mazoa Savinjshe DEMIO! AVTO LETA NA JAPONSKEM! 1.699.999 SIT stigma 33 MARIBORSKA 200 3000 CELJE Tel.: 063 411 251 UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC 063 7031 650,715 402 Letnik 4, št. 76, 19. 8. 1998 Cena 150 SIT Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana PROIZVODNJA IN PRODAJA BETONOV IN BETONSKIH IZDELKOV. ZABUKOVICA 87 TEL./FAX: (063) 719 351 (063)719 355 (063) 719 232 Gradič GRADBENO PODJETJE d.o.o. Tel./fax: 063/ 719 221 STROJNI OMETI Karmen Janc S.P. Vrbje 88 F, 3310 Žalec Tel. & fax: 063/716-020 ALU-PVC okna in vrata rimski. . vrtovi senčila * ■« _ cavmca 3000 Celje Delavska 8 T E L E F o N 5S11 063/ 412 128 Sl. Mednarodni obrtni m:s CELJE, 11.-20.9.1998 OGLEDALO SLOVENSKE USPEŠNOSTI GENERALNI POKROVITELJ kovinOtihna (^^Avtocente^V2S ^ . . rimtrTrr.i. ■ ■™ * Jrt. I - i “ i* Pri nakupu VW Polo darilo ZIMSKE GUME Prvih SO kupcev čaka privlačna nagrada. ^9 S dmr ŽALEC tel.: 719-077, del. čas. 8-12, 14-18 ACi/mnO Mariborska 202, Celje, tel.: (063) 412 666, fax: (063) 412 667 PE ŠEMPETER pri SIP-u, tel.: (063) 702 510 NUBIRA 1.999.990 SIT polog + 32.521 SIT/mesečno LEGANZA 3.289.990 SIT polog + 53.497 SIT/mesečno AKCIJA - KLIMATSKA NAPRAVA za samo 1 SIT. Pri modelih brez klime, darilo TV sprejemnik s TTX. Avtomobil z vrhunsko opremo, za zahtevne voznike. Bančni kredit že od T+4,8%. Kredit na položnice, vozilo pisano na vas. Staro za novo. Poplačilo vaših starih kreditov. "^DEBICA® ‘novi ,etni avt0P|ašči LANOS 1.499.990 SIT polog + 24.341 SIT/mesečno NEXIA 1.399.990 SIT 145 R12 vivo 145 R13 vivo 145/70 R13 vivo 175/70 R14 vivo 4.747.20 SIT 5.078,40 SIT 5.143,10 SIT 7.507.20 SIT polog + 22.717 SIT/mesečno NEXIA - občutno več kot samo dober avto! MATIZ PRIHAJA! S predplačilom zanj boste sodelovali v žrebanju! NAGRADNO ŽREBANJE 3 x DAEWOO MATIZ (žrebanje bo ob koncu leta 1998) In lye dobite srečko? Z NAKUPOM AVTOMOBILA DAEU/OO PRI ACI AVTO VABIMO VAS NA DAEVVOOJEV PIKNIK 6. SEPTEMBRA OB 14. URI NA LETALIŠČU V LEVCU! OPREMA: ELEKTRO PAKET, SERVO VOLAN, ABG, ABS, RADIO ZAKON O LOKALNIH VOLITVAH ALI BODO TUDI TUJCI VOLILI? Strpnost, solidarnost, odprtost za sodelovanje in sožitje ljudi, ne glede na njihovo državljanstvo, nacionalno in drugo pripadnost, so vrednote, ki morajo v Sloveniji dohiti večji pomen in vlogo, kot ju imajo. Novi zakon o lokalnih volitvah naj bi omogočil uresničitev teh vrednosti ter zmanjšal stroške v zvezi s pripravo volilnih imenikov. Tudi tujci bodo pridobili volilno pravico. Sodobne demokratične države omejujejo aktivno in pasivno volilno pravico za državne volitve (parlamentarne in predsedniške) na svoje državljanke in državljane. Postopno pa se vendarle vse širše uporablja ureditev in praksa, ki daje volilno pravico tudi tistim tujcem, ki dalj časa prebivajo v državi in sicer predvsem za volitve organov lokalnih skupnosti in včasih tudi pri volitvah drugega parlamentarnega zbora. V Sloveniji imajo volilno pravico državljanke in državljani, ko gre za parlamentarne in predsedniške volitve, pri volitvah članov državnega sveta izmed delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov, svobodnih poklicev in negospodarskih dejavnosti, pa imajo aktivno volilno pravico tudi tisti tujci, ki v Sloveniji opravljajo ustrezno dejavnost oziroma so v delovnem razmerju. Tujci, ki dalj časa živijo v Sloveniji, se pri nas praviloma zaposlijo in tudi sicer vključijo v življenje in delo, plačujejo davke in drugače delijo usodo z drugimi občani. Zato je smisleno, da dobijo možnost voliti organe lokalnih skupnosti. Pri teh organih ne gre za organe državne oblasti, ampak za organe, ki rešujejo lokalne zadeve, ki neposredno zadevajo vse prebivalce, ne glede na njihovo državljanstvo. Ustava Republike Slovenije določa v 43. členu, da se lahko z zakonom določi primere, v katerih imajo tujci volilno pravico. Glede na to, da gre samo za eno, z zakonodajnega vidika manj zahtevno dopolnitev in zato, da bi bila sprememba uveljavljena že za letošnje lokalne volitve, je potreben sprejem zakona po skrajšanem zakonodajnem postopku. Zakon bo nedvomno prispeval k enakopravnejšemu položaju in boljšemu počutju tistih prebivalcev Slovenije, ki v njej dalj časa trajno bivajo, pa niso državljani Slovenije. Cilj zakona je dati tujcem, ki že dalj časa živijo v Sloveniji, pravico, da volijo člane občinskih svetov in župane in s tem možnost vplivati na sestavo organov, ki neposredno odločajo tudi o kakovosti njihovega življenja v lokalnih skupnosti in porabi davkov, ki jih plačujejo. Zakon daje aktivno volilno pravico samo tistim državljanom, ki imajo v občini stalno bivališče več kot tri leta. Drugo načelo, iz katerega izhaja zakon je, da bi volilno pravico pridobili le državljani tistih držav, v katerih imajo slovenski državljani takšno pravico (načelo recipročnosti). To pomeni, da bo uvajanje volilne pravice tujcev po tem zakonu omejeno in postopno. Takoj jo bodo dobili le državljani tistih držav, ki so že, torej prej kot Slovenija, dali slovenskim državljanom pravico voliti na lokalnih volitvah. Oktobra 1993 je Svet Evrope na vrhunskem sestanku na Dunaju zastavil svoj ugled za sožitje in strpnost ter proti ksenofobiji. V posebni deklaraciji se je zavzel za takšne spremembe nacionalnih zakonodaj in mednarodnih instrumentov, ki bodo prispevali k omejevanju vseh vrst nestrpnosti in razvoju solidarnosti. Evropske države pogosto vežejo pridobitev aktivne volilne pravice tujcev za lokalne volitve na stalno prebivanje v državi (Madžarska, Norveška). Druge določajo minimalno dobo prebivanja v državi (Finska - dve leti, Danska, Norveška in Švedska - tri leta, Estonija in Nizozemska - pet let). Nekatere države dajejo volilno pravico samo tujcem, ki so državljani določenih držav, s katerimi so tesneje povezane (npr. Velika Britanija - Irska). Ni tvegano napovedati, da bo razvoj slej ko prej privedel do tega, da bodo državljani držav, povezanih v EZ, lahko imeli aktivno (in postopoma tudi pasivno) volilno pravico vsaj za lokalne volitve. Ce se Slovenija v ta proces vključi takoj, ne bo med prvimi, pa tudi ne zadnjimi evropskimi državami glede tega področja. L. Č. IZ VSEBINE DOGODKI Drugi vseslovenski mladinski tabor v Žalcu Stran 4 AKTUALNO 31. MOS pred vrati Na Ponikvi praznujejo Dobra popotnica Gorenju za naslednja leta Stran 5 GOSPODARSTVO Slovenska trgovina se združuje Stran 6 Uspešnih 25 let TIM-a Laško Stran 7 AERO - ime s tradicijo Stran 9 KRONIKA Napadi na otroke in porast mladinske kriminalitete Stran 10 PREDSTAVLJAMO Udobno in varno potovanje z Izletnikom Celje Stran 12 ŠOLSKA PRILOGA Stran 14-17 REKREACIJA S pohoda na Komelj Stran 18 STRAN ZA DAME Priprave na ozimnico Stran 20 ZA DUŠO IN SRCE Nov podlistek: Diana - tako rada bi še nekaj povedala Stran 22,23 GLASBA Kladivo, konj in voda -Opus Magnum 1979-1983 Novi rock 98 Stran 27 VRANSKI POLETNI VEČERI Stran 28 GLAS Savinjske izhaja vsako drugo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o., Šlandrov trg 20, P.P. 27, 3310 Žalec, telefon: 0631 715 011, telefas: 0631 715 011. Glavni in odgovorni urednik: Samo Jurhar; grafična obdelava: Metod Marolt, Jure Miser, Saša Vučina; lektor: Vid Burnik; novinar: Ljiljana Pušnik-Čede; stalni zunanji sodelavci: Gregor Čulk, Nina M. Sedlar, Ana Ivanovič, Ivan Jurhar, Tomaž Mahkovic, Gorazd Mateta, Alenka Turnšek Jrigon, Vasja Volavšek Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje (št. 413-12-381/95-23/75 z dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Oblikovanje in grafična obdelava: GLAS Savinjske. Vse pravice pridržane! Fotografija na naslovnici: Diana. DAN ODPRTIH VRAT NA TELEVIZIJI CELJE V začetku julija je Televizija Celje odprla svoja vrata za številne radovedneže. Zaposleni na celjski televiziji so obiskovalce seznanili s programsko opremo, ki bo v prihodnje omogočila produkcijo programa na sistemu beta in DV. Ob izgradnji Kabelsko razdelilnega sistema Celje se je v Mestni občini Celje pojavila potreba in možnost, cia se predstavi tudi lokalni TV program - predvsem informativni program ter zaradi bogatega športnega in kulturnega življenja v mestu ob Savinji tudi športni in kulturni program. Celjska televizija je s produkcijo programa pričela ob koncu leta 1993. Dejavnost TV Celje so ustvarjanje in oddajanje televizijskega programa, reklamne storitve in ekonomska propaganda. Svet za radiodifuzijo Republike Slovenija je celjski televiziji izdal potrdilo o statusu nekomercialnega televizijskega programa, kar opravičuje in omogoča sofinanciranje programa s strani lokalnih skupnosti. Program TV Celje je mogoče spremljati po celotni celjski regiji. Regionalni nekomercialni program se oddaja preko Kabelsko razdelilnega sistema Celje desetim občinam v novi digitalni, beta in broadcast tehniki. Ocena vidljivosti je približno 100 tisoč gledalcev. TV Celje je pridobila pravico oddajanja tudi na oddajnikih Malič-Laško, Celje-Grad in Rimske toplice, preko katerih se je začelo z oddajanjem programa Gajba, v katerem s^ pripravlja 90 minut programa Živa. V tem programu sodelujejo regijske televizije z lastno produkcijo. Vodstvo celjske televizije pričakuje do bo kmalu pridobilo tudi dovoljenje za najem oddajnika na Boču, preko katerega se bo oddajal program TV Celje celotni šta-lerski pokrajini. V primeru prido-nitve dovoljenja bo program TV Celja viden tudi na oomočjih, kjer ni zgrajen Kabelsko razdelilni sistem Cehe. Program Televizije Celje je nekomercialen in je sestavljen največ iz lastne produkcije. Gledalcem celjske regije so na voljo informativne, športne, razvedrilne, izobraževalne in kulturne oddaje v živo, neposredni prenosi različnih športnih in kulturnih dogodkov ter filmi in risanke. Za nemoteno realizavijo pro-rama skrbijo štirje redno in 30 onorarno zaposlenih delavcev. V prihodnje bo skušala celjska televizija postati regionalno informacijsko središče in doseči še večjo vidljivost na štajerskem, koroškem, zasavskem in šaleškem področju. Tudi obseg programa naj bi bil večji in kvalitetnejši. L. Č. UPOKOJENCI VELIKE f>IRESICE IN GALICIJE SO SE SREČALI Čeprav je bilo v nedeljo 2. avgusta peklensko vroče, to ni odvrnilo upokojencev, ki so združeni v pododboru Galicija - Velika Pirešica, da ne bi prišli na prijetno lovsko kočo Rinka nad Gotovljami. Tu so že drugo leto zapored priredili svoje družabno srečanje, kjer so se od domačega praga, ki so ga pustili na skrbi mlajšim, pomenili in tudi poveselili. manja, volitve v lokalne skupnosti ter “Dan star e j š i h občanov”, ki je po sklepu OZN 1. oktobra. Poleg srečanja, na katerega so se od doma večinoma pripeljali s petimi avtobusi, so se pomerili tudi v nekaterih igrah. Po dobri zakuski, ki so jo pripravili, pa so ob zvokih domačega ansambla tudi zaplesali. Veselje na Rinki se je tako razlegalo pozno v noč in tudi vročina jih ni prav nič motila. Tako so pokazali, da se znajo še vedno tako lepo razveseliti, kot so znali nekoč ustvarjati. V vse kar imamo danes, je vtkano veliko njihovega truda. V letih, ko so bili oni zaposleni, se je domovina spreminjala iz zaostale, siromašne dežele v lepo, sodobno kakršno imamo danes. I. Jurhar Med povabljeninv sta bila podpredsednik DU Žalec Ivan Jur-nar ter predstavnik DESUS-a, ki sta zbor pozdravila in opomnila na naloge, ki jih letos še čakajo. Tako sta jih opomnila na razpravo o novem pokojninskem zakonu, ki je v procesu spreje- DRUGI VSESLOVENSKI MLADINSKI TABOR BO V ŽALCU Mladi iz različnih koncev Slovenije zbrani v organizacijo Mladih krščanskih demokratov letos že drugič organizirajo tradicionalni mladinski projekt z naslovom 2. vseslovenski mladinski tabor 1998. Lansko leto so izvedli prvi tabor pod častnim pokroviteljstvom predsednika osamosvojitvene vlade Lojzeta peterleta, ki je bil vsebinsko in medijsko uspešen. Mladi krščanski demokrati so veseli, da so skozi popotovanje po Sloveniji predstavili slovenski javnosti položaj maldih v naši državi ter opzorili na težave s katerimi se dnevno srečujejo. Letošnji projekt so zastavili malo drugače. Glede nato, da je letos 130. letnica II. slovenskega tabora v Žalcu so se odločili, da bo letošnji vseslovenski mladinski tabor potekal zadnji vikend septembra v Žalcu. Vsebinsko bo tabor razdeljen na več področji, ki zadevajo mlade, od izobraževanja, športa pa tja do zabave. V okviru tabora bo pripravljen seminar na temo »Mladi in Evropa« na katerem bodo Mladi kršanski demokrat) skupaj z gosti iz tujine predstavili prednosti vključevanja Slovenije v Evropsko zvezo na področju mladine. Pomemben del tabora bo namenjen športu in podobnim dejavnostmi, zvečer pa bo za mlade iz Žalca in okolice prirejen veliki koncert znane slovenske glasbene skupine. Projekt 2. vseslovenski maldinski tabor je zastavljen odprto jn široko, ker je želja organizatorja, da bo tabor res vseslovenski in res mladinski ter koristen, zabaven in poučen. L. Č. GRADBENI INŽENIRING ing. Vinko VUČAJNK s.p. Prežihova 1, 3310 ŽALEC, Tel. & Fax.: 063/ 718 265 Mobitel: 0609/ 041/ 618 443 IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU: - gradbena dela | obrtntj dela | - inštalacijska drla - nizke gradnje - adaptacije - rekonstrukcije ORGANIZIRANJE DEL - INŽENIRING PROJEKTIRANJE Breg 79c, Polzela, tel.lfiuc: 0631720-200 Nudimo vam prenovo vašega doma, poslovnih prostorov ali drugih objektov. Na starih ali novih objektih izvajamo: - vsa slikopleskarska in pleskarska dela, stenske obloge - strojno kitanje površin z IVagner aparatom, kitanje betonskih elementov - oplesk kovinskih konstrukcij - izdelujemo komplet DEMIT fasadne obloge na opečno ali betonsko podlago ■ obnavljano stare in pleskamo nove fasade - pisanje in popravila reklamnih in označevalnih napisov DELAMO HITRO, STROKOVNO IN PO KONKURENČNIH CENAH. PRIPOROČAMO SE IN VAS LEPO POZDRAVLJAMO! ^________________________________POKLIČITE NAS! Tel.: 720-200^ 31. MOS PRED VRATI Letošnji Mednarodni obrtni sejem bo odprl svoja vrata II. septembra. O poteku priprav te največje obrtno podjetniške prireditve v Sloveniji so na tiskovni konferenci II. avgusta spregovorili predsednik Poslovnega odbora MOS 98 in Upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije Stanislav Kramberger, direktor Celjskega sejma d.d. mag. Franc Pan-gerl ter vodja projekta MOS 98 Breda Obrez Preskar. Z» letošnji Mednarodni obrtni sejem so izredno zanimanje izkazali številni obrtniki in podjetja. Sejem se bo odvijal na 55 tisoč kvadratnih metrov razstavno prodajnih površin. Po dosedanjih prijavah je možno pričakovati udeležbo 1800 razstavljalcev iz 30 držav (Nizozemska, JAR, Norveška, Danska, Jugoslavija, Južna Koreja, Velika Britanija, ZDA in druge). Direktni tuji razstavljald pa prihajajo iz: Avstrije, BiH, Češke, Gane, Hrvaške, Indije, Italije, Nemčije, Pakistana in Švice. Na letošnjem sejmu skoraj ni obrtniškega področja, ki ne bi bil vsaj simbolično zastopan. Po ocenah organizatorja naj bi si letošnji sejem ogledalo 250 tisoč obiskovalcev. Kot se spodobi, bodo sejem spremljale tudi številne strokovne prireditve. Za najbolj aktualne teme bo Celjski sejem v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije pripravil okrogle mize. Poslovneži ter obrtniki se bodo lahko udeležili poslovnih konferenc Avstrije, Nemčije in Italije. Tudi letos bodo Obrtna zbornica Slovenije, Mestna občina Celje in Celjski sejem nagradili najbolj kakovostne, tržno zanimive izdelke in storitve. Generalni pokrovitelj 31. MOS je Kovinotehna Celje d.d., soorganizatorja pa sta Obrtna zbornica Slovenije in Celjski sejem d.d. Za obiskovalce bo sejem odprt do 20. septembra vsak dan med 9. in 19. uro, razen v nedeljo 20. septembra ko bo delovni čas do 18. ure. NA PONIKVI PRAZNUJEJO Z NOVIMI PRIDOBITVAMI DOBRA POPOTNICA GORENJU ZA NASLEDNJA LETA »Nekateri za prvo jutranjo kavico porabijo tudi do 15 minut. Kdo bi si mislil, toda v Gorenju v tem času naredimo 23 hladilnikov, 21 pralnih strojev in 31 štedilnikov, skupno torej 75 kakovostnih, energetsko varčnih, lepo oblikovanih, ekološko sprejemljivih in lahko upravljivih velikih gospodinjskih aparatov, prijaznih do ljudi in okolja.