, sreda, četrtek od 12. clo 17. ure, tel: 01/750 40 40
vsak dan od 7. do 19. ure, GSM: 041 / 739 838 Zaposlimo inštruktorja in vodjo avtošole.
Čiščenje - pomoč na domu
Natalija Poženel s.p. Godovič 26 5275 Godovič
gsm: 041 730 524 041 459 111
Ali ste se naveličali živeti skupaj s pršicami, ki domujejo v vaši preprogi, sedežni garniluri, avtosedežih?! Poiščite nas in uspešno jih bomo odstranili, hkrati pa osvežili tkanino in odstranili madeže in umazanijo.
Opravljamo vsa redna in generalna čiščenja stanovanj In poslovnih prostorov:
- čistimo okna, žaluzije, operemo zavese,
strojno čistimo trde lalne površine, PVC, marmor, granit
- odstranjujemo stare premaze in nanašamo nove,
- očistimo tudi pohišivo z negovalnimi sredstvi,
- opravimo generalna čiščenja novih gradenj in adaptiranih stavb.
Podl0tl» ta trgovino in avtotarvit
AVTO CENTER I DRU A     a* o
Idrija, Gregorčičeva 10;
tel.: 05 373 46 93, faks: 05 373 46 96
e-mail: info@avtocenter-idrija.si
www.infax.si/avtocenter-idrija
14 lopašL novice
ekonomsko sporočila
6. april 01
i cfUH
3310 Žalec; Šlandrov trg 25
03/5715 300
OO Ljubljana; Dunajska 105
01/5655 830
Spomladanski oddih na slovenski in hrvaški obali: tro-, pet- in sedemdnevni paketi že od 9.300 SIT
PRVOMAJSKA POTOVANJA:
Rimini-San Marino-San Leo; 2 dni; 27.4. in 1.5.; 18.900 SIT Salzburg-Passnu-Linz, 2 dni; 27.4. in 1.5.; 23.900 SIT Toskanski biseri; 30.4.-2.5.; 33.500,-San Gimignano-Siena-Elbo-Pisa-Firence; 3 dni; 27.4.; 32.900 SIT 1 Krakov-Jasna gora-Auschwitz, 4 dni; 26.4. in 29.4.; 35.900 SIT Ažurno obolo in otok Korzika; 5 dni; 26.4.; 59.900 SIT Sicilija; 5 dni; 25.-29.5.,! 19.900 SIT Letalo - letolo
ti?
Potepuhov NASMEH POLETJU po NAJUGODNEJŠIH CENAH! Naročite na dom brezplačni katalog POTEPUHOVO POLETJE 2001!
Robova 6, 1360 Vrhnika tel.: 01/ 75 04 283 delovni čas ponedeljek - petek: 9h - 13h. 15h • 19h sobota: 9h - 13h
Stara cesta 10, 1370 Logatec tel.: 01 / 754 29 95 delovni čas ponedeljek - petek: 9h - 12h, 15h - 19h sobota: 9h - 12h
AUDUM
Aurum. podjetje za proizvodnjo, trgovino na drobno in usluge, d.o.o.Ljubljana
Ponujamo vam: pestro izbiro zlatih izdelkov, popravila, zamenjavo staro za novo, odkup lomljenega zlata, graviranje.
Vabljeni
EGA
POHIŠTVO
f?!T lesni na
PIVKA, Petelinje 51
V LESNINI-MEGA pohištvu v Pivki vas pričakujejo z izjemno nizkimi cenami. Ponujajo sedežne garniture že od 80.000 sit, spalnice od 95.000 sit, otroške sobe od 50.000 sit, kuhinjo v izmeri 2.5m, spodnji in zgornji elementi že za 70.000 sit in še in še.
CENE LAHKO PREVERITE TUDI V KATALOGU [jj lesnina Delovni čas:
Od ponedeljka da petka od 8. do 19. ure
Ob sobotah od 8. do 13. ure TELEFON: 05 757 00 80
Mega pohištvo ■ Samo Potrebuješ s.p., Petelinje 51, 6257 Pivka
SLIKOPLtSKARSTVO LEOPOLD SfMON/ŠEK s.p.
Poatt/amo vam vse vrste slikopleskarskih storitev
Pleskanje oken, vrat, sten, radiatorjev, napuščev
Slikanje notranjih in zunanjih zidov (fasad)
Izdelava plastičnih ometov (valit, bavalit, mozaik ■ jaeaerj
De/o izvajamo s preiskušenimi materiali.
Svoje zelje lahko sporočite oa tel.: 01 7542 421, GSM: 041255 848
Slikopleskorstvo, Leopold Simonišek s.p.,Vrzdenec 77,1354 Horjul
Pod Hruševco 34 b, 1360 Vrhnika TEL (01)755 25 98, FAX: (01) 754 95 30 GSM: 041 708 456
Andrej Potrebuj« s.p, oiodjoistro ret trgovina m seivrs koles m motornih koles
NOVO!
Možnost preizkusa merilca srčnega utripa POLAR na izposojo
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■liHHB
Delovni čas:
9.00 - 12.00 in 14.00 - 19.00, sobota: 8.00 -12.00
vse za kolo in kolesarja ■
Poletna kolesarska garderoba že na zalogi!
ZASTOPANJE, INŽENIRING IN TRGOVINA d.o.o. Betojnovo 51 1360 Vrhnika, Slovenija
PRODAJNI SALON POHIŠTVA
OC LOGATEC 7, LOGATEC
V ČASU PROMOCIJSKE PONUDBE VAM OD 9. 4. 2001 DO 12. 5. 2001 NUDIMO
POHIŠTVO LIKO VRHNIKA
15% POPUST ZA GOTOVINSKE NAKUPE, 10% POPUST ZA PLAČILNE IN KREDITNE KARTICE.
SEDEŽNE GARNITURE
5% POPUST ZA GOTOVINSKE NAKUPE.
MOŽEN NAJEM KREDITA PRI A BANKI LOGATEC ZA 00B0 6 DO 60 MESECEV
OB ODPRTJU NOVEGA ODDELKA DELOVNIH ZAŠČITNIH SREDSTEV, PA SMO PRIPRAVILI AKCIJO DELOVNIH ČEVLJEV GAMS IN AJDA OD ŠT. 36 DO ŠT. 39 POSUPER CENI 1.599,00 SIT.
VES REDNI PRODAJNI PROGRAM DELOVNIH ZAŠČITNIH SREDSTEV USTREZA NOVI SLOVENSKI ZAKONODAJI IZ VARSTVA PRI DELU.
VABLJENI VSAK DAN OD 9.00 DO 13.00 URE IN OD 15.00 DO 18.00 URE IN SOBOTO MED 9.00 IN 12.00 URO. TELEFON: 01 756 43 53, FAX: 01 756 43 54, GSM: 031 212 209
NOVA OPEL CORSA
PRODAJA VOZIL, KREDITI, STARO ZA NOVO, GOTOVINSKI ODKUP VOZIL OPEL, SERVIS, KLEPARSTVO IN LIČARSTVO ZA VSA VOZILA, VELIKA IZBIRA RABLJENIH VOZIL
avtotehna
in Urbas
d.o.o.
Postojnska 37, 1381 Rakek; tel.: 01/ 7051 725, 7051 735
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil
6. april 01
ekonomska sporočila
;k
f/(
(oms/U novice 15
THALIA
ŽE OD 1.690.000 SIT ,
Omejena serija vozil'AVANTURA" (Twingo, Clio, Kangoo in Megane) z brezplačno klimatsko napravo.
CLIO TECHNO" novi 16 ventilski motor, športni sedeži, lita platišča, žarometi z dvojno optiko... že za 1.850.000 SIT
Ob nakupu novega: TWINGA, CLIA, KANGOO-ja, MEGANA, SCENICA
Izkoristite popust v višini 150.000 SIT in dodatni popust v obliki EKO BONA -50.000 SIT, kar znaša skupaj 200.000 SIT.