« Na tiskovni konferenci so predstavniki Gorenja: Vojko Zupanc, vodja službe za odnose z javnostmi, Jože Stanič, predsednik uprave in Franjo Bobinac, član uprave, predstavili poslovne rezultate v letu 1997. Foto: Hinko Jerčič Na Ponikvi pri Žalcu praznujejo krajevni praznik 24. avgusta. Na ta dan predajo namenu nekaj pomembnih infrastrukturnih objektov. Ta dan so si izbrali, ker so med vojno okupatorji takorekoč izpraznili to naselje na tej kraški planoti. Nekaj se jih je kmalu vrnilo, ostale so poslali v taborišča, nekateri pa so padli pod kroglami osvajalcev kot talci. Njih se vedno spomnijo ob praznovanju krajevnega praznika. Ob tej priložnosti so tudi letos odprli nekaj pomembnih objektov, kot je nova cesta do Germadniko-vih, ki je dobila asfaltno prevleko, zgradili so novo zajetje in črpališče, iz katerega bo dobilo prepotrebno vodo kar 80 gospodinjstev v Studencih in Podkraju, kjer je tudi črpališče. Nova fasada je tudi na stan šoli, ki sedaj služi kot vrtce. Mnogo je bilo postorjenega v cerkvi, ki so jo prenovili, čakajo pa še na nakup novih orgel. Ker istočasno poteka tudi mandat sedanjemu svetu krajevne skupnosti, je predsednik Ivan Jelen v svojem govoru poudaril, da jim je v tem mandatu uspelo zgraditi kar 5 kilometrov novih asfaltnih cest, obnovili so dotrajane vode ostarelega vodnega omrežja ter zgradili novega, očistili vsa divja odlagališča ter prenovili fasado na šoli. vse to pa so storili zato. ker so Ponosni ljudje na tem kraškem svetu. Ko je svet trd in vztrajen, so vztrajni tudi ljudje. Temu mnenju sc je pridružil tudi tamkajšnji župnik, ki je poudaril, da je vzljubil ta svet in njegove ljudi. Pokazali so, da so vedno pripravljeni skrbeti za zemeljske realnosti, to pa jim daje tudi moči za duhovno življenje. Tako so mnogo napravili tudi na cerkvenem področju. saj so zgradili Dom AM Slomška, obnovili požgan muzej ter prenovili farno cerkev. Slavje se je po svečani seji nadaljevalo na terenu, kjer so objekti, ki so jih tokrat odprli, nakar je v Zadružnem domu sledilo še družabno srečanje. Ob tej priložnosti so vsem, ki so kakorkoli pripomogli k razcvetu kraja, podelili 30 plaket in 16 pismenih priznanj. Slavja so se udeležili še mnogi gostje, med njimi tudi župan Milan Dobnik, ki se je tamkaj zadržal do zgodnjih jutranjih ur. Janko To so besede novega - starega predsednika uprave Gorenja Jožeta Staniča. Leto 1997 bo brez dvoma pomembno zapisano v zgodovino Gorenja, katerega temeljni posel je prizvodnja in prodaja velikih gospodinjskih aparatov, največji slovenski neto izvoznik, katerega letni promet je preko 90 milijard DEM. 93% gospodinjskih aparatov Gorenja gre v izvoz, z letno proizvodnjo 2 mio izdelkov bele tehnike, kar Gorenje uvršča med 8 naiveČjih evropskih proizvajalcev bele tehnike. Hkrati je s 6400 zaposlenimi največje slovensko proizvodno podjetje, s 37 podjetji doma in v tujim. slovni rezultati. Nedvomno je bila večina dobička ustvarjena na temeljnem poslovnem področju, beli tehniki. V preostalih dejavnostih je bila rast zmerna. Zaradi relativno ugodnega mednarodnega položaja Movemie se je vodstvo Gorenja odločilo na neposredno zadolževanje pri bankah v tujini in to po obrestnih merah, ki so zelo blizu tistim, ki jih plačujejo konkurenčna podjetja s sedežem v državah Evrojrske unije. Cilj najema bančnih kreditov ic uravnoteženje valutne pozicije bilance podjetja ter zmanjšanje tečajnih tveganj. Gorenje je s svojim proizvodi prisotno v 60 državah na vseh celinah. Tržni delež na domačem trgu je 80 odstotkov, v Evropi 3 odstotka. Gorenje se ponaša z nekaj blagovnih znamk: Gorenje, Sidex, Korting in Gorenje Pacific. Najpomembnejše trge predstavljajo Nemčija, Francija, Hrvaška, Avs-tjija, ŽDA, Velika Britanija, Češka, Danska, Poljska, Italija... V letu 1997 je Gorenje zaključilo lastninsko preoblikovanje, Td je trajalo dobrih 5 let ter z vpisom v register postalo javna gospodarska družba. Prvič v skoraj petdesetletni zgodovini so v velenjski tovarni izdelali več kot 1,8 mio aparatov. Dobiček, ki so ga dosegli v minulem letu ni zgolj simboličen in znaša 1,3 milijarde SIT in je štirikrat večji, kot je bil v letu poprej. Delničarji so z veliko večino glasov sklenili, da ves dobiček ostane v podjetju in se nameni za pokritje izgub iz leta 1993, ostalo pa za in-vesticije, ki bodo Gorenju omogočale obdržati stik z vse hujšo svetovno konkurenco. »Rezultat leta 1997 potrjuje pravilnost naših odločitev v preteldosti, hkrati pa je najlepša ponazoritev zakonitosti ekonomije obsega,« je prepričan Jože Stanič, predsednik Upravnega odbora Gorenja. Z visokim ritmom proizvodnje in prodaje se lahko zagotovijo dobri po- V Gorenju so veseli dobrih poslovnih rezufatov. Kljub temu se zavedajo da dobri poslovni dosežki samo enega leta še niso znak, da ima Gorenje že tolikšne zmogljivosti, ki bi lahko zagotavljale stabilno rast tudi v naslednjih letih, predvsem zaradi tega, ker so 1,8 mio aparatov morali izdelati v dodatnih delovnih dneh zaradi pomanjkanja kapacitet. Gorenje je uspelo preživeti tranzicijske čase in se finančno okrepiti. Uprava Gorenje je za tekoče leto zastavila zahtevne cilje. Proizvodnja in prodaja bi morali preseči 1,9 mio aparatov, kar je tehnološki maksimum, ob tem bodo prihodki na področju bele tehnike narasli za približno 5 odstotkov. Ostala področja morajo doseči višje stopnje rasti, v povprečju okoli 10 odstotkov. Dolgoročna vizija podjetja je vsestranska rast podjetja ob istočasnem zagotavljanju zadovoljstva potrošnikov, lastnikov, zaposlenih in skrbnega varovanja okolja. Gorenjski poslovneži so prepričani da mora biti poudarek na prodaji od lastnimi blagovnimi znam-ami, pri tem pa vse bolj zahtevnim kupcem ponuditi celovito paleto eneregtsko varčnih, ekonomičnih in lepo oblikovanih proizvodov. L. ČEDE 6 GOSPODARSTVO GLAS 76/1998 Slovenska trgovina se združuje V hotelu Žalec so 28. julija regijski trgovcij Hmezad Agrina, Center Celje, Center Radeče^, Izbira Laško, Lipa Šentjur, Potrošnja Zagorje ob Savi, Resevna Sfntjurl Savinjska trgovska družba Žalec, Žila Slovenj Gradec in Žana Žalec podpisali Pismo o nameri. V Žalcu so se trgovska podjetja iz širše celjske regije v soglasju z Nadzornimi sveti zavzela h kapitalski združitvi. Cilj kapitalske povezanosti je trajno doseganje kapitalske rasti z izboljšanjem donosnosti celotnega kapitala in enakopravno skupno nastopanje do dobaviteljev in kupcev. Temeljna ciljna orientacija operacionalizirana s terminskim načrtom predvideva začetek poslovanja nove delniške družbe s 1. januarjem leta 2000. Poleg osnovnega cilja, trgovske družbe pričakujejo splošno racionalizacijo in optimalizacijo poslovanja. Strategija trgovcev bo naravnana v smeri vključitve novega sistema v eno od nastajajočih slovenskih oziroma evropskih blagovnih transferzal. Obstoječa združba bo predstavljala po podatkih iz leta 1997 približno 20 milijard letne bruto realizacije. Formalno pravni postopek bo vodil Iniciativni odbor. ZBORNICA ZASEBNEGA GOSPODARSTVA ŽALEC IN GLAS SAVINJSKE VAS VLJUDNO VABITA NA PREDSTAVITEV KNJIGE VIZIJA USPEHA AVTORJA FRANJA TROJN AR JA, KI BO V TOREK, 8. SEPTEMBRA 1998 OB 18. URI V PREDAVALNICI ZZG ŽALEC, LEVSTIKOVA 2, ŽALEC. Knjiga Vizija uspeha na izviren način svetuje podjetnikom, kako naj komunicirajo z okoljem. Priporočam jo vsakomur, ki ima željo, da uspe ... Gospodarska zbornica Slovenije - Maribor ____________________Direktor Vinko iMpuh, dipl. oec. SINDICIRANO POSOJILO ZA BANKO CELJE V Celjski mestni hranilnici je 15. julija podpisana pogodba o najemu sindiciranega posojila. Sindicirano posojilo v višini 20 milijonov nemških mark je odobrilo šest tujih bank. V Banki Celje so sc odločili za pridobitev sindiciranega posojila predvsem zaradi pomanjkanja dolgoročnih virov financiranja ter stanja na mednarodnem bančnem tržišču, na katerem je posojila z ročnostjo nad 5 let zelo težko pridobiti po sprejemljivi ceni in ugodnimi pogoji. Tuje banke ne nudijo posojil, ki niso povezana z izvozom blaga njihovih komitentov. Banka Celje je prejela sindicirano posojilo v vrednosti 20 mio DEM po zelo ugodni obrestni meri. Vračilo posojila, katerega so odobrile Bank Austria AG, Reiffeisen Zcntralbank Oesterreich AG, Bayeri-schc Vereinsbank AG ter druge tuje bančne hiše, bo potekalo v 11 enakih polletnih obrokih, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo 24 mesecev po črpanju. L. Č. DELNIČARSTVO, BORZNIŠTVO SELITEV KAPITALA V OKVIRU FINANČNEGA TRGA Vse ob obstoja Ljubljanske borze nismo še nikoli tako kot doslej bili priča vplivom tistih dejavnikov na borzne tečaje, ki dejansko na njih morajo vplivati, špekulacijam pa v manjši meri. V mislim imam globalna gibanja v gospodarstvu oz. na finančnem področju, za namečke pa še bližnje srečanje z Evropsko unijo. Že lansko poletje smo bili priča dvigom tečajev, kar je spremenilo že vkoreninjeno miselnost, da v poletnih mesecih vlada na borzi zatišje. Poudariti je treba bistveno kakovostno razliko, ki je botrovala dvigom tečajev v lanskem in letošnjem poletju. Lansko poletje se je s tečaji slovenskih delnic »poigral« kapital iz tujine, v letošnjem poletju pa igra prvo violino domač kapital, saj zadnje tri mesece skoraj ne beležimo prilivov iz tujine z namenom vlaganj v vrednostne papirje. V nadaljevanju bom navedla nekaj najpomembnejših vzrokov za preusmeritev presežkov finančnih sredstev na kapitalski trg in ki so v danih razmerah realni. Pasivne obrestne mere so se znižale do nivoja, pri katerem že marsikateri vlagatelj razmišlja, če ne bi preselil del prihrankov iz banke na delniški trg. Predvsem so se za selitev do sedaj odločile tiste pravne osebe, ki že imajo izkušnje z vlaganjem v vrednostne papirje, ali katerih delnice celo kotirajo na katerem izmed trgov Ljubljanske borze in jim tega znanja takorekoč ne manjka, oz. lahko rečemo, da tudi posedujejo pomembne informacije. Že dose-daj vemo, da je likvidnost finančnega sistema na denarnem trgu dobra in da medbančna obrestna mera ni bila visoka, ob znižanju pasivnih obrestnih mer pa je to še toliko bolj prisotno. Podjetja, oz. vodstvo je namreč prisiljeno iskati čimdonosnejše naložbe ob primerni varnosti in likvidnosti, saj tako od njih pričakujejo lastniki. Že drugi mesec zaporedoma je objavljena ničelna stopnja rasti mesečne inflacije, kar dolgoročno zmanjšuje T, da ne govorimo o rasti nemške valute, ki že več let zaporedoma ne sledi rasti inflacije. V zadnjih dneh pa je spet čutiti presežek pri ponudbi deviz. Podjetja, ki kotirajo na borznih trgih postopoma objavljajo dobre polletne poslovne rezultate, kar prav gotovo pozitivno vpliva na že obstoječe ali pa na potencialne investitorje. Vodstva podjetij se zavedajo čedalje večje tuje konkurence. Posledično smo priča povezovanju in združevanju podjetij v okviru določene panoge. To pa znižuje stroške in povečuje donosnost. Tovrstnih povezav bo v prihodnje še več. Pomemben element, ki vpliva na investicije v vrednostne papirje je vedno bližnja ratifikacija pridruž itvenega sporazuma Slovenije z Evropsko unijo. S tem bodo odpadle določene omejitve pri finančnem poslovanju s tujino. Tuje banke bodo lahko ustanavljale bančne podružnice v Sloveniji brez omejitev, tuji investitorji bodo lahko kupovali delnice prav tako brez omejitev, ki sicer veljajo sedaj, odpadli bodo depoziti za najemanje kreditov v tujini. Vse to bo posledica zahteve po prostem pretoku kapitala, ki velja za članice Evropske unije. Vsled tega lahko pričakujemo priliv tujega kapitala, saj so nekatere naše delnice v primerjavi z delnicami na drugih borzah, še vedno podcenjene. Temu pa botrujejo specifični dejavniki, o katerih smo v preteklih številkah že govorili. Sc vedno pa ne smemo pozabiti nekaterih pravil-Najpomembneje je, da se zavedamo, da je najboljši tisti odnos, ki ga realiziramo in da so delnice takšno blago, katerega cena se lahko hitro spreminja v obe smeri. Marija Rančigaj SITRA d.o.o. ODKUP DELNIC B- D^ IN G- SERIJE (cene so v SIT in jih dnevno prilagajamo) 48.000 46.200 30.500 31.500 12.300 1.230 13.300 12.000 ..ODKLl R.DFI. NiCJžin/^ki ahona PRODAJA IN NAKUP DELNIC NA BORZI INFORMACIJE O STANJU CEN NA BORZI KLASJE (G) 500 KRKA (B) 31.000 GORENJE (B,D) 1.460 TOV. KRMIL (B) 1.800 PETROL (B) 22.300 JUTEKS (VSE) 2.200 PIV. LAŠKO (G, B) 5.300 GARANT (G) 300 PIV. UNION (G) PIV UNION (B) TELEKOM (B, D) TELEKOM (C) SAVA(B) TIM LAŠKO (vse) ŽITO (G) ŽITO (B) in druge... ČETRT STOLETIA DSPEŠNEGA DELOVANIA - TIH LAŠKO V letošnjem letu TIM Laško praznuje 25. rojstni dan. Tovarna izolacijskega materiala je nastala zaradi potreb prezaposlovanja rudarjev iz Rudnika rjavega premoga Laško, kjer se je obseg eksploatacije v 70 letih pričel drastično zmanjševati. TIM je podjetje, ki je slovenskemu trgu predstavilo povsem nove dejavnosti, kot so: proizvodnja stiropora, embalaže in hidroizolacij. Danes je TIM med tremi največjimi proizvajalci termoizolacij v Sloveniji. Skupaj z Jožefom Pušnikom, direktorjem delniške družbe, smo vrnili pogled na že prehojeno pot TIM-a Laško. Širšim porabnikom je najbolj znana blagovna znamka Demit fasada. Te vgradimo letno več kot 400 tisoč kvadratnih metrov. V programu opreme in montaže je locirana proizvodnja hladil-niških vrat, stolpov in panelov za večje objekte v hladilništvu. Direktor delniške družbe TIM Laško “Ob obletnici podjetja Vas prosim, da se spomnite začetkov poslovanja!” “Leto 1973 pomeni začetek Tovarne izolacijskega materiala v Laškem, ki je takrat sicer še v sklopu dejavnosti pridobivanja premoga, gline in peska pričela