Dodatni popust za omejeno serijo vozil iz zaloge: TWINGO popust do 260.000 SIT, SCENIC popust do 350.000 SIT Laguna I popust do 600.000 SIT KANGOO EXPRESS popust do 250.000 SIT
Možnost menjave staro za novo,ugodni kreditni pogoji, leasing, možnost nakupa na položnice.
PSC d.o.o., Poobloščeni prodajalec in serviser RENAULT, Poljubinj 89f, 5220 Tolmin
PE TOLMIN 05/380 00 24
PE IDRIJA 05/373 40 41
PE LOGATEC 01/750 98 58
SARA - POLETNA AKCIJA
kovinska barva in klimatska naprava zelougadno   50.000 SIT doplačila
AKCUA SAXO letnik 2001
el. paket, servo volan, kovinska barva
1.566.000 SIT
CiTROfsN
limbolična. Ponudba velja do razprodaje zalog.
AVTO
PRODAJA MEHANIKA KLEPARSTVO LIČARSTVO
CITROEN
MERLAK
Anton Merlak s.p.
Drenov Grič 99,1360 Vrhnika
tel./fax: (01)7551 007,7553807
zastopstvo in prodaja
CuiUemot
iDPHOpkE-fJlvo;
175MHl/183r1Hi 350 mrila ptoeb/s 701» mitji« UMs/s Ul 20 mri!« irianijlrvs
^PPHOpktjJli«
' DUL-Dispi'.Ay V&EO
1T5MHl/183rlHl ,»50 mcjja piMls/s 700 mctfa Ws/$ Idi 20 mdn Inanjjlrv*
200NHZ/400 Mil/ MMl im:ii(i pisch/s ItiOO ninj.i mds/s I Al. 25 HH("d liliHHJIts/s
din
revolucionarna zasnova, vsi konektorji se nahajajo v ločenem "račku"; omogoča priklop 4-ih ali 6-ih zvočnikov (dolby digital) na pozlačenih konektorjih, omogoča priklop različnih igralnih pripomočkov (MIDI ali USB), emulacija vseh znanih zvočnih 3D standardov (EAX 2.0, A3D, Sensaura, D3D), izjemno močan Yamahin DSP procesor z 8MB midi vzrocev, podpora za Win9x, WinMe in Windows2000
.700 SIT   1 najbolj "vroča" zvočna kartica ta hip!
od avgusta 2000 uradni m ±mr\ <«■    Vse cene v!f uJeJ° ™55
š\ WUi II j 26. marec 2001
zastopnik in prodajalec ril 1 L/Ir"
Procesorji
Thunderbird 750MHz 98300 sit 650MHz 21300 sit 800MHz 22.200 sit 750/850MHz 30.500/37.900 sit 850MHz 28.500 sit 900/fOOOMHz 44.800/57.900 sit Osnovne plošče /200/t333MHz 78.800/99. $00 sit
ASUS /171/733 ATM 50.500 s/t
AS/T HT7A ATM 42.200 s/t
AS/T KT7A RA/S ATM 5X500 sit LuckyStar K7VAT+ ATM 26*200 s/t Microstar K7T Turbo ATM 39.900 sit
Pestra izbira sistemov Intel (Celeron, Pentium III} ter AMD {Duron, Athlon)!
Duron    Pentium III Thunderbird
AMD Duron 700
©QlID©   ^LjQ©Qft@[p   TUCRMAITUAI/C |uckystarl<7VATi atalOO
itnmnu rmi\c    AGP 4X 133MHz
scdcij tudi v Sloveniji! socket 370/A: 3.000 sit
ITlIaco .
Opekarska 5in, Ljubljana T:01/2839315f:01/2839314
prodojo@mlocofn.si, http://uiuiui.mlQcom.si
It
T M
bluc €»li» ('■i \ «.,\ k.iriit e iu osnovne pl.)