s proizvodnjo izdelkov iz stiropora, hidroizolacijskih, bitumenskih in drugih trakov ter embalažo. Vse te dejavnosti so se v obdobju 25 let zadržale, deloma širile, predvsem pa je postal TIM ob njihovem izvajanju vedno pomembnejši in v mnogih dejavnostih vodilni v širšem tržnem prostoru. Za razvoj podjetja so značilna precejšnja nihanja, tudi navzdol, kot posledica zunanjih tržnih razmer in oscilacij in tudi kot osledica notranjih slabosti v olektivu. Kljub vsemu je bilo vedno dovolj moči in vizije, da smo probleme uspeli obvladati, in da je bil v trendu prisoten napredek, ki ga je moč zagotovo Potrditi, če ga opazujemo skozi daljše obdobje.” “Katere so osnovne značilnosti Proizvodnega programa TIM-a Laško?” “Proizvodnja podjetja je razdeljena po segmentih. Proizvodni program, s katerim smo pričeli poslovanje leta 1973, se je sčasoma razširil še na druge dejavnosti, kot so: 1. izvajanje vgradnje hidroizolacij 2. proizvodnja hladilnih stolpov in polnil 3. montaža hladilnic in fasad 4. izdelava veziv in malt 5. izdelava panelov za industrijske hladilnice 6. izdelava orodij ter opreme za hlajenje in opreme za predelavo stiropora Naša proizvodnja je usmerjena v zmanjševanje porabe elektrike in varovanje okolja. Za primerjavo bi rad omenil, da 1 kubični meter vgrajenih TIM stiropor plošč v povprečju prihrani letno 17 GJ energije ter zmanjša potrebno kapaciteto kurilnih naprav do 40 odstotkov.” “Ali je proizvodnja standardizirana?” “Vsekakor. TIM je programsko organiziran v dva proizvodna programa in sicer v program izolacij ter v program opreme in montaže. Rad bi poudaril, da TIM letno proizvede 160 tisoč kubičnih metrov stiroporja, okoli 6 milijonov kvadratnih metrov hidroizolacij ter več kot 1600 ton sti-roporne embalaže. S takšnim obsegom proizvodnje smo se uvrstili med največje proizvajalce gradbenih izolacijskih plošč, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v srednjeevropskem prostoru. TIM-ovi delavci so usposobljeni za montažo ravnih streh fasad in hladilnic. Kupcu torej ponujamo kompletno storitev - od proizvodnje do vgraditve. Pomemben mejnik v preobrazbi podjetja predstavlja uvedba sistemskega obvladovanja kakovosti v letu 1993. Prvi v svoji panogi in med prvimi nasploh v naši državi smo za upravljanje kakovosti, v skladu z mednarodnim standardom ISO 9001, prejeli certifika-cijsko listino BVQI. Zanesljivost in trajnost naših proizvodov in storitev zagotavljamo z zunanjim nadzorom kakovosti. Ta nadzor izvajajo uveljavljene in pooblaščene institucije, kot so: FMPA Stuttgart, MA 39 Dunaj, FIW Mune-hen CENTRUM Praga in drugi. Število tovrstnih dokazil se je v letu 1997 povzpelo na 96, skupno s potrdili o nadzoru in poročili o preskušanju pa na 147. V TIM-u se zavedamo, da mora dobiti potrošnik kvaliteten proizvod, zato si prizadevamo, da do konca leta pridobimo še certifikat ISO 140001, ki definira upravljanje z okoljem.” “Kakšen je tržni položaj podjetja?” “TIM Laško deluje na širšem rostoru, zaradi česa je tudi onkurenca izredno raznolika. Ocenjujem, da je največji problem v naši panogi vse večja ponudba izdelkov neustrezne kakovosti. Ti izdelki niso certifi-cirani, nimajo ustreznih deklaracij, niso opremeljeni s slovenskimi navodili itn. Za tuje proizvajalce je značilno nespoštovanje predpisov in takšna konkurenca je seveda nelojalna. TIM letno izvaža približno 25 odstotkov lastne proizvodnje na trge bivše Jugoslavije, Avstrije, Nemčije, Češke, Rusije itn. Kot opažate, smo usmerjeni predvsem na bližnje trge, ker tako znižujemo stroške transporta. Vzpostavljen odnos s tradicionalnimi kupci na domačem in tujem trgu je osnova za ohranjanje in večanje tržnega deleža in daje možnost iskanja novih kupcev skladno s širitvijo ponudbenega asortimana, tako iz lastne produkcije, kakor tudi dopolnilne ponudbe k našim sistemom.” “Rezultati iz minulega leta so vsekakor vzpodbudni, tako da tudi v naslednjih letih ohranite in povečate vaše dosežke.” “Leto 1997 je bilo najuspešnejše v zgodovini TIM-a. Ustvarili smo dobiček v višini 183 mio SIT. To smo dosegli s poveč anim obsegom proizvodnje (20 odstotkov več kot leto poprej) ter z marketinškimi aktivnostmi. Skupščina delničarjev, ki se je sešla meseca junija, je sklenila, da za dividende nameni 60 mio SIT. Tretjina sredstev gre v rezerve. Poslovanje podjetja je bilo v minulem letu zelo dinamično. Sedanji rod TIM-ovcev mora resno delati, če želimo, da bodo tudi prihodnje obletnice pospremljene z dobrimi rezultati. Dolžni smo čimbolj sodelovati, tudi zato, da opravičimo delo in trud vseh, ki so v preteklih 25 letih vgradili v TIM veliko odrekanj in truda in imeli močno zaupanje v svoje delo. Med nami je še nekaj sodelavcev, ki so ostali zvesti podjetju celo obdobje, mnogi pa so na tak ali drugačen način že odšli. Za uspešno poslovanje je pomembno, da vsak posameznik, zlasti pa najodgovornejši delavci, v velikih in odgovornih nalogah najdejo svoje mesto ter da te naloge dojamejo kot celoto.” L. ČEDE 8 . <* OGLASI GLAS 76/1998 :S^iffc Klat, iiSai 5&tl 'i JJ JJ ——P—1" V AERU smo vam za prijetnejše šolske dni pripravili: prstne barve DIGITI tempera barve JUNIOR tempera in vodene barve v pločevinastih in plastičnih kasetah ovijalni papir velike in male zvezke s privlačnimi motivi <=> samolepilne trakove lepila in ostale šolske potrebščine. Aerove izdelke lahko kupite v trgovini špica, v Kocenov! ulici 4 v Celju In v vseh bolje založenih knjigarnah in papirnicah po Sloveniji. AERO, kemična, grafična in papirna industrija, d.d., Celje, Ipavčeva 32,3000 Celje, Slovenija, » 063 31 112,411 411, Telefax 063 34 304,33 5402, e-mail: aero@celje.eurocom.sl tim tovarna izolacijskega materiala d.d. laško PROIZVODNI PROGRAM IZOLACIJ proizvodnja termoizolacijskih sistemov in materialov iz ekspandiranega polistirena in poliuretana proizvodnja hidroizolacijskih materialov in sistemov na osnovi oplemenitenih bitumnov proizvodnja materialov za fasadno izolacijski sistem DEMIT plus stiropor embalaža industrijske hladilnice, hladilniška vrata, male montažne komore in hladilni stolpi A E RO - IME S TRADICIJO Korenine kemične industrije na Celjskem so bili zaznane v letu 1923, ko je družba Brauns iz Libereca na Češkem odprla podružnični obrat v Čelju. Že v letu 1937 je podjetje proizvajalo barve za tkanino in tla, karbon in indigo papir ter pisalne trakove. Po končani drugi svetovni vojni je bilo z odlokom vlade Ljudske republike Slovenije ustanovljeno podjetje Aero, ki je v prvem letu poslovanja zaposlovalo 22 delavcev. Zgodovina Aera je zelo zanimiva. Podjetje je doživelo in preživelo združitve in razdružitve. O gospodarskih tokovih v kemični, grafični in papirni industriji Aero, smo se pogovarjali z Mileno Brezigar, direktorico delniške družbe. Direktorica Aera d.d. Celje Milena Brezigar: Razvoj Aera bo temeljil na odpiranju novih trgov, večanju produktivnosti in programskem prestrukturiranju. Foto: Lily “Prosim Vas, da na kratko, pokomentirate razvojno pot Aera Celje!" “Kot ste že uvodoma omenila, je bil razvoj Aera res zanimiv. S povojno proizvodnjo smo pričeli leta 1946. V letu 1953 je podjetje pričelo s proizvodnjo samolepilnih trakov v Celju in po desetletju na lokaciji v Šempetru. V sedemdesteih letih se je Aero Siril. Takrat sta se v sistem Aero vključila dve podjetji, in sicer: Cetis (1972) ter Tovarna papirja ■n celuloze Medvode (1973). Za to obdobje je bila značilna intenzivna investicijsa aktivnost. Reprodukcijska veriga je bila investicijsko zaokrožena po letu 1980. Z večanjem proizvodnje, se je krepila prisotnost podjetja na jugoslovanskem trgu, postopoma Vendar v malem obsegu pa je Podjetje vstopalo tudi na zunanje trge. Spremembe zakonodaje in pogojev gospodarstva so omogočile izločitev več pridruženih podjetji. Vse do leta 1996 je v Aeru potekal program sanacije, ki temelji na strategiji obsega ob preusmeritvi prodaje na zunanje tržišče, racionaliziranju stroškov poslovanja in prestrukturiranju virov sredstev. Danes pa lahko govorimo o obdobju izrazite rasti poslovnega sistema Aero.” “Kaj vsebuje proizvodni program Aera?” “Poslovni sistem Aera deluje kot koncern, ki ga poleg matične delniške družbe sestavljajo proizvodne in trgovske družbe z omejeno odgovornostjo, v katerih ima Aero, d.d, različne lastniške deleže. Proizvodni program družbe je izredno bogat. Proizvodnja samolepilnih trakov, samokopirnih papirjev, papirne konfekcije, lepljivo odlepljivih blokov, mikrokapsular-nih proizvodov ter embalažnega materiala predstavlja glavne skupine proizvodnje. V Aero Papiroti-ju poteka največji del omenjene proizvodnje. Železna nit Aera sta šolski in hobi program. To sta najbolj razvijajoča se programa Aera. Trenutno se v Aeru ukvarjamo s programskim prestrukturiranjem, saj opuščamo proizvodne programe, ki so v zatonu. Poslovni sistem Aero je prevelik za domači trg, zato skušamo razvijati tiste skupine proizvodov, ki so svetovno uspešni.” “Ali to pomeni, da bo Aero v prihodnje predvsem izvozno podjetje?” “Brez dvoma je intenziviranje in pospeševanje izvoza edina prava pot za Aero tudi v prihodnje. Zavedamo se, da so naši konkurenti na zunanjih trgih svetovne multinacionalke. Naj omenim, da je v segmentu lepilnih trakov, ki imajo lepo prihodnost, naša soseda Italija izredno močna. Po drugi strani program samokopirnega papirja je v upadanju, neutrudno iščemo skupino proizvodov, ki bi adekvatno nadomestila ta program. Na domačem trgu želimo ohraniti tržni delež, na zunanjih trgih pa ta delež prodaje povečati. Vizija Aera je postati srednje velik poslovni sistem, ki bi se s svojim imenom in blagovno znamko uveljavil v Srednji Evropi.” “Avgusta bo Aero imel skupščino delničarjev. Kakšna je delniška struktura sistema in delniška struktura podjetja?” “Aero ima kot matična družba večinske lastniške deleže v naslednjih proizvodnih družbah: Aero Copy, Aero Papiroti, Aero Zagreb, Aero Hungaria, Aero Ex-clusive BiH, Aero Ida ter Aero ITC. Poleg tega ima Aero večinski delež tudi v trgovski družbi Aero Trade. V lastniški strukturi največji delež pripada internim lastnikom, ki so sodelovali v notranjem odkupu podjetja. 15-odstotni delež je v rokah Cetisa in Tovarne papirja Goričane. Ostali del deleža podjetja se piše na ime institucionalnih lastnikov.” “Leto 1997 je zaključeno s pozitivnimi številkami. Kako predvidevate razdeliti dobiček oziroma kam bo usmerjen?” “V minulem letu smo poslovali v okviru pričakovanj. Poleg aktivnosti na trgu in v razvoju smo si izboljšati kvalifikacijsko strukturo zaposlenih ter izrabo delovnega časa. Ugodnejša postajajo razmerja med številom proizvodnih in režijskih delavcev. Vse to je pripomoglo k ustvarjanju 20 mio SIT dobička. Predlog, ki ga je nadzorni svet Aera že sprejel je, da se dobiček razporedi v rezerve. Torej, takšen predlog bomo ponudili skupščini delničarjev, ki bo sklicana za konec prihodnjega meseca. Ocenjujem, da je za delničarje, dolgoročno gledano, bolj dobičkonosno, če dobiček usmerimo v tehnološko in programsko prestrukturiranje podjetja. Tako bomo prišli do dividend, ki bodo primerne tudi za delničarje. Ne smemo pozabiti, da je Aero v začetku 90-tih let preživljal krizo. Marsikdo je pričakoval, da nas bo ta kriza povozila. Pa vendarle se to ni zgodilo. Z lastnim znanjem, inovativnostjo in pridnim delom smo prišli iz krize kot zmagovalci. Istočasno smo posodobili rezalne in pakirne kapacitete v Šempetru ter razširili kapacitete za izdelavo papirnih vrečk v Krškem. V letošnjem in prihodnjem letu načrtujemo intenziven investicijski razvoj v višini preko 500 mio SIT, predvsem na področju lepilnih in odlepilnih notesov, organizacije in informatike. Bodoči razvoj Aera temelji na odpiranju novih trgov, večanju produktivnosti in nadaljnjem programskem prestrukturiranju. Z izrabo obstoječih primerjalnih prednosti in možnosti ter investicijami v znanje, trge in opremo se nameravamo usposobiti za popolnoma odprto okolje Evropske unije.” L. ČEDE KDAJ JE ZAME MAMI »TEČNA«? • Ko hoče imeti vedno vso pospravljeno. • Ko mi reče, da zapravljam čas pri računalniku brez potrebe. • Ko iz muhe »naredi« slona. • Ko kriči na atija, pa za to nima vzroka. • Kadar me v posteljo našene zgodaj. • Berem knjigo, ona pa me pokliče, dfa ji moram kaj narediti. • Gledanje televizije se ji zdi zapravljanje časa. • Ves teden pričakujem film, potem mi ga pa prepove gledati. • Brat kaj ušpiči, kriv sem pa jaz. • Jezi me, kadar začne s primerjavami... • Ko mi danes govori, kako bom morala živeti. • Kadar mi je daje nauke, kako moram varčevati. • Teži mi glede učenja. • Venomer me opozarja na družbo, v katero zahajam, da ja ne bo kaj slabega. • Zvečer mi ne dovoli biti zunaj. • Ko ji gre v službi »narobe«, pa jezo stresa name. Dopisniški krožek OŠ Šempeter v Sav. dolini NAPADI NA OTROKE IN PORAST MLADINSKE KRIMINALITETE Na tiskovni konferenci UNZ Celje so nam postregli s podatki o kaznivih dejanjih, ki so v porastu kar za 6,6 odstotka, lahko pa hi rekli, da je to odkritje tudi plod boljšega dela policije. Pohvalno je, da je tudi raziskanost kaznivih dejanj skoraj 70-odstotna v nekaterih primerih pa celo 95-odstotna. S tem se Uprava za notranje zadeve Celje celo uvršča po uspešnosti v sam vrh v državi v skrbi za državljane in njihovo varnost. bilo zabeleženo 8 dejanj, letos jih pa v istem obdobju beležimo kar 24. To je pa brez dvoma zaskrbljujoče. Tatjana Muršič, ki vodi za to ustrezni referat pri UNZ Celje je povedala, da je v delikte vpleteno 11 polnoletnih oseb ter 13 mladoletnikov in celo 1 otrok (mladostnike do 14 let obravnavajo kot j otroke): Zaskrbljujoče pa je, da so v porastu spolni napadi na otroke. V enakem obdobju lanskega leta je Raziskava je pokazala, da gre povečini za eno dejanje, znana pa so tudi dejanja, ki se ponavljajo. Storilci so ponavadi dobri družinski znanci ali prijatelji v katere imajo otroci zaupanje. Znani so tudi primeri ko so storilci bližnji sorodniki kot brat in podobno. Dogaja pa se na primer tudi to, da straši ne verjamejo otrokom, ko jim otroci zaupajo kaj se je zgodilo. Gre večkrat tako daleč, raje verjamejo odraslim, tako pa delikti ostanejo nekaznovani ali celo neodkriti. Zanimivi pa so podatki od kod pride, do motivacije. Ta se poraja iz raznih pornografskih filmov na TV ali videokaset katere skoraj redno prinašajo domov očetje, otroci jih odkrijejo in gledajo ter potem tudi sami kaj takega počnejo. Za preprečevanje tega je potrebno poglobljeno timsko delo katerega ponavadi vodi Center za socialno delo. Na našem področju orje v tem ledino Center v Žalcu in zahvaljujoč ravno njemu je tu tudi odkrito več spolnih napadov na otroke. Pogosto se pojavljajo kot žrtve tudi otroci, ki obiskujejo malo šolo in so odsotni od strašev brez spremstva. Tudi uživalci mamil niso izjema saj večkrat v transu ne vedo kaj počnejo, čeprav to ne upravičuje početja. Žal pa na UNZ Celje ugotavljajo, da je v porastu tudi kriminaliteta mladoletnikov, kar pa je brez dvoma še toliko bolj zaskrbljujoče. I.J. PROMETNA VARNOST V PRVEM POLETJU Kot je bilo pričakovati, se je prometna varnost po sprejetju novega Prometnega zakona v zadnjih mesecih nekoliko uredila, pa čeprav to ne sme povzročiti samozadovoljstva. Prva dva meseca sta presegla sicer tudi najbolj optimistična pričakovanja. Število nesreč se je na območju UNZ Celje zmanjšalo za 11 odstotkov glede na enako lansko obdobje. Tako letos beležimo 2597 prometnih nesreč v odnosu na lanskih 2934 nesreč. Tudi prometne nesreče s smrtnim izidom so se zmanjšale od lanskih 21 na letošnjih 19, ko je mesec junij minil brez smrtne nesreče. Res se je v juliju stanje nekoliko poslabšalo, saj smo zabeležili 4 smrtne izide, lani pa jih je bilo 8. Tako je odnos 1997:1998 29:23, kar še vedno pomeni za 19 odstotkov manj nesreč. V prvem poletju še vedno velja za najnevarnejšo prekomerna hitrost, čeprav je v zadnjih dveh mesecih nekoliko padla. Zanimiv je podatek, da je zaradi hitrosti število nesreč v maju upadlo kar za 53 odstotkov. Zanimivo je tudi, da nekateri še vedno “divjajo”, ko so izven naprej objavljene radarske kontrole. Zaradi tega so se na UNZ Celje odločili, da bodo kontrole hitrosti poslej opravljali tudi s civilnimi avtomobili in delavci policije v civilu, da bi stopili na prste prenapetežem. Še vedno pa je veliko prisotnost alkohola pri voznikih. Svojevrsten rekord in tudi korajžo je imel mo- torist, ki je prestopil hrvaško-slovensko mejo, saj je ta 44-letnik imel kar 4,16 promila alkohola v krvi. Večja pokritost s sodobnimi cestami pa vsekakor blagodejno vpliva na prometno varnost, saj so se nesreče na avtocesti zmanjšale kar za 50 odstotkov (od 14 lansko leto na 5 letos), na magistralnih za 25 odstotkov (od 97 na 73), regionalnih za 29 odstotka (od 84 na 60). Le na lokalnih cestah se je število nesreč povečalo od 61 na 66, mnogo bolje pa je v uličnem sistemu: za 10 odstotkov (od 92 na 83) in brez uličnega sistema za 11 odstotkov (od 53 na 47). Če povzamemo: nesreče zaradi alkoholizma so se zmanjšale za 16 odstotkov z 401 na 336 prometnih nesreč. Obravnavano je bilo 257 prometnih nesreč s pobegom, vendar je bilo 84,4 odstokov povzročiteljev kmalu odkritih, ostalim pa so že na sledi. Tudi tujci v prometu niso nedolžni, saj so bili udeleženi v kar 242 nesrečah, kar je 9,3 odstotka. To pomeni, da se tudi oni na naših prometnicah ne obnašajo kot bi se morali. /. J. ROJSTVA Ana TUŠEK iz Laškega - fantka Tanja Ožir s Polzele - deklico Radmila LOVRENČIČ iz Žalca - fantka Nina SKOK iz Šempetra -fantka Dragica GODLER s Polzele -fantka Dušanka MUR iz Griž - deklico Mojca ŽUNTER iz Mozirja -fantka Lidija GABERŠEK iz Griž -fantka Rozika PAINKRET iz Griž -deklici, dvojčici Angela PODLESNIK iz Ljubnega - fantka SMRTI Jožef REBERNIK iz Mozirja, 71 let Daniel ŽAGAR z Vranskega, 43 let Veronika POLIČNIK iz Mozitja, 79 let Pavla JUG iz Ločice ob Savinji. 81 let Marija MALOVŠEK iz Braslovč, 75 let POROKE Mirko CIZEJ iz Prekop in Milena CENCELJ iz Jeronima Jože OŽIR in Zlatka JAMBROVIČ iz Žalca Miran MELANŠEK iz Prapreč in Dragica BERVAR iz Ločice pri Vranskem Branko PAVLIČ in Marjeta PRAŽNIKAR, oba iz Griž Rafael PRAŽNIKAR in Marjana VOŠNJAK, oba iz Matk Anton HOLOBAR in Manja HERODEŽ, oba iz Sv. Lovrenca Janez HERODEŽ iz Trnave in Nataša KRANJEC iz Orle vasi Tomaž, Aubreht iz Žalca in Irena GERČAR iz Celja Polzela V CELJU NOV SERVIS OMV ISTRABENZ I Nov OMV ISTRABENZOV bencinski servis, kije devetdeseti v verigi servisov, je uradno odprl svoja vrata v petek 24. julija na Mariborski cesti 86 v Celju. To je letos ie Sesti servis, ki ga odpira OMV ISTRABENZOVO družba v verigi servisov, ki deluje v holdingu SLOMIN-ISTRABENZ. V njem uspešno delujejo tri družbe matične družbe OMV ISTRABENZ v Kopru. OMV ISTRABENZ Umag na Hrvaškem, ki deluje v vseh krajih Istre in posega globoko v osrednjo Hrvaško ter OMV ITALIA v Bolzanu, ki nastopa na italijanskem trgu, ki pa se kar uspešno kosa z domačo konkurenco predvsem na bogatem severu Italije. Holding poleg oskrbe z naftnimi derivati pokriva še ostale potrebe trga in sicer poleg oskrbe z gorivi Sc MARINA storitve marin, ISTRAGAS za naftne in tehnične pline, INSTALACIJA skladiščenja in pretovarjanje naftnih derivatov ter ISTRABENZ AVTO zastopstvo in prodaja avtomobilov. Servisi kot je no-voodprti celjski sodijo med najsodobnejši razred benzinskih servisov, ki jih odlikujejo visoko-tehnične in kakovostne rešitve, pestra izbira storitev in blaga, upoštevajoč stroge ekološke standarde. Voznikom ponuja poleg oskrbe s kakovostnimi gorivi še nakup raznovrstnih izdelkov. Že med kratkim postankom se lahko tudi najbolj zahteven kupec hitro in kakovostno oskrbi. To lahko opravi tudi v Celju, na novem servisu, ki pokriva 3.700 kvadratnih metrov površin, se oskrbi z vsemi vrstami goriv, samopostrežno z bogato izbiro, bifejem, prodajalno plina, kmalu pa se jim bo pridružila še najsodobnejša avtopralnica. Neposredno pred otvoritvijo je bila v hotelu Evropa Celje tiskovna konferenca, kjer so podrobno predstavili svojo bogato dejavnost, ki bo kmalu dosegla 30-odstotno pokritost slovenskega trga. Z otvoritvijo v Celju pa se že začenja izgradnja dveh naslednjih servisov na avtocesti na Lopati ter Lukovici. Otvoritve so se udeležili vsi vidni predstavniki Celja, na čelu z županom Jožetom Zimškom, ki je tudi opravil uradno otvoritev, ter se pohvalno izrazil o uspešnem sodelovanju tudi na drugih po- dročjih, zlasti na gospodarskem, med Koprom in Celjem. Glavni direktor Jordan Klabjan iz OMV ISTRABENZA pa je povedal: “Veseli nas, da smo s svojim prihodom v Celje okrepili tudi sodelovanje med celjskim in koprskim gospodarstvom. Poleg OMV ISTRABENZA je v Celju prisotna še ena družba iz skupine ISTRABENZA, družba ISTRAGAS, ki je kupila delež v Celjskih plinih. Tudi stiki med nekaterimi drugimi celjskimi in koprskimi družbami so močneje zaživeli po našem prihodu. Delegacija koprskih gospodarstvenikov je pred dobrim mesecem vrnila obisk svojim celjskim kolegom. Razdalje med morjem in Celjem so tako krajše, kar je dokaz, da pri nas točimo gorivo z dobro energijo. Ob odprtju bencinskega servisa je OMV ISTRABENZ namenil 300 tisoč tolarjev bolnišnici Celje, kot svoj donatorski prispevek za nakup novega ultrazvočnega aparata za diagnostiko obolenj srca, za kar se je direktor Splošne bolnice Celje dr. Samo Fakin prav prisrčno zahvalil.Za dobro voljo ob otvoritvi servisa so poskrbeli člani koprskega godalnega tria, posebej pa je navdušil znani Ivo Godnič s televizije Koper, ki je “prišla kot prva stranka”, da se oskrbi z gorivom in vsem kar ponujajo na novem servisu. _______ I. Jurhar KDO BO KOGA? Tako bi lahko rekli v primeru, ki ga kaže slika. Mudili smo se v Gotovljah 183, ali bolje rečeno pri Sv. Jedrti. To je lep kraj, v katerem so nekdaj živeli skromni delovni ljudje, ki jih je povezovalo težaško delo. Ob cesti, ki pelje k lovski koči Rinka, vidimo starejšo, lepo prenovljeno hišo. Okolica hiše je vsa v cvetju in je prava paša za oči. Menili bi, da se nahajamo v kraju, ki je daleč od nezadovoljnih ljudi in da so sosedski odnosi tukaj dobri ter da tu živijo zadovoljni in srečni ljudje, daleč od mestnega hrupa in umazanije. Vendar tudi v tem kraju naletimo na vseslovenski problem človeške zavisti. Novi lastnik Brinovčeve domačije se ne ozira na svojega soseda in na meji med domačijama nalašč pušča nepokošeno in neurejeno rušo, kar kvari izgled celotnega, drugače lepo negovanega okolja. Na opozorila svojega soseda se ne ozira, ali pa se odziva arogantno. Ogled na kraju samem daje veliko slabši vtis kot ga kaže fotografija. V tem kraju bi lahko Bodečo nežo podelili lastniku Brinovčeve domačije. Le-ta naj ta zapis vzame dobronamerno in poskrbi za lep in urejen videz okolja, kar je predpogoj za dobre sosedske odnose, ki tukaj manjkajo. Janko ŽANINA NOVA FRANŠIZNA Žalska Žana je s skupaj s samostojnim podjetnikom Simonom Zajcem 1. Avgusta v Cepljah pri Vranskem odprla novo franšizno prodajalno. Slavnostne otvoritve se je udeležilo preko 200 obiskovalcev iz bližnje in širše okolice. Slavnostni govornik na otvoritvi je bil predsednik KS Vransko g. Franc Sušnik, ki je zbranim poudaril, da je Žana market UPSI prvi pomembnejši gospodarski objekt v novo nastajajoči občini Vransko.Trgovino je blagoslovil, poleg domačega župnika Turineka tudi gost, sicer domačin g. Dori Pečovnik. Žana market UPSI ponuja kupcem že znano žanino bogato ponudbo živilskih proizvodov in gospodinjskih potrebščin.Kljub majhnosti trgovine bo ta vsakodnevno nudila širok izbor dnevno svežih prehrambenih izdelkov. S svojimi artikli pa bo oskrbovala zaselke v okolici Čepelj in Vranskega ter tudi tranzitne kupce. Ob trgovini pa je odprt tudi bistro. V prvih dneh po otvoritvi je obisk zelo dober, kar upravičuje odprtje trgovine, ki je na tej lokaciji delovala že pred petdesetimi leti. S.J. UDOBNO IN VARNO POTOVANJE Z IZLETNIKOM CELJE Izletnik Celje se uvršča med najstarejše in največje slovenske avtobusne prevoznike. V voznem parku podjetja se nahaja 228 sodobno opremljenih avtobusov, ki so v minulem letu prevozili dobrih 12 milijonov kilometrov. Osnovna dejavnost podjetja Izletnik Celje je javni in turistični prevoz potnikov v domačem prometu in turistični prevozi po inozemstvu. Direktorico celjskega prevoznika Ano Jovanovič smo vprašali, kakšni so bili poslovni rezultati v letu 1997 ter kako ocenjuje odnose med slovenskimi avtobusnimi prevozniki. “Izletnik Celje je organiziran kot delniška družba v 60 odstotni lasti vseh zaposlenih in bivših zaposlenih. V lanskem letu je podjetje, glede na vse ekonomske in družbene okoliščine, poslovalo uspešno. Pomembno se nam zdi, da smo skrbno gospodarili, da smo avtobusne prevoze izvajali varno in kvalitetno, kar pove podatek, da pri 12 milionih prevoženih kilomterov naši vozniki niso povzročili nobene večje prometne nesreče ali škode. Ob vsem tem delu pa smo z doseženimi prihodki pokrili le stroške poslovanja, finančni rezultat - dobiček pa je znašal le 10 mio SIT. Dobiček smo namenili v rezerve, ker menimo, da je tako prav in potrebno za nadaljni obstoj in razvoj našega podjetja. V lanskem letu smo izjemno veliko investirali v vozni park. Kupili smo 24 novih avtobusov in v to vložili približno 5 mio DEM. Tudi v naprej bomo nadaljevali z na-daljno modernizacijo avtobusnega parka, ker želimo potnikom ponuditi varen in udoben prevoz. Pri nas je vedno na prvem mestu varnost potnikov in kvaliteta prevozov. Naši vozniki so optimalno izkušeni. V povprečju vsi naši vozniki, glede na svojo starost 43 let, vozijo okrog 20 let,” je dejala Ana Jovanovič, direktorica Izletnika Celje. V Sloveniji deluje 8 avtobusnih prevoznikov ter večje število zasebnih prevoznikov. Konkurenca seveda obstaja in je nemalokrat nelojalna, sicer pa se mora vsak potruditi in skrbeti za čim boljšo kvaliteto prevozov ob sprejemljivi ceni. “Res je, da se vsako leto zmanjšuje število ljudi, ki za svoje opravke koristijo javni prevoz. Število osebnih avtomobilov v kuiNMOVA TuMtTl6«A Mariborska 1, Celje, Tel.: 0631 482 933, Fax: 063/ 442 058 Izletnikova turistična agencija iz Celja Vas vabi na prijeten izlet ali oddih! * PARADA CVETJA na NIZOZEMSKEM odhod 3. septembra, avtobus, 4 dni * V sodelovanju z revyo OBRAMBA vas vabimo na ogled letalske razstave KAKNHOROUGH 18 ■ LONDON, letalo, 4 dni, odhod 10. 9. - še nekaj prostih mest * Romantični izlet: SALZBURG - PASSAU - LINZ, odhod 11. septembra, ladja - avtobus * Večno mesto RIM, odhod 18. septembra, 4 dni, avtobus * OMMID), 24. - 27. septembra, letalo - avtobus * LETOVANJE v Slovenskem primorju, Istri, Dalmaciji - ugodne cene, plačilo na obroke! INFORMACIJE: m tel. m 482-933 dl 7. - 17. me, ©Ib s©!b©telii d 9. - 12. me. naši državi narašča in to po nekaterih ocenah za približno 2,6 odstotka letno. Slovenski prevozniki imamo zaradi premajhne zasedanosti javnega avtobusnega prevoza izgube predvsem v medkrajevnem prometu, zato je potrebna vsakoletna racionalizacija medkrajevnih linij. Na zmanjšanje števila potujočih z avtobusi vplivajo tudi slabe gospodarske razmere. Nekoliko boljša situacija je v mestnem prometu, ker se ljudje zaradi gneče v mestu in parkirnih omejitvah raje odločajo za javni mestni prevoz,” je povedala direktorica celjskega avtobusnega prevoznika Ana Jovanovič. Izletnik Celje opravlja tudi turistične prevoze tako za domačo, kot tudi za druge turistične agencije. Na drugi redni skupščini delničarjev, ki je bila konec julija, so bili delničarji seznanjeni z revidiranim zaključnim računom za leto 1997. Na predlog direktorice ter nadzornega sveta je bil dobiček usmerjen v rezerve družbe. L. ČEDE SPOŠTOVANI DIJAKU Vabimo vas, da ostanete tudi v šolskem letu 1998/99 naši potniki. Poskrbeli bom, da se boste z našimi avtobusi vozili varno in udobno v šolo in domov. Za vašo zvestobo pa vam bomo nudili dodatne ugodnosti: * Vsem dijakom, ki bodo v šolskem letu 1998/99 kupili mesečno vozovnico za vsak mesec, nudimo brezplačen prevoz v mesecu juliju 1999, na relaciji, za katero je bila izdana. * Dijaki z veljavno mesečno vozovnico imajo v naši avto šoli 10% popust pri opravljanju praktičnega dela vozniškega izpita. MARO S CELJE - VISOKA Na atraktivni lokaciji v Celju, nasproti Celjskega sejmišča je aprila letos odprl svoja vrata uveljavljeni Maros - slovenski prodajalec pohištvenega programa. Na 700 kvadratnih metrov razstavnih površin lahko občudujete sedežne garniture ali kuhinje renomiranih svetovnih in domačih proizvajalcev pohištva. Na voljo je tudi pestra izbira jedilnic, spalnic, otroških sob in ostalega pohištva. V »osebni izkaznici« Marosa smo prebrali, da je podjetje pričelo s poslovanjem leta 1990. Takrat se je vodstvo podjetja odločilo, da Ljubljančanom predstavi in ponudi nekaj novega v pohištveni industriji. Za nakup ekskluzivnih klubskih mizic ali oblazinjenega pohištva ni bilo potrebno več iti v zamejstvo. Da je slovenski kupec potreboval takšno pohištvo pove podatek, da je Maros v naslednjih letih odprl še tri nove salone, ter da je letni promet zelo spodbuden. »Maros je specializiran Prodajalec pohištva. V naših salo- nih prodajamo vrhunske izdelke domače in tuje pohištvene industrije. Edini v Sloveniji prodajamo kuhinje svetovno priznanega italijanskega proizvajalca ESSEBI. To so kuhinje čudovitih dizajnov, imajo izredno veliko število kon-ponentnih elementov in bogastvo dimenzij. Povrh tega je cena zelo ugodna in primerna kvaliteti. Maros skuša utreti drugačno ponudbo pohištva na domačem trgu in prepričan sem da v tej nameri uspeva,« je povedal vodja Marosa v Celju Brane Jarmšek. Pravo revolucijo na trgu pa je povzročil TRGOVINA S KURILNIM OLJEM O UBOJE x Kurilno olje količine od 1000 do 2000 I - 43,70 SIT/I nad 2000 I - 43,20 SIT/I x Nakup s čeki nad 1000 I na 6 obrokov 45,90 SIT/I na 3 obroke 44,90 SIT/I [Prevoz je vračunan v ceno.] Tel.: 063/707-420, 708-242, fax: 708-230 KVALITETA POHIŠTVA NATUZZI, vrhunski italijanski proizvajalec oblazinjenega pohištva. Sedežne garniture ne samo da so lepe, ampak so tudi komfortne, elegantne in čudovitih barv. Na voljo pa je ponavadi okrog 150 različnih modelov. Vse več Slovencev želi imeti v svojih domovih prav takšno ugodje. Dobavni rok za omenjene garniture je 60-90 dni. Mogoče se to zdi dolga doba čakanja, vendarle pa se izplača počakati ter si privoščiti počitek na NATUZZI-jevem fotelju. »Da bi bil izdelek res vključen v ambient, skušamo našim kupcem svetovati. Na voljo so tudi monterji, ki vam v zelo kratkem času strokovno sestavijo kupljen izdelek. V naših trgovinah je poudarek na kvalitetnem odnosu do kupca. Za dober izbor pohištva je potrebna pravilna postrežba potrošnika,« je prepričan Brane Jarmšek, vodja TPC Maros Celje. Plačilni pogoji, ki jih ponujajo v Marosu so zanimivi. Vse izdelke lahko plačate na odloženo plačilo, za gotovinski nakup pa dobite precejšen popust. Vrata prodajnega salona Maros so odprta vsak delovni dan med 9. in 20. uro ter ob sobotah med 9. in 13. uro. L. ČEDE SEDAJ TUDI V CELJU ^Maros Pohištvo VRHUNSKO POHIŠTVO NAJBOLJŠIH DOMAČIH IN TUJIH PROIZVAJALCEV VODILNI V SVETO USNJENEM OBLAZINJENEM POHIŠTVA Več kot udobje, preko 150 modelov, preko 200 vzorcev usnja in tkanin Natu fA - ITALV MAROS POHIŠTVO,tpc celje OPEKARNIŠKA 2 CELJE, nasproti Celjskega sejma Tel.: 063 415-051 PRIČAKUJEMO VAS VSAK DAN MED 9. in 20. uro OB SOBOTAH MED 9. In 13. uro KDAJ NAJ BI ŠEL OTROK V ŠOLO? Najpomembnejše vprašanje, ki si ga zastavljajo starši prvošolčkov, je vsekakor to, ali je njihov malček dovolj zrel in odprt za sprejem novih znanj, ki jih ponuja sodobna šola. Mnenja strokovnjakov glede tega vprašanja niso enotna. V različnih državah postavljajo različne starostne meje, ko otrok prvič sede v šolsko klop. Majčkeni Angleži prvič obiščejo šolo pri pptih letih, Ncmei s šestimi leti. Švedi so se odločili, da svoje najmlajše pred sedmimi leti ne vključujejo v šolski program. Se pa otroci močno razlikujejo mco seboj. Eni odraščajo ha podeželju, drugi v mestu, eni so edinci, drugi izhajajo iz velikih družin, eni so si izkušnje že nabirali v vrtcu, drugi ne. Nekdo je iznajdljiv, drug nežen, nekdo je ustvarjalnega duha, drug nezbran, eden razmišljajoč in drug spontan. Vsak od njih se bo na šolo odzval drugače, nekateri izmed njih pa bodo spoznani za še nedorasle zahtevam, ki jih šola postavlja pred njih. To ne pomeni, da otrok ni dosegel nečesa, kar so drugi otroci dosegli; to pomeni le, da potrebuje morda se kakšno leto v mali šoli ali vrtcu, da se bo naučil, kaj šola od njega pričakuje. Kaj pa sploh je zrelost za šolo? Ni še dolgo tega, ko je bila to biološka zadeva: kakor jabolko na drevesu je otrok zorel v vrtcu, nato pa je dozorel in je bil pripravljen za vstop v šolo. Ker so mislili, da sta duševni in telesni razvoj tesno povezana, so ponekod od malčka zahtevali, da dvigne desno roko in se preko glave dotakne levega uhlja. Malček ima debelejšo glavo in razmeroma kratko roko, zato se mu to ni posrečilo. Večji otrok je test lahko opravil. Takšnih preizkusov naj ne bi bilo več, res pa je, da je tudi telesen razvoj otroka pomemben pri vstopu v šolo; sla-ooten otrok se bo pri pouku hitreje utrudil kot otrok krepkejše postave. Otrokov telesni razvoj je torej pomemben pri vprašanju, ali naj otroka pošljemo v šolo, ni pa odločilen. Poleg tega mora otrok, če je zrel za šolo, dovolj natančno razč leniti, kar vidi in sliši. Ločiti mora na primer različne črke, ki pa se med sabo ne razlikujejo tako zelo (b in d, b in p, m in n). Za to mora ločiti levo in desno, kadar posluša pa mora razločevati različne glasove (črke) v besedi. Večina šolarjev ima s tem še nekaj časa težave, prvošolček pa mora imeti vsaj osnovo za razčlenjevanje, sicer mu bo učenje pisanja skoraj nemogoče. Ni pomembno, da zna otrok ob vstopu v šolo šteti, mora pa dojeti pojma število in množica. Znati mora postaviti konja in slona v množico živali, vedeti pa mora tudi, kaj pomenijo pojmi okroglo, oglato, večje, manjše, daljše, krajše. Najbolj pomembna pa je otrokova želja po znanju in pripravljenost sprejeti napore, da ni znanje osvojil. Tudi cc pred vstopom v šolo še ne zna računati ali pisati, se bo kmalu vsega naučil. Otrok ob vstopu v šolo vstopi v nek drug svet, poln ljudi, s katerimi mora navezati stike in z njimi delati. Ker bo z njimi preživel nekaj ur na dan, mora niti sposoben brez posebnega domotožja vzdržati ten nekaj ur od doma. Navaditi se mora, da ga učiteljica ne bo mogla vedno polc-licati, ko bo dvignil roko, saj bo skrbela za mnogo otrok. Kljub temu si mora upati glasno govor- iti, tudi če ga posluša ccl razred in se mu sošolci zasmejijo. Mora si znati poiskati prijatelje. Končno se mora znati tudi sam obuti, obleči plašč in pospraviti stvari v torbo. Sam mora iti na stranišče, se sam domisliti, kaj storiti, če je pozabil svinčnike doma. Ugotovil bo, da se njegov svet vedno bolj vrti okoli ure, ter da sc mora precej uklanjati navodilom drugih, ne pa le svojim željam. Za prvošolca torej ni toliko omembno, ali že zna pisati in rati. Pomembneje je, da zna navezovati stike ih zna nepredvidene situacije brez strahu reševati sam. Otroci, ki so obiskovali vrtec, so si mnoge od teh sposobnosti že pridobili, zato jim jc prehod v šolo v marsičem olajšan. L. Č. V GLOBINAH ČLOVEŠKEGA SRCA -NEKOMU MORAŠ PRIPADATI ljudje se malokdaj vprašamo, komu pripadamo. Z besedo pripadaš ne mislim na sužnje in »živo« lastnino. To so zločinci. Mislim predvsem na to: da nekdo misli nate, te ima zelo rad, je tvoj skrbnik... Predvsem so to starši. Pripadaš jim iz ljubezni. Ko si mlajši, so zate veliki, močni junaki. Potem postajaš najstnik in ko se osamosvajaš, ti gredo marsikdaj že čez glavo. Vendar jih ne sovražiš, še vedno jih imaš rad. Komu pa pripadamo? Komu pripada Zemlja? Je mar naša? O tem, misljm, ne more nihče odločati! Čeprav se iz dneva v dan dogaja prav to. Po mojem mišljenju ima Zemlja dušo. Duša je narava. Narava se joče, če smo preveč zlobni. Z močnim deževjem skuša sprati zlobo ali pa jo s potresi pojesti. To so naravni po-javi. Prav takšne lastnosti ima tudi človek. Če preveč trpimo, potem jočemo, če smo jezni, nomo naredili kaj nepremišljenega. Za to pripadamo sebi... Za to so nekateri psihično močni. In vsak na svetu ima koga, kateremu pripada iz ljubezni in prijateljstva. Oh, ko bi se le lahko vrnila nazaj v otroštvo. Pa ne v prvi razred, ampak čisto daleč nazaj. Ja, v tista mlečna leta. Oj, kako si jih želim nazaj. Bila sem punčka črnih, skodranih las sredi divje narave, kjer sta me na vsakem koraku varovala starša. Da, prav vse smo počeli skupaj. Mi trije smo predstavljali mlado družinico. Vsepovsod sta nas spremljala sreča in veselje, zato sem malo pre četrtim rojstnim dnem donila sestrico. Kako je bila drobcena! Tako mali prstki, pa so že imeli nohtke. Tanja jc bila moja mala sestrica. Bila jc ranljiva, zato sem jo vsepovsod spremljala. Mcdvc sva predstavljali veliko toplino prijateljstva, in še več kot to; pripadali sva druga drugi. Malo po Tanjinem rojstvu smo se preselili v novo, zame sanjsko hišo. Prej sva z mamico živeli pri mojem atu. Prej sem pripadala njemu. Imela sem ga najrajši in ga še imam. Bil je moj junak. Junak, ki je z rokami ubil tisto veliko čebelo, no, kako se jim že reče? Ah, sršen. Tako sem v novi hiši na novo odraščala. Zdaj je bilo drugače. Tanja je bila v središču pozornosti. Babica (očijeva mama) jo je imela zelo rada, veliko bolj kot mene. Oči ji jc dovolil, da sc je igrala z mojo barbiko, ki sem si jo kupila sama. Kmalu ji jc strgala verižico in uničila lase. Sestra ni bila več tako majhna, saj je že imela šest let. Zamerila sem ji! Odpustila nisem niti očiju. Moja »mala« sestrica je postala velik uničevalec. Vse in vse mi jc prevzela. Pri mojih desetih letih mi je umrl moj ata. Edini, ki mi ga ni prevzela. Bil je moj. Samo moj... Zdaj ga ni več. Zaprla sem se vase. Kupila sem si zlato rjav zvezek z debelimi platnicami in ga poimenovala: ata Alojz. To jc moj dnevnik. Tja notri zapisujem vse, kar sem nekdaj povedala atu. Zapisujem v obliki vprašanj. Ta zvezek pripada meni! Nihče ga ne more vzeti, nič ga ne more uničiti! Tudi zdaj, ko imam že petnajst let in sem trenutno zelo žalostna, ker ne vem več, komu pripadam, ali me ima še kdo od najbližjih rad, kot so me imeli včasih, vem zagotovo eno: Pripadam sebi, sem močna! V srcu imam najbolj dragoceno sliko, ki se ne more razbiti. Z njim, ki je z mano na vsakem koraku, živim v prijateljstvu in še vedno mi pripada. Agata ZASUL ME JE PLAZ DENARJA Običajno, vsaj med šolskim letom nimain preveč prostega časa. Včasih mi ga zmanjka celo za najnujnejše stvari, kot so domače naloge, učenje itd. ali pa sem zvečer od dnevnih naporov že preprosto tako utrujena, da me kar zmanjka v postelji s knjigo v roki. Ampak kadar pa si le ukradem kak trenutek zase se pogosto pogreznem v razmišljanje, kako bi bilo, če bi zadela glavni dobitek na loteriji. To mi je kakor nekakšna tolažilna misel v težkih trenutkih. Ko sem včasih že na smrt utrujena, razočarana, jezna ali žalostna, pomislim na to, kako bi se mi ob takšnem dogodku življenje spremenilo. Razmišljam, ali bi se mi obrnilo na bolje ali na slabše. Nekateri seveda ne razumete, kako bi bilo možno, da bi se mi godilo slabše s tolikim bogastvom. Toda tako kakor vsaka stvar, ima tudi bogastvo dve strani. Dobro in slabo. Dobra stvar je, da si lahko z denarjem kupiš skoraj vse. Jaz bi si za začetek najprej kupila graščino v osrednji Franciji. Opremila bi si jo z najboljšim in najkvalitetnejšim renesančnim pohištvom. Ampak to bi bili le bivalni prostori. Seveda bi imela tudi bazen in savno, pa pokrito teniško igrišče, telovadnico, jedilnico, sprejemnico, nešteto sob za goste, v sredini graščine, kot je značilno za italijanski graščinski slog, pa bi imela dvorišče. Okrog graščine bi sc razprostiralo nekaj kilometrov dolgo cvetlično polje, sadovnjak in čudovit park, sredi katerega bi stalo majhno jezerce s krapi in divjimi racami. Najela bi si tudi primerno število služabnikov, vrtnarjev in oskrbnika posestva. V plesni dvorani bi vsak vikend prirejala zabave, ki bi trajale od etka do nedelje. Dvorano in krati tudi vso graščino bi služabniki od ponedeljka do petka temeljito očistili in okrasih. Kuharji bi ves teden pripravljali najčudovitejše ter najslajše jedi na svetu. Vsak vikend pa bi seveda povabila najslavnejše pevce, pevke in skupine, ki bi poskrbeli za boljše vzelušje. Na takšne zabave bi povabila vse prijatelje in znance. Brez dvoma bi se imeli čudovito. Med tednom, ko bi se na graščini Ponovno pripravljali na sledeči vikend, pa bi potovala po svetu. Obiskala bi vse, še tako nepomembne državice na svetu. V šolo verjetno ne bi hodila, ker bi imela domačega učitelja. Kljub lemu, da bi bila bogata, bi se želela čimveč naučiti, ker bi mi znanje verjetno kristilo. Poleg tega pa bi imela občutek, da ne Počnem samih neumnosti in ne tratim časa. Naučila bi se tudi veliko tujih jezikov, da bi se lahko z ljudmi pogovarjala v njihovem jeziku. Ves ta denar bi imela shranjen v banki, da bi dobivala obresti. Te bi bile ob takšni količini denarja verjetno precejšnje. Vsak mesec bi poklonila zadovoljivo vsoto denarja Društvu za zaščito živali. Takšno življenje bi si res vsakdo, ki ne pomisli na duševno počitje želel. Verjetno bi si z denarjem vsak kupil kaj drugega. Pri tem pa nihče ne pomisli na slabo stran vsega tega. Kaj mislite, kako bi drugi reagirali na vašo srečo? Mar ne bi bili zavistni, nevoščljivi? Se ne bi z vami družili le zaradi denarja, ne pa zaradi vas samih? Se ne bi vi pri vsakem novem »prijatelju« vprašali, kaj pravzaprav hoče od vas. No, vsekakor bi bilo ob takšnem dogodku vredno razmisliti, ali ste zaradi neizmernega bogastva res lahko srečnejši. Na samem začetku, ko bi izvedeli kaj ste dobili, bi verjetno kar onemeli od samega veselja. Vendar pa sem prepričana, da bi se vaše mnenje, ko ni o položaju resno razmislili, hitro poslabšalo. Se človeku najbolj trdnega značaja, bi kmalu začeli motiti nevoščljivi pogledi in zahrbtno govoričenje o »nepoš teno zasluzenem denarju«. Zato se je potrebno zavedati, da so nevoščljivi ljudje sposobni neverjetnih dejanj. Verjetno ne bi bilo nikomur posebno prijetno, če bi ga ves čas spremljal telesni stražar. Kar predstavljate si, da bi imeli svojo družino in bi moral imeti vsak član svojega. Otroci nikoli ne bi smeli hoditi sami v šolo, vedno bi jih moral kdo peljati, no pouku pa znova pričakati. Zenslce ne bi smele same v trgovine po nakupih, kar bi nekatere verjetno hudo obžalovale. Prav tako pa bi bili obupani moški, ko ne bi mirne duše zavili v pivnico na kozarček. Samo pomislite kakšna katastrofa. No, vsekakor malo za šalo, malo za res, ampak meni se to ne bi zdelo prav nič zabavno. Se strinjate? Poleg tega pa bi se našli še ljudje, katerim se niste poplačali dolgov iz »srednjega veka«; Vzemimo za primer predsednika g. Clintonu in njegove Monice Lewinsky, ki se je po skoraj desetih letih spomnila, kaj je počela kot najstnica. Mar ni malo čudno, da se je tega spomnila šele sedaj, ko je g. Clinton na visokem položaju in ima kupe denarja?! Pa dobro, ne mislim zdaj napisati njegovega življenjepisa, le nmer sem dala. eveda pa sem omenila le nekaj primerov, ki sem se jih pač najhitreje spomnila. Za konec pa bi vam rada povedala le še to, da denar ni vse, čeprav se brez njega zelo težko živi. Pomembnejša in cenejša je ljubezen, ki pa jo tudi miljarderji zal lahko dobijo ali dajejo prav tako kakor reveži. Na srečo vsaj tu ni razlik. Eva Sirovhal 7. c OŠ Vransko ICPA TENISA S SVETOVNO ffiVAKINJC Sonce je žgalo kot sredi puščave. Moji teniško copati so rahlo drseli o rdečem pesku in risali kroge, aterih pomen je bil znan samo meni. K meni je pristopil starejši moški in me prosil za ime in priimek in kaj delam tukaj. Deoelo sem ga pogledala, anisem mogla odpreti ust. On pa se je le nasmehnil in rekel: »Prvič, kaj?« Negotovo sem pokimala, on pa se je spet nasmehnil in žvižgajoč odšel. »Ampak nisem ti še povedala imena!« mi je prišlo na misel in čeprav sem z odprtimi usti iz sebe poskušala iz sebe spraviti pisk, mi ni uspelo. K sebi sem stisnila lopar, ki je bil komaj vreden tega imena. Zagledala sem žensko, Ki je sedela na drugi strani igrišča in me črno gledala. Njen ledeni pogled me je prestrašil, zato sem se zopet zatopila v čudne elipse, ki sem jih narisala. Potem, ko sem se brezpomenskih krogov naveličala, sem se zazrla proti tribuni. Da, tam so bili moji navijači. Ne morem verjeti, da so se prikazali tudi tisti, ki jih sploh ne maram. Med vsem tem premišljanjem sploh nisem opazila moškega, ki je pristopil k meni in mi podal roko. Sele glasno lajanje množive me je zbudila njegov glas: »Oprosti, se počutiš dobro?« »Kdo, jaz? Seveda, še nikoli se nisem počutila bolje!« sem mu na hitro odgovorila in se pri tem zavedala, da sem se tako močno zlagala, da bi bilo čisto v redu, ko bi se razdivjalo strašno neurje in No, pa ne bom debatirala. Živčno sem ga pogledala, pri tem odprla usta kot v kakšni risanki in se začela skoraj dušiti. »Pe - Pe ... Pete Sampras?« »Prisoten in priseben!« se je nasmehnil in mi ponudil roko: »Vso srečo!« »Hvala enako!« Sem mu odvrnila, potem pa zopet potonila v depresijo. »Prvič, kaj?« se je nasmehnil, potem pa se obrnil in odšel. »Saj je kar prijeten, ampak če mi bo še eden očital, da sem prvič na svetovnem prvenstvu tenisa, ga bom nadrla!« KAJ MI JE PRI MAMI NAJBOLJ VŠEČ? - Dobro kuha, - rada ima red in čistočo, - iz trgovine mi vedno prinese kaj dobrega, - vedno je lepo urejena, - njeni nasveti so vedno pravi, - preprostost, - dobrota, ljubezen in spoštovanje, - ljubeznivost, - prijaznost do vseh, - veliko ve in zna, - natančnost, - spretnost pri delu, - zelo dobro zna organizirati dela, - dobro si organizira čas za vse. Člani literarno dopisniškega krožka na OŠ Šempeter v Sav. dolini Potem me je iz vsega preklinjanja zbudila himna. Ameriška, če se ne motim. Vsi so začeli ploskati in vstajati. Nekdo me je potegnil za roko tako, da sem bila prisiljena vstati. Grdo kot izstradan krokodil, sem gledala v kabino, ovito z Ameriško zastavo. In kmalu se je pojavil Ameriški predsednik. Med govorom, ki naj bi bil ganljiv, sem zaslišala svoje ime. Morala sem se povzpeti na visok oder, kjer mi je predsednik izročil zlat lopar. Potem je še nekja klobasal taj v dan, ga nisem poslušala. Zagledala sem se v svojo nasprotnico. Bila je tista ženska, ki me je grdo gledala in tudi zdaj me m gledala nič lepše. Potem se je začel dvoboj. Za svetovnega prvaka. Iz tribune je glasno odmevalo: »Luca, Luca šampijon...« Mogoče mi je ravno to dalo moči, saj sem igrala zelo dobro. Kmalu je prišlo do finalne žoge 45 - 45. Kdor zgubi žogo, zgubi naslov prvaka. Bila sem pripravljena teči na konec sveta po žogo, potem na se je zgodilo nekaj čudnega. Slo je za pol sekunde, ki sem jo spregledala. Ampak morala je biti tam. In če bi udarila tiste pol sekunde prej bi se moje življenje krepko spremenilo. »Zakaj, ko narediš neko dobro stvar devetkrat, desetkrat, si vedno sam, ko pa ga krepko polomiš, te gleda ves svet?« sem premišljevala. Padla sem na kolena in opazovala, kako moja nasprotnica joka od veselja. Niti opazila nisem, da mi po licu polzijo solze. Ampak vseeno je za mano sledil bučen aplavz, ko sem se osramočeno odvlekla v garderobo. Ko sem sedela tam in bedasto buljila v strop, sem n arami začutila močno roko. »Čestitam!« se je oglasil znani glas Peta Samprasa. »Ja, ja!« sem se skoraj zadrla nanj, pri tem pa poskušala skriti solze. Zdelo se mi je lepo, da ni omenil tega, da sem jokala kot velik dojenček. V vsakem primeru sem se odločila, da bom svoj teniški lopar upokojila, ostali bodo lepi spomini, ampak to ni zame. Ni vselep, če te pozna ves svet. Lucija Natek 6. a OŠ Vransko MAMICA Res da si huda, mamica ljuba, ko v šolo mudi se, se vse tu razsuje, naenkrat nisi več mamica ljuba. Ko pridem v šolo, občutek dobim, da mamica moja je na PODARIM - DOBIM. To se dogaja ves ljubi dan, a ko pridem domov vidim, da je miren stan. Nežka Zagoričnik 2.a OŠ Šempeter v Sav. dolini REŠEVALNI PES JUNAK Jaz sem kuža Filip in sem iz mirne in junaške družine, ki živi ob morju. Rad pomagam ljudem, ki spoštujejo naravo. Ko sem nekega jutra vstal, sem naprej pogledal skozi okno in začutil svež zrak. Nato sem zajtrkoval in odšel na sprehod. Tam sem videl vesele ptice, ki so lepo pele in se zabavale v prelepem jutru. Naenkrat sem začutil čuden in smrdeč duh. Tedaj sem videl v daljavi ladjo, ki je v morje stresala odvečne odpadke. Hotel sem zaplavati, a je bila voda preveč umazana. Sklenil sem, da premagam ta brezsrčna bitja. Splezal sem v majhen lesen čoln. Zaveslal sem proti ladji in zalajal, naj nehajo onesneževati morje. Njim pa to še na misel ni prišlo. Ko so nehali opravljati to pcumno delo, sem izdelal preprost načrt, kako bom ugnal te delavce z našega morja. Drugi dan, ko so spet prišli z ladjo na morje in spet začeli stresati odvečne odpadke v vodo, sem tiho oprezal nanje ter se skril ta vrata. Nek delavec se je sprehajal po palubi, gledal v morje ter se mu režal. Mene je to razjezilo in ugriznil sem ga v nogo. On me je videl in poklical vse druge delavce na pomoč. To je bila zelo težka naloga zame. Začela se je borba. Enega sem ugriznil v roko, drugega v nogo, tretjega sem spotaknil... Tako sem se jih rešil. Odšli so iz naše dežele in iz našega morja. Vsa dežela je bila ponosna name, ker sem rešil morje in morske živali. Hvalili so me ter vzklikali zame. Tudi jaz sem bil ponosen nase in sem se rad pohvalil, kakšen eko kuža sem. Monika Jevič, 4. c OŠ Polzela MARJETICA PRIPOVEDUJE Nekega dne, ko je bilo sonce že toplo, so vsi skakali okrog. Jaz pa sem dišeče vonjala pomlad, ki je že prihajala skozi našo dolino. Nenadoma se nekega dne pojavi deklica. Izruva me m odnese domov v gredico blizu mesta. Svet pa je tu umazan, onesnažen in smrdi po plinih, ker ljudje ne ravnajo pravilno. Jaz se bojim, da bom nenadoma ovenela in umrla.od te umazanije, saj že izgubljam sok, ki sem ga včasih imela na pretek. Tovornjaki po cesti sem ter tja v kesonih vozijo odpadke na odlagališče za odpadke. Tu nekje sem jaz. V bližini smrdečih vrečk, škatel, steklenic in drugih reči, celo avtomobilov in pohištva. Ljudje se kregajo med seboj. Vsak misli, da je nekdo drug tako onesnažil okolje. Nase pa še pomislijo ne. Smrad iz tovarn se še kar naprej širi nad ulicami. To ie grozno. Bolje je, da ovenim, kot pa da se mučim s tem umazanim življenjem.Potem so prišli na obisk tujci iz druge države. Stanovalci te ulice so se zbali, kaj jim bodo rekli tujci, ker imajo tako umazano mesto. Začeli so pospravljati. Otroci so po ulicah pobrali papirčke, škatle, .stekleničke in druge stvari. Zenske so pometale in zraven pobrale še kakšen papirček, če so ga otroci pozabili. Moški pa so z bagerji odpeljali vse velike kupe odpadkov v tovarne. Tovarne so velike stvari predelale v papir, da so otroci lahko pisali nanj. Stare avtomobile so predelali v razne druge kovinske predmete. Tudi pohištva je bilo veliko. Tega so popravili. Naslednji teden pa je deževalo tri dni in tri noči skupaj, da je dež odstranil dim, ki so ga tovarne sjpuščale v zrak. Tako je mesto čisto in urejeno. Jaz pa sem zdaj vesela, da so ljudje poskrbeli za zdravo, lepo in cisto naravo. Lea Vidmajer, 4. C OŠ Polzela Trgovsko proizvodno podjetje Celje 3000 Celje Kosova 9 bio*VSIII d.o.o. Tel.: 443-144, 483-615 flKcuiKn PonuDBii pomirvn OD 15.08. - 15.09. PISALNE MIZE ŽE OD 7.500 SIT PISALNA MIZA BIOBOV 19.900 SIT OTROŠKI VRTLJIVI STOL 5.400 SIT TROSED LEŽIŠČE (LATOFLEKS) 39.900 SIT VSO POHIŠTVO JE NA ZALOGI rillKA IZBIRA OITAII6A POHlfTVA . UGODAC OIAI IA PIA6IIAI POGOJI! 5IMON-OMET MUK SPET MORAM V ŠOLO! Ta veliki prostor, ki mu pravimo avla, mi je znan. Kako ne? Saj to je naša šolska avla! Ampak, kje so sošolci? Verjetno že v razredu. Stisne me, ker se spomnim na matematični preizkus znanja. Pohitim proti razredu. Vse je tiho, ko vstopim. Učiteljica ze deli liste z nalogami. Usedem se in hočem začeti z reševanjem, toda... groza. Pred očmi plešejo številke... naloge take, ki jih se nikoli videla nisem. Neznani računi, enačbe! Pogledam proti učiteljici, da bi jo vprašala za nasvet, toda... tudi ona je neznanka. Kdo je to? Kako to? Kaj dela v našem razredu, če je še nikdar nisem videla na naši šoli? Lotim se reševanja, oziroma premetavanja številk levo in desno, gor in dol. Zvonec naznani konec matematične ure. Kako, sedaj še zvonec! Saj zvonca na naši šoli sploh ne poznamo že več let. Se enkrat pozvoni... budilka naznanja, da moram vstati in pohiteti v šolo. Pa saj to ne more biti res, da moram spet v šolo! Veronika Jelen, OŠ Šempeter ČISTI ZOBJE - NAŠE NEVIDNO OGLEDALO ZDRAVJA Zjutraj, ko se komaj posušila rosa in ko je sonce delilo sončne žarke dolini je zazvonila budilka. Prebudila sem se. Stekla sem po dolgem hodniku, zavila v kopalnico, se oblekla in obula. Pot do šole je bila kratka. Vesela sem prispela v šolo. Drugi učenci so bili zaskrbljeni zaradi testov, ko so jih imen že čez glavo. Poča-; kala sem še sošolce, ki jih ni skrbelo ničesar. Skobacali smo se v prijazen kombi. Hura. Gremo na nagradni izlet. Posebno zaslugo za to ima učiteljica Polona, ki nas je stalno opozarjala na čistočo zob. Hvala tudi gospe ravnateljici, ki nam je omogočila, da smo si to prireditev ogledali. Hala Tivoli, kjer smo si ogledali prireditev, je bila polna zmagovalnih razredov. Poslušali smo vse mogoče stvari: skupino Mojce Hrovat, Čuke, žabe in Saša Hribarja. V rokah smo imeli zdrave stvari za zobe in naše telo. Sladkali smo se z jabolki in poslušali zobozdravnico, ki je delila nagrade. Prehitro je minil Čas in že smo se napotili do kombija. Polni lepih vtisov smo se vračali-Sklenili smo, da bomo drugo leto zmagali, saj smo slišali mnogo ametnih nasvetov, a dan smo se imenitno zabavali- Andreja Bogataj, 2-b __________ OŠ Vransko E VESOLJČEK DINO IN VESOIJSKA OPREMA Sem mlad vesoljec, ki živi na planetu Skrivnost. Tam je vse čisto poraslo z zelenjem, rožami in travo. Imajo velike sodobne eko hiše. Nekega dne sem se spomnil dobrega prijatelja Pika, ki živi na Zemlji-Pripravil sem vse, kar sem potreboval za potovanje. Prišel sem j' stratosfero, ko me je zadel protiletalski top. Padel sem na Slovenijo-Nisem se ranil, samo ladja je bila poškodovana. Iskal sem prijatelja Fika. Našel sem ga ranjenega v bolnici. Povedali so mi, da je svetovna vojna. Fik je čez teden dni umrl. Jezen sem Bil na vojno. Ladjo setn dal na popravilo. Čez en mesec jc že bila popravljena, samo časovnega stroja nisem imel. V vesolje sem se odpravil poni. Ponovno sem se vrnil na Zemljo. Vojna je trajala že eno leto. S časovnim strojem sem čas prestavil za eno leto nazaj. Vse sem uredil, da ni bilo potem vojne. Tako sem rešil Zemljo. Zelo dobro morate skrbeti za Zemljo, tako da ne bo prepirov in vojn. , Aljaž Kolšek, 4.c, OŠ Polzela NENAVADNO SKRIVALIŠČE Mamica mi je pripovedovala, kako si je v zgodnjih otroških letih privoščila »skrivalnica.« Kuhinjski elementi so ji bili posebna skrivnost, ker jih babica ni pustila odpirati. Tako si je nekega dne... Babica jo je za trenutek »pustila z oči«inže jo je vsa v strahu iskala in glasno klicala. V celem stanovanju ne duha ne sluha o njej! Pomislila je, da ji je morda celo ušla v mesto. Tudi zunaj ne duha ne sluha. Postala je prav »panična«, kot temu rečemo. Seveda je pomislila na najhujše, ne pa, da v tako kratkem trenutku res ni mogla, ne vem kako, daleč proč iz stanovanja, ali sploh od stanovanja. Ampak, vseeno je javila policiji, naj ji priskoči na pomoč. Toda moje »pridne« mamice ni in ni bilo od nikoder. Minute so bile kot ura. Babica je tavala po pločniku blizu stanovanja, da bi morda dobila kakšno sporočilo od polocije. Ko je odprla element, da si skuha kavo... ni mogla verjeti očem. Tako iskana hčerkica...! Akcija iskanja je bila končana. Mami je sicer povedala, da se je začela druga »akcija«, a o njej mi ni pripovedovala. Lahko si samo Predstavljam. Dodala je še, da od takrat ni več marala nobene vrste iger skrivanja. Naj a Eržen, 6. a OŠ Šempeter v Sav. dolini TABORNIKI NA SLEMENU Na Sleme smo se odpeljali z avtobusom. V Velenju smo se ustavili, ker sta vstopila najbolj zabavna vodnika, Mojca in Marko. Avtobus nas je odložil dva kilometra pred kočo in morali smo peš do vrha. Ubrali smo jo bližnjici in prisopihali zelo hitro. Na Slemenu smo se sezuli in obuli copate. Potem smo nesli potovalke na skupna ležišča in si postlali jogije. Odšli smo v jedilnico, kjer nas je prijazno sprejel oskrbnik gospod Milan, vodniki so nam razložili hišni red. Nato smo se v delavnici pripravili za nočno pohod. Izdelali smo si tomahovkc in ladjice za deželo Indijancev in Vikingov. Po večerji smo malo počili, nato pa sc odpravili na nočni pohod. Imeli smo se lepo. Lepo mi je bilo, ko smo bili v deželi Eskimov. Drugo jutro smo šli na zajtrk in potem smo imeli lov na lisico. Pri lovu na lisico mi je bilo všeč vse. Po kosilu smo šli v deželo kralja Matjaža. Na zaplatah snega smo zgradili igluje. Zvečer je prišel stric s hriba, ki nas je krstil. Mojc novo taborniško ime je Tiha ribica! Zadnji dan našega zimovanja je zapadel sneg. Toliko ga je zapadlo, da avtobus ni mogel pravočasno po nas, zato smo peli m se zabavali v jedilnici. Bilo mi je lepo in bom še prišla! Dunja Janjič, 3.a 50 LET A GfllVINrdd INDUSTRIJSKA PRODAJALNA POLZELA TEL.: 063/ 7037 130, 7037 131 UGODNA PONUDBA POHIŠTVA ZA VAŠEGA ŠOLARJA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI GARANT POLZELA: NOVOI NOVOI NOVOINOVOINOVOI Kuhinje NINA v dveh novih barvah IZJEMNA PONUDBA OPUŠČENIH PROGRAMOV, SESTAVLJENIH, VZORČNIH SESTAVOV IN IZVOZNIH OSTANKOV! DELOVNI ČAS: pon.-pet.: 8.00 -18.00, sobota: 8.00 -12.00 POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! ^PREPRIČAJTE SE O PONUDBI IN NAS OBIŠČITE! TOVARNA SMEHA Nekoč je živela zelo pametna sova. Imela je posebno vlogo in posebno moč. Vsake toliko časa je morala po svetu raznesti mir, pamet, žalost, in podobne reči. Prišel je čas, ko je to bilo treba narediti. Ker je sova bila že zelo stara, so ji pri delu pomagale sestrične štorklje. Sova je polnila vreča z mirom, žalostjo in vsem ostalim in jih dajala štorkljam. Na koncu ji je ostala še samo vreča z mirom in njena najbolj nerodna sestrična Nerodnica. Najraje bi vrečo sama raznosila po svetu vendar jo je vščipnilo v perut. Zato ji ni preostalo drugega, kot da vrečo zaupa Nerodnici. Ta sestrična v resnici ni bila nerodna, vendar včasih so ji perutnice kar prenehale leteti. Prav to se je zgodilo ko je z vrečo letela nad majhno vasico in ker jo je spustila je vsa žalost padla nanjo. Po vsej vasi je zavladala žalost. Ko je sova to izvedela, je omedlela. Štorklje so jo komaj spravile k zavesti. Takoj so naredile načrt, kako bodo ukrepale. Sovina ideja je spet, kot vedno obveljala, narisala je načrt, štorklje pa so pripravile material in pričele z gradnjo in sestavljanjem smeškopri-dajaskega stroja. Ko so bile z delom pn koncu je Nerodnica vse poškodovala. Na pol polomljene so komaj končale delo. Za pripravo smeha pa so potrebovale še šopek krvavozelenih cvetk. Ker so bile vse štorklje poškodovane, je sova morala na pot po cvetke, ko so rasle samo na zmeraj bruhajočih vulkanov, poslati Ncrodnico. Res, da je imela veliko problemov, vendar je šopek vseeno prinesla. Na koncu so zraven vseh sestavin dodale še šopek. Stroj je vse zmlel in začinil s čarobnim poprom. Potem je že v vrečo zavit iz stroja pridirjal smeh. nerodnica naj bi ga odnesla in stresla na žalostno vas. Vendar se je zmotila in smeh stresla na sosednjo vasico. Potem je potovanje po šopek krvozelenih cvetk morala zopet ponoviti. Ker pa sova ni hotela še nadaljnjih zmešnjav, je sama stresla smeh na pravo vas. Potem se je zmešnjava postavila v red. Vsi so bili hvaležni tovarni smeha, ki je še potem veliko časa delovala in spravljala vse žalostna ljudi v smeh. Ana Ribič, 6.a, OŠ Vransko GOBE Kam? V gozd po gobe! Z mamico se peljeva del poti z avtom. Po strmem hribu laziva po gozdu in gledava, če se bo kje prikazala kakšna goba. Končno ena in kmalu nato še ena, potem pa nič, nič in spet nič. Zaradi strmino mamici spodrsne in pade... žal na gobo, ki jo jc tako pazila. Goba se razleti, a ostanki vseeno ostanejo v košari. Ko sva se vračali proti domu, sva se ustavili še pri stricu. O, smola! Kot da se jc hotela prva maščevati drugi, ki se je cela bohotila v košari. Mami butne s košaro, ki ji pade iz rok in tako ostanejo v košari samo... Domov prineseva samo koščke gob. Kaj sva z njimi, si predstavljate vsak po svoje. Kristina Suhadolnik, 5.b A« LA-CAR <&HYunnm PRODAJA IN SERVIS VOZIL MITSUBISHI MOTORS Stopče 32/b, Grobelno, tel.: 0631 794-300, 794-310 SAMO za OSVEŠČENE VOZNIKE ^ Izjemni kreditni pogoji ^ Zelo ugodno vzamemo v račun Vaše sedanje vozilo Cene smo tokrat res močno znižali. Začnejo se pri: Hyundai Atos Hyundai Accent Hyundai Lantra Sedan Hyundai Lantra Wagon Hyundai Coupe Hyundai Sonata 1.372.000 SIT 1.399.000 SIT 1.999.000 SIT 2.250.000 SIT 2.450.000 SIT 2.399.000 SIT MITSUBISHI CARISMA 1.6 GLXi 2.743.210 SIT MITSUBISHI CARISMA 1.8 GDI 3.322.825 SIT VABLJENI! VERONIKINA NAGRADA IZ RODA V ROD DUH IŠČE POT Prvi prejemnik Veronikine nagrade, ki jo za najboljšo pesniško zbirko leta podeljujeta Mestna občina Celje in Društvo slovenskih pisateljev, je leta 1997 prejel pesnik Iztok Osojnik za zbirko Razglednice za Darjo. Letošnja podelitev Veronikine nagrade lavreatu poezije v Sloveniji bo v okviru Poletja p celju, knežjem mestu 25. avgusta ob 20.30 uri v Celjskem domu. Podelitev bo združena s programom večera poezije z naslovom Iz roda v rod duh išče pot. Na literarnem večeru bodo sodelovali poleg nominirancev še nekateri znani slovenski pesniki. Žirija Društva slovenskih pisateljev v sestavi Tone Pavček, Peter Kolšek in Mitja Čender je v ožji izbor za pesniško zbirko leta uvrstila pet avtorjev. To so: Tone Kuntner za pesniško zbirko Cmurek (založba Mladinska knjiga), Vida Mokrin Pauer za pesniško zbirko Krili v kletki (Cankarjeva založba), Aleš Šteger za zbirko pesmi Kašmir (založba Nova revija), Milan Vincetič za pesniško zbirko Tanin (Pomurska založba) in Zroš Zupan za pesniško zbirko Nasledstvo (Študentska založba). Žirija je upoštevala pesniške zbirke, ki so izšle v času od 31. Maja 1997 do 1. Junija 1998. Žirija je izbirala med več kot 150 pesniškimi zbirkami in izbrala avtorje petih različnih poetik, različnih založb in iz različnih pokrajin Slovenije. Nominirani pesniki so predstavniki vseh generacij. Veronikina nagrada znaša letos 600 tisoč SIT, lavreat poezije pa bo prejel tudi posebno listino Mestne občine Celje. Sponzorji podelitve Veronikine nagrade so Mestna občina Celje, Goričane d.d Medvode in Slovenske železnice. L. Č. TUDI LETOS NA KOM El JU Pred kratkim, tokrat že devet-najstič, so se spet srečali Slovenci, ki živijo na tej in oni strani meje na vrhu Kamelja nad Pliberkom. Ko so spomenik pobitim junakom iz Domnove čete razstrelili, so ga pridni Koroški Slovenci še isto leto obnovili v prvotni obliki. Od tedaj je vsako leto na tretjo nedeljo v juliju pohod na Komelj. Tudi Savinjčani se tega pohoda radi udeležujejo. Letos je bila udeležba nekoliko manjša, na kar je brez dvoma vplivalo slabo vreme v tednu pred pohodom. Sedemindvajset najbolj upornih pa je^bilo vseeno na tej poti. Iz vasi Čirkovci izza Pliberka je od domačije neumornega organizatorja Lipeja Kolenika odšla dolga kolona svojemu cilju naproti. Tisti starejši, ki poti ne bi zmogli so se odpeljali do višje ležeče gostilne Pistotnik in od tam nadaljevali pot. Nekaj najstarejših pa se je odpeljalo kar do samega prireditvenega prostora. Tukaj se je zbrala množica nekaj sto Slovencev iz Avstrije in Slovenije, pa tudi drugače govorečih Avstrijcev ni manjkalo, saj je to snidenje vseh svobodomiselnih ljudi. Veliko Avstrijcev s simpatijami gleda na upornost in trdovratnost slovenskega življa na Koroškem. Za bogat kulturni program so poskrbeli obiskovalci iz Vojnika, ki so s seboj pripeljali Rogiste iz Nove Cerkve, pevce, ki so peli tudi pri maši, ki je sledila programu ter Folklorno skupino iz Dobrne. Manjkal pa ni tudi neumorni Mitja Sipek, znan kulturni delavec Koroške, ki je s svojim prispevkom oživil spomin na tiste težke dni, ko so tukaj na podel način padli borci za svobodo. Povedal je, da je ta spomenik opomin, saj je zločincem ostala slaba vest, ki jo ne more odrešiti ne prezir, ne odpuščanje in ne Bog. Mladim, ki se jih je zbralo tokrat zelo veliko, je ta zgodovina v opozorilo, starim pa spomin na minula leta. Udeležence je pozdravil tudi predstavnik iz Žalca. Ivan Jurhar USPEH POLZELSKEGA LOKOSTRELCA V Ambrožu pod Krvavcem je II. julija potekala lokostrelska tekma oziroma državno prvenstvo v disciplini 3-d in je štela prav tako tudi za CAMO POKAL. Udeležilo se jo je približno 110 lokostrelcev iz vse Slovenije, med njimi tudi član LK Polzela Franci Romih, ki je med člani COMPOUND INSTIKTIVNO osvojil odlično prvo mesto z 250 krogi. 25. in 26. julija pa se je Franci udeležil ALPSKEGA POKALA OUvera M na Madžarskem, v septembru pa ga čaka še odločilna finalna tekma v ALPSKEM POKALU in sicer v Avstriji. Trenutni štiri-najstdnevi premor bo Franci izkoristil za priprave na obe bližajoči se tekmi. Pohodniki so položili venec padlim partizanom. Foto: Janko GRAFITI - MARKANTNO DEJSTVO “HIP HOP” KULTURE V vsaki družbi so segmenti oziroma deli populacije, ki zaradi svoje elementarne nespretnosti ne zmorejo prodreti v širši medijski prostor, zato svoje želje, zahteve, politična stališča itd. izražajo na sebi lasten, nemalokrat za širšo javnost sporen način. Grafite lahko torej mirne duše označimo kot avtentičen odraz razpoloženja marginaliziranega dela mladine. Sporočila grafitov potemtakem kaže jemati strogo resno! Ne glede na dejstvo, da nemalokrat poškodujejo obličje boga, ki se mu klanja ves kapitalistični svet: in mu po domače pravimo zasebna ali javna lastnina. Ker smo Slovenci ceneni plagiatorji s signifikantnim časovnim zamikom, so pri nas grafiti v večini primerov še vedno zgolj domena šibko artikuliranih sporočil in jim oblasti - takšne ali drugačne še niso dovolile prerasti v legitimno obliko umetnosti, kot se to dogaja v Združenih državah in ostalih postindustrijskih družbah. Nedvomno imajo številni grafiti hkrati s sporočilnostjo tudi visoko estetsko oz. likovno vrednost. V kolikor le tega ne premorejo, pa apeliramo na kompetentne oblastnike, čistilce in organe pregona, da ukrepajo v skladu s svojimi pooblastili. Ker pa so grafiti del kulture, pa naj si bo slednja kakršna koli, predla- gam, da se prej naštetim borcem zoper grafite v njihovih akcijah nujno pridruži likovni kritik, ki naj bi na kraju samem ocenil umetniško vrednost grafita, saj ima na sodišču celo psihopat pravico do izvedenskega mnenja. Vsak cenen napis na zidu še torej ni grafit (v pravem pomenu besede) in ga kot takega kaže odstraniti na stroške povzročitelja. V nasprotnem primeru pa naj bodo odstranjevalci grafitov previdni in opremljeni vsaj s fotoaparatom, kajti vsak cenen arheolog prav dobro ve, kako težko je odstranjevati takšne in drugačne obloge s stenskih risb, cerkvenih fresk in jamskih upodobitev, ki imajo poleg umetniške tudi zgodovinsko vrednost! Torej, če je umetnost greh, naj nam sam Bog pomaga!!! g. matela I Pogovor s Tanjo Sivka iz Rusije: "V RUSI JI NI TAKO SLABO, KOT Sl LJUDJE VEČINOMA MISLIJO" -letna Tanja Sivka je prišla iz Rusije v Slovenijo leta 1995, po Poroki s Slovencem Simonom Sivka. Diplomirana finančna ekonomistka, ki se je takrat še pisala Kalliopina (kot Kalliopa, grška boginja lepega petja, pove sama) je Simona spoznala, ko je v Rusijo Prišel kol avtoprevoznik, in se odtočila, da življenje v domačem mestu, 300 km oddaljenem od Moskve, zamenja za dom, ki si ga je z možem ln hčerkico Saro ustvarila v Celju. Tanja je v razgovoru za naš časopis spregovorila o razmerah v daljni Rusiji in razmišljala o ‘jm, kako sc njeno življenje sedaj razlikuje od tistega, ki ga je bila vajena v svoji domovini. “Živela sem v mestu, imenovanem Murom, ki sc nahaja 300 km od Moskve na vzhod, proti Sibiriji. Za naše razmere je bilo to Majhno mesto s 150 tisoč prebi-valci in 37 šolami, osnovnimi in Poslovnimi, pa tudi eno visoko s°lo smo imeli,” v dokaj lepi slovenščini pripoveduje Tanja. ‘Obiskovala sem visoko ekonom-sko šolo v domačem kraju in naredila diplomo za finančnega okonomista. Delo sem dobila jakoj, ker je moja mama končala 'sto šolo in me je vzela k sebi v Pisarno v kateri je bila zaposlena v°č kot 30 let, tako da mi je bilo glede zaposlitve nekoliko lažje. Nekaj časa sem tako delala v finančni pisarni in lahko rečem, da Scm bila kar zadovoljna.” £°tem pa je Tanja spoznala Movcnca Simona in njeno življenje sc je korenito spremenilo. “Prvič sva sc srečala Pr' skupnih znancih na obisku in ‘ttlel sc mi je zanimiv, ker š e nik-°n nisem srečala tujca. Že takrat Seni ugotovila, da se v marsikakšnem stališču najino razmišljanje ujema, in ker on go-v°ri rusko, sva se kar dobro spo-razumevala. Ko sva se odločila za skupno življenje, sem bolj kot ne s težavo sklenila, da pridem živet v Slovenijo, saj sem morala pustiti službo in vse, kar sem imela, am-Pak nekdo od naju je moral iti. Jaz sem imela šolo že končano in scm sc nekako tudi že postavila Pa lastne noge, mož pa takrat Sole še ni dokončal, zato sva se skupaj odločila, da se bom raje Poselila jaz.” In kako so Tanjini domači in znanci sprejeli novico, da bo zapustila domovino? “Jokali so. Vsi so jokali,” se malce v zadregi skoraj nasmeje Tanja. “Moj domači kraj je za nas namreč majhno mesto in tam se vsi poznamo. Veliko ljudi me je tako ustavilo na cesti, pa mi najprej čestitalo k poroki, ko pa so obzirno poizvedeli, če bom šla živet v tujino, pa so predvsem starejši ljudje pričeli tarnati: Zakaj vendar grem v tujino? Pa kdo sploh je moj mož in od kod je? Potem pa moram reči, da je iz Jugoslavije, ker .Slovenije sploh nc poznajo, zatem pa pravijo: Tam je vendar vojna, kaj bo hodila v tujino! Zakaj si nisi raje izbrala kak nega Rusa, zakaj si tako neumna, da siliš za njim...’ še zlasti starejši hitro pričnejo jokati in ob takšnih priložnostih nisem prav vedela kako bi jim razložila svojo odločitev.” Vendar pa je Tanja v Sloveniji doživela topel sprejem. “Moževi starši so me sprejeli zelo lepo, bili so zelo prijazni in že takoj so mi povedali, da se jim nc zdi važno, če si je njihov sin izbral Rusinjo ali Slovenko, glavno je, da se midva razumeva: Samo ljubezen mora biti, vse ostalo pa nas tako ali tako nič ne briga,’ so rekli. Tako zelo prijazni so bili. Tudi sicer so me v Sloveniji ljudje brez težav in pripomb sprejeli, samo tu pa tam še včasih zasledim začudenje, češ , da sem iz Rusije...” Seveda tudi brez težav ni šlo. Tanja je sprva morala premagati jezikovne ovire. “V začetku je bilo kar hudo, ker nisem razumela nič. Vsi pravijo, da sta si oba jezika, ruščina in slovenščina, podobna - besede so že podobne, ampak njihov pomen je drugačen in ne razumeš jih! Ker pa ima moževa sestra tri še razmeroma majhne otroke, sem se jezika učila skupaj z njimi in se prav od njih veliko naučila. V Sloveniji si nisem mogla takoj najti prave družbe, še manj pa zaposlitve, zato sem bila precej časa doma, v družbi otrok, in veliko smo se pogovarjali, sedaj pa razmišljam, da sem znanje jezika najbrž v največji meri pobrala od njih.” Za Tanjo, ki je v Rusiji končala visoko šolo, je precej boleče tudi to, da ne more biti zaposlena, saj bo morala na slovensko državljanstvo še lep čas čakati. “Četudi imam urejene že vse papirje, mi je bilo rečeno, da moram na slovensko državljanstvo počakati sedem let. In ker nimam državljanstva, seveda nc morem biti zaposlena. Položaj je trenutno precej zapleten, saj je še veliko Slovencev brez službe. Če da delodajalec prošnjo na borzo, imajo tam seveda prednost slovenski državljani. Tujec bo tu le s težavo dobil službo, kvečjemu kakšno “delo na črno”, ali pa tam, kjer Slovencev ni dovolj. Seveda pa bi se rada zaposlila in prav gotovo nc želim biti le doma, je preveč dolgčas. No, sedaj mi ni več tako dolgčas, ker imam majhno punčko, ampak kljub vsemu si želim zaposlitev. Ko sem prišla v Slovenijo in sva se nastanila pri moževih starših, se mi je prva dva meseca zdelo še kar v redu, saj se nekoliko zaposliš z gledanjem televizije in s poslušanjem radia, pa tudi pletem in šivam zelo rada, saj sem v Rusiji celo razmišljala, da bi si ta svoj najljubši hobi izbrala za svojo poklicno pot. Potem pa sem si rekla, da imam posedanja doma dovolj, in sem šla čistit. Z možem sva se sporekla, ker ni bil zadovoljen, da hočem na vsak način delati. Rekel je, da se mi bodo vsi smejali, ker sem prišla iz Rusije kot diplomirana ekonomistka, tu pa opravljam takšno fizično delo. Jaz pa sem mu povedala, da mi je pravzaprav vseeno, kakšno delo opravljam, samo da sem z nečim zaposlena. Z veseljem sem sprejela ponudbo gospe, ki ima v Šentjurju restavracijo, in mi jc ponudila, da bi likala zanjo. Mož je seveda rekel: Pa kaj bo s tem delom za dva, tri tisočake...’ Se nadaljuje! Dominika Sambolič Šport Center Prodnik kajak rafting kanu fitness otroško igrišče piknik prostor športni dnevi nedeljska kosila večerje poroke obletnice domača hrana restavracija s prenočišči INFORMACIJE - Obvezne rezervacije Juvanje 1,3333 Ljubno ob Savinji Tel.: 063 841-317,841-511 CAS JE ZA OZIMNICO Čas dopustov je skoraj mimo. Pridne gospodinje počasi razmišljajo, kaj bodo pripravile za ozimnico. Večina jih je že vložila kumarice in sedaj so na vrsti paprika ter ostala zelenjava. Nekatere se bodo odločile, da naredijo še kakšen kilogram marmelade, ki v hladnih zimskih dneh prav pride. Za vse skrbne gospodinje smo pripravili nekaj receptov za vlaganje sadja in zelenjave. MEŠANA MARMELADA 1 kg češpelj 1 kg breskev 1 kg jabolk 1,5 kg sladkorja Breskve olupi in razpolovi, odstrani koščice, češplje razpolovi in jabolka nareži na krhlje. Vse sadje skuhaj v lastnem soku in pretlači. Sladkor skuhaj do 5. stopnje, dodaj sadno kašo in nadaljuj z mešanjem do vseh znakov kuhane marmelade. DŽEMI Za džeme uporabljamo samo prvovrstno sadje, zlasti tako, ki ima veliko pektina (kutine, ribez, limone in nezrela jabolka). Koščki sadnega mesa naj bodo v želira-nem soku vidni. Džeme kuhamo malo časa, da pektin lažje želira in da ohranimo čimveč vitaminov. Trpežnost džemov je odvisna od količine sladkorja, od lastne ali dodatne kisline in od pektina. Džeme kuhamo različno: 1. Sladkor denemo v sadni sok in segrevamo, da se stopi. Pobiramo pene, da se sok izčisti. Dodamo sadno kašo in jo s sladkim sokom dobro prevremo. Malo pozneje primešamo sadne koške ali cele drobne plodove, surove ali prej prevrele v soku s sladkorjem. Dodamo limonin sok. Vse skupaj kuhamo tako dolgo, da se kaplja na hladnem krožniku ne razleze. 2. Pri drugem načinu potresemo sadne koščke ali celo sadje s polovico sladkorja, premešamo, pokrijemo in pustimo nekaj časa na hladnem. Sele med kuhanjem dodajmo drugo polovico sladkorja in limonin ali kak drug sok. Ko kaplja želira, je džem kuhan. 3. Pri tretjem načinu denemo sadne koščke ali celo sadje v sladki sirup, ki ga prej kuhamo tako dolgo, da debelo pada od žlice. Na 1/2 kg sladkorja prilijemo za sirup 1/4 1 vode. BRESKOV DŽEM Ikg breskev brez koščic 1 kg sladkorja 1/8 1 ribezovega soka Olupljene ali neolupljene breskve razreži na lepe krhljičke in jih potresi s sladkorjem. Pokriti naj stoje na hladnem 2 do 3 ure, nato vse skupaj z ribezovim sokom primerno gosto skuhaj. Z vročim džemom napolni ogrete kozarce in jih zaveži. PARADIŽNIKOVA MEZGA Paradižnik skuhaj do mehkega. Kuhanega stresi na cedilo in počasi naj se odteka vsaj 6 ur. Paradižnik pretlači; mezgo kuhaj in pridno mešaj na vročem ognju. Ko se mezga zgosti, jo osoli. Gosto, a sočno mezgo natlači v kozarce, na vrh nalij olje in takoj zaveži. AJVAR 100 paprik 10 srednje velikih jajčevcev 3 žlice olja 1 dl vinskega kisa Zelene paprike opeci na štedilnikov! plošči in vroče vloži v lonec. Pokrij jih, da se v pari zmehčajo. Ko so mrzle, olupi vrhnjo kožico t X K p p /t KUPRA. Savinska cesta 31, ŽALEC Novi materiali in vzorci za poletne kostime in srajce t - VISKOZE za bluze od 1.090 SIT - DlOLENl od 1.590 SIT - MAROKENI vseh barv 2.890 SIT - SVILE in ČIPKE od 2.490 SIT ELASTIČNA ČIPKA za bluze 3.690 SIT - JAPONSKI LAN od 3290,00 SIT - ELASTIČNI MATERIALI ZA HLAČE od 1.590 SIT- - VELIKA IZBIRA MODNIH DEWORE TKANIN 4» ŽAKARD VISKOZ IN RAZNE PROSOJNE VISKOZE (CREPE DE MOUR) IN JESENSKIH . MODNIH MATERIALOV +4 Vse vrste gumbov različnih barv in velikosti! X u p AAI SAAO ŽE TU, PRIDITE ŠE VI! ter jih čez noč odcedi, tako da jih obesiš v redko tkan prtič. V kozico naloži jajčevce (melan-cane) ter jih brez masti speci v pečici. Ko se v pokritem loncu povsem zmehčajo, jih olupi in odcedi kakor papriko. Nato oboje zmelji in zmešaj z oljem in močnim vinskim kisom. Osoli. Praži jih tako dolgo, da se zmes zgosti in se ne zlije, če potegneš s kuhalnico pa sredi kozice. Vroče nadevaj v steklenice; te prej prekuhaj, obriši in spet segrej na štedilniku ali v grelni pečici. Vlij na vrh nekaj žlic olja in zaveži. NAVADNI GRANATOVEC, NAVADNO GRANATNO JABOLKO Družina: Punicaceae - granatovkc. Domovina: Sredozemsko območje. Opis: Listopadni trnat grm; listi nasprotni, skoraj sedeči, jajčasti, gladki in bleščeči; cvetovi na gosto vrstnato združeni po dva, trije, rdeči (pa tudi beli in rumeni pri drugih različkih), čaš asto lijasti, s 5-8 cvetnimi listi. Čas cvetenja: Junij - avgust. Plodovi: Kroglaste jagode, granatno jabolko, rdeče do rumene barve; zunanji del je usnjata lupina, v notranjosti pa so semena s kislim, užitnim osemenjem granatne barve. Uporabnost: Granantno jabolko lahko gojimo za okras vrtov ali teras (v posodah), ali pa zaradi užitnih plodov. Granatna jabolka okrasne vrste ne obrodijo plodov. Razmnoževanje: Z zračnimi grebenicami. Okolje: Na soncu. Vrsta zemlje: Navadna vrtna prst. Vlaga: Redno zalivamo 1 - 2-krat na teden, pogosteje med vročim obdobjem. Opomba: Ob koncu zime rastlino močno obrežemo. GRATINIRAN KROMPIR 10 krompirjev 50 g maščobe 35 g moke 2,5 dl mleka 1 jajce skoldelica vode 2 žlici nastrganega sira bazilika, timijan, majaron poper, muškatni orešek, drobnjak Krompir olupimo in narežemo na rezine. Iz masla, mleka, vode in moke naredimo bešamelno omako in začinimo s svežimi zelišči, nazadnje dodamo drobnjak in jajce. To omako zlijemo čez rezine krompirja, potresemo s sirom in kosmi masla. Pečemo pokrito v pečici pri 225 stopinj Celzija pol ure. Zadnjih deset minut odkrijemo posodo, da se površina hrustljavo zapeče. Ponudimo na zeleno solato. JAJČEVCI KOT PREDJED 2 jajčevca 4 žlice olivenga olja 1 sesekljana čebula 4 srčki artičoke 4 veliki paradižniki 12 zelenih oliv 2 zdrobljena lista lovorja timijan, origano, rožmarin sol, poper, bazilika, sesekljan peteršilj Oprane jajčevec razpolovimo in narežemo na 1 cm debele rezine. V pekač razdelimo narezano čebulo in česen in na to naložimo rezine jajčevca pokonci, vmes pa artičoke, paradižnik in olive. To posujemo s preostalim česnom in čebulo ter ostalimi začimbami. Prelijemo z olivnim oljem, pekač prekrijemo z alufolijo in pečemo v pečici najprej 10 minut na 220 stopinj Celzija in nato 80 minut na 180 stopinj Celzija. Garniramo z zelenim peteršiljem in baziliko. RAŽNJIČI »MARKO-CIGO« 50 dag svinjskega stegna 50 dag govejega fileja (pljučne pečenke) 20 dag čebule 5 dag olja 10 dag slanine 15 dag ajvara 2 feferona 2 dag rdeče paprike v prahu 2 paradižnika 2 papriki 2 stroka česna 2 dl belega vina »Vegeta«, sol, poper gorčica, zelena in peteršilj Na nabodala izmenično nabadamo goveje in svinjsko meso, solimo, na tanko premažemo z oljem in postavimo na hladno. Pečemo na žaru, pečene ražnjiče prelijemo z omako. Omaka: Na olju pražimo drobno sesekljano čebulo, dodamo na kocke narezano slanino; ko čebula zarumeni, dodajmo po vrsti: na kocke narezano papriko, paradižnik, strt česen, papriko v prahu, Vegeto, sol, poper, gorčico, zeleno in peteršilj. Zalijemo z vinom in kuhamo 5 minut. V to omako lahko umešamo kuhan riž in ponudimo kot prilogo ražnjičem ali drugim mesnim jedem. i/p tavo p 7odayalno v ŽALCU, Mestni trg 4 (med Hotelom Žalec in avtobusno postajo) Spoštovani potrošniki, trenutno jo PREUREJAMO za vas! Prenovyena in večja bo ponovno odprla svoja vrata V SOBOTO, 29.8.1998 PONUDBA OBUTVE ZA VSO DRUŽINO BO VELIKA, PESTRA IN KVALITETNA ... Veselimo se ponovnega snidenja z vami. MARIJA GRADEC 1, 3270 LAŠKO, TEL.: 063 731 515 VZORČASTE, ČRTASTE IN KARO HLAČE OD I DO 14 LETA SAMO 1*S^ SIT. OTROŠKE HLAČE, PULOVERJI, TRENERKE, VETROVKE ZA PRVE JESENSKE DNI SE PRI NAS VSE DOBI! •BUmiSEiifMVESePETGV »fiJUJUini HtSETEI TRGOVjNE^MELANtE Trgovina in storitve Talne obloge ŽALEC, Šlandrov trg 41 a tel./fax: 063/ 715-931 ■ Veliko izbiro 4-meterskih itisonov in toplih podov vseh vrst in barv • tekače, preproge, dekorativno blago, pinto, skaj, predpražnike, namizne prte, moltopren, ' material za polaganje talnih oblog, noži, lepila, trakovi, letve,... ■ robljenje in polaganje vseh vrst talnih oblog ' zavese standardnih mer in zavese po posebnem naročilu z raznim okrasnim blagom, ' lesene in medeninaste karnise vseh dimenzij ' tapiciranje sedežnih garnitur ' simpatex za kopalnice in kopalniške garniture ■ svetovanje na domu iMssimfi m ©©mi irvii^EN SALON POHIŠTVA V MOZIRJU, Šolska ul. 10 d.° o. tel. (063) 832-946 833-455 v FommBs: KUHINJE ITALJANSKEGA PROIZVAJALCA M^L?DXšft mEmm mmm v 'a-i^j mu mim rm musomn DIETRICH VON OPPELN / FRANCE SUSMAN DIANA - TAKO RADA BI ŠE NEKAJ POVEDALA Knjiga Diana - tako rada bi še nekaj povedala je izšla v drugi (dopolnjeni) izdaji. Iz nemščine v slovenščino jo je prevedel ter napisal uvod, kronologijo in komentarje dr. France Susman. “23. aprila I99H sem bil na “čitanju” pri mediju Reed Ilrownu v Washingtonu. Diane nisem tam ne omenjal ne klical, pa se mi je javila in se med drugim zahvalila za to, kar delam zanjo. Mislim, da je ona vsakemu, ki se je spominja ali bere njena sporočila iz onstranstva, blizu. Doslej je bil vsakdo, kije knjigo prebral, navdušen nad vsebino. V jeseni bo izšla njena druga knjiga, kjer med drugim pripoveduje, kaj se bo zgodilo v prihodnjih 20 letih. Diana odpira vrata v novo dobo. V pripravi je skrajšana oblika knjige Momo, ki jo Diana najbolj priporoča v branje in to iz onstranstva. Doslej še nisem zasledil, da bi ona preje to knjigo priporočala ali sploh imela. 2. junija so kazali na angleški, 3. junija pa na nemški televiziji najnovejše o Dianini smrti. Sedaj je prišlo na dan, da je motociklist zeslepil šoferja z močno bliskavico, to pa je Diana povedala iz onstranstva 23. septembra 1997!” Petek, 5. september 1997, dan pred pogrebom Trenutek nesreče je bil grozen šok. Najprej mi sploh ni bilo jasno, kaj se je zgodilo. Na čuden način sem lebdela nad krajem nesreče v predoru in sc čudila nad temi nenavadnimi sanjami. Nisem čutila bolečine in nisem bila v svojem telesu. Gledala sem navzdol na razbitine avta. Videti je bilo grozno - to nisem bila jaz in ne moj čas -mislila sem, da se me to ne tiče. Potem sem videla, kako je nek moški odprl zadnja vrata, videl me je ležati tam in tudi Dodija, ki je bil sklonjen na drugo stran. Grozno je izglodal. Ko sem ga videla, sem vedela, da sc je zgodilo nekaj strašnega. Potem sem čutila, kako sem šla spet nazaj v svoje telo, ki je bilo neprijetno in zelo težko. Čeprav od začetka nisem čutila bolečin, je bilo v mojem telesu vse narobe. Tako sem šla spet ven. Vse sem videla čisto zavestno: kako so me položili v rešilca, kako so me pripeljali v bolnišnico, kako so me poizkušali oživeti, celo kako so moje telo odprli, da bi začelo srce spet utripati - vse sem videla zmedena, v šoku in tudi polna sočutja do teh ljudi, ki so sc tako zelo trudili, nekateri, od njih so celo jokali. Kljub temu me je obdajala neka luč, moč, ki mi je dajala v tem trenutku občutek, da je vse v redu. Videla sem to telo, svoje telo - in vedela sem, da je bilo preveč Ob pacifiški obali Druga možnost, ki si jo za kraj dopusta izberejo petični Američ ani, pa je Karibska obala, kjer boste od februarja, ko začne turistična sezona cveteti, težko našli prenočišče, za katerega bi odšteli manj kot 70 dolarjev za eno noč. Tudi to je eden od razlogov, da se bolj avanturistično usmerjeni popotniki skušajo lovljenju takšnih ciljev izogibati in se raje usmerjajo proti pacifiški obali. Mehiško morje tam vas bo stalo dosti manj; prenočišče v mnogo prijaznejšem, urejenem in navsezadnje tudi var- ranjeno - videla sem, da sc ne da ničesar več narediti. Zapustila sem svoje telo - in umrlo je. Še naprej so sc obupno trudili in če bi me le kdo mogel slišati, bi mu rekla, da sem se odločila za odhod, da bi lahko prenehali in končno so. Ni njihova krivda, prosim, ni njihova krivda. Naredili so vse, kar jim je bilo mogoče. Šoka nisem več čutila, toda zahrepenela sem po svojih otrocih. Takoj sem bila lahko pri njima. Očitno sta že bila v postelji, ko sem prispela k njima. Bilo je čisto podobno kot bi sicer bila pri njima, nisem pa sc ju mogla dotakniti, nisem ju mogla poljubiti, kot sem to sicer počela. Pač pa sem jima lahko delila vso svojo ljubezen. V tem trenutku nisem samo vedela, ampak mi je bilo povsem jasno, da sem bila mrtva - in bil je šok, ker sem mislila na to, kako se bosta počutila, ko bosta izvedela. Govorila sem jima in način, kako je Harry v spanju premikal svojo glavo, mi je dajal upanje, da me je slišal. Tako neskončno sem jima bila blizu. (William je pozneje rekel, da je zelo nemirno spal). Nedelja po pogrebu, 7. september 1997 Charles (rojen 14.11,1948). Ljubila sem ga z vsem srcem. Že rano sem videla njegovo skrito ranljivost, nekaj, kar je mogel rešiti mimo svoje vzgoje. Svoje prefinjene misli, svojo igrivost, svoj humor. Morda je nem hotelu (ponavadi gre za druž inske hišice) boste namreč odšteli le pet ali deset dolarjev in sc počutili dosti bolj prijetno. Če niste naklonjeni hotelskemu turizmu, vam ostajajo še številne druge možnosti. Lahko se, na primer, odločite za obisk Zipolitov ob obali Pacifika. Gre za eno tistih ribiških vasic, ki je kljub temu, da se v njih kar tare turistov, kot po čudežu s turizmom še vedno neobremenjena. Tako neokrnjena narava ali hamack, viseča mreža, ki si jo lahko kupiš ali sposodiš, jo napelješ med dve drevesi in potem v njej dopustuješ, pa dajejo obču- bilo to tisto, kar je podedoval od mum, kraljice matere - zlasti tista nežnost njegovega srca. Kar sem na njemu tako cenila, je bil - kako naj sc izrazim - njegov filozofski genij. Velikokrat sva o tem govorila, Kako stojijo stvari na svetu, zakaj lakota in katastrofe, vojne in krivice. Občudovala sem ga zaradi njegovih globokih misli, in mislim, da je moje občudovanje zelo ljubil. Stvari je gledal iz širokega zornega kota, odnose med vzrokom in posledico je videl večplastno, tako sem se od njega veliko naučila in rada sem z njim razpravljala. Posebno, kadar je zlezel iz vloge “princa”, kadar sc je gibal zunaj rodbine Windsorjcv, je bil posebno čudovit - in tudi zelo sproščen. Kadar pa smo se bližali uradnemu dogodku, je bil napet in nekako čuden. Izgubil je povezavo s svojim srcem - in tako tudi povezavo z mano. Splošno znano je, da me njegov oče Filip (rojen 10.6.1921 na grškem otoku Krfu, sin grškega princa Andreja in princese Aliče von Battcnberg; od svojega strica prevzel družinsko ime Montbatten, 1947 poroka z Elizabeto) ni maral. Vendar je bilo še nekaj, kar je imelo še večjo težo. Očitno sem bila čuvar za nekaj v Charlesu, česar mu on, Filip ni mogel vzeti. Očitno sem bila čuvar tega tako posebnega in iznajdljivega otroka v Charlesu, čuvar otroških lastnosti, ki si jih Filip ni mogel privoščiti, ne sebi ne tek, da skupaj z domačini, ki se še vedno preživljajo predvsem z ribolovom in pa gradnjo caban - lesenih, iz bambusa zgrajenih in s slamo kritih kolib, živiš divje življenje sredi mehiške džungle. Fižol z ananasom Mehiška prehrana je prilagojena ljudem, ki se lahko pohvalijo s trdnim in trpežnim želodcem. Glavni obrok, kosilo, nikoli ne mine brez mesa (večinoma pišč anca), fižola in toritilj. La mer-ienda, večerja, ki jo uživajo med sedmo in enajsto zvečer, je navadno najlažji obrok; ob njem pa ponavadi pijejo kavo z mlekom ali pa pojedo nekaj kosov sladkega kruha. svojemu sinu. Filip je poln skritega besa do vseh stvari, ki jim ne more sam imeti. In ena od teh je bila: resnična in sveža zakonska ljubezen med Charclsom in mano. Vedno me je zmrazilo, kadar sem prišla v njegovo bližino. Sovražil je življenjsko energijo v meni, bila sem mu popoln sovražnik. Ni hotel, da bi njihov sin imel vse to: zakonsko ženo, ljubečo ženo, telo polno življenja in erosa. Ne, tega ni hotel v svojem kraljestvu neživljcnjskosti. V marsikaterem oziru je