128mb ram ibm 20gb 5400 atalOO riva TNT2 v+ 32mb agp midi tovver, fdd cdrom 48x ide sound 32brt stereo 3d speakers 200w modem 56kb v90
cherry g83 slo logitech pilot vvheel
134.900 sit l§6.qoosit naročeno pošiljamo tudi
intel Pentium II 800 dm754lmrt 128mb ram ibm 20gb 5400atalOO riva TNT2 do 32mb midi tovver, fdd cdrom 48x ide sound 32bit stereo 3d speakers 200w modem 56kb v90 lan 10/100 cherry g83 slo logitech pilot vvheel
AMD Thunderbird 850 luckystar K7VAT + atalOO AGP 4X, 133MHz 128mb ram ibm 20gb 5400 atalOO GeForce2 MX 32mb agp midi tovver, fdd cdrom 48x ide sound 32bit stereo 3d speakers 200w modem 56kb v90
cherry g83 slo logitech pilot vvheel
164*900 sit po hitri pošti!
16 lopašL novice
ekonomska sporočila
6. opri 01
SALON KERAMIKE in KOPALNIŠKE OPREME
NUDIMO VAM
vse za centralno kurjavo vodovodno instalacijo keramične ploščice italijanskih proizvajalcev sanitarno keramiko vodovodne armature kopalniško pohištvo
NOVO!
ŠPANSKE
KERAMIČNE PLOŠČICE
cev
gradbeništvo in trgovina, d.o.o. Obrtna cona Logatec 25, 1370 Logatec tel.: 01/7543 398, 7542 485, faz: 01/7543 522
ODPRTO:
od 8. do 19. ure,
sobota
od 8. do 13. ure
VINOTOC
VINSKA KLET pri ORLU na VRHNIKI
Ljubljanska 16, 1360 Vrhnika telefon: 01 7505 747 Kmetija VIDRIH
Zoran in Dragica Vidrih Lože 18a, 5271 Vipava telefon: 05 368 70 50 faks: 05 368 70 52
Nudimo vam odprta točena vina lastne pridelave
Cabernet sauvignon, Merlot, Laški rizling, Malvazija, Zelen, Sauvignon, Pinela
Odprto
od ponedeljka do petka od 9.00 do 17.oo ure in v soboto od 8.00 do 12.00 ure
Logaške novice, glasilo Občine Logatec - Ustanovitelj: Občina Logatec - Izdajatelj: Mali d.o.o., založniško in trgovsko podjetje Logatec - Tisk: Mali d.o.o. Logatec - Odgovorni urednik: Anton Mali - Stalni sodelavci (ke); Janja Peterlin, Franc Bogataj, Petra Trček, Bojana Levinger, Branka Novak, Karmen Osredkar, Dušan Cernigoj, Maša Zupančič, Ajda Žižek, Roman Rupnik, Marcel Stefančič, Ksimeroni Vrbetič, Bernarda Rudolf, Katarina Čuk, Stanislav Nagode, Matevž Podjed, Anja Sedej. Naslov uredništva: Logaške novice, Mali d.o.o, Čevica 4, 1370 Logatec, tel.: 01 7509 660, fax: 01 7509 664,
e-mail:novice@mali.si - Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem. Po I. točki 43. člena ZDDV se plačuje DDV po stopnji 19%. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridružujemo si pravico do krajšanja prispevkov. Nenaročenih prispevkov ne honoriramo. Fotografije brez navedbe avtorja • arhiv Logaških novic. Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva v občini Logatec brezplačno. ONLINE novice:http://www.mali.si DEŽURNI NOVINAR VSAKO SREDO OD 8.00 DO 1 2.00 NA TELEFONU: 01 7509 660. Število izvodov 4200. Novice izidejo do sedmega v mesecu.
FIAT D0BL0 CARG0.
ZANIMIVA PONUDBA AVTOMOBILOV
UGODNI KREDITNI POGOJI T+0%
PLAČILA PO POLOŽNICAH
TEHNIČNI PREGLEDI
in možnost podaljšanja prometnih dovoljenj ter plačila cestnine in zavarovanj
AVTO ŠOLA
tečaj cestno prometnih predpisov od 17. - 23. aprila 2001 od 18. - 21. ure
Pooblaščeni trgovec in serviser vozil Fiat
AVTOTRADE d.o.o.VRHNIKA,
Sinja Gorica 11, 1360 Vrhnika
telefon: (01) 75 05 199 ali 75 57 900
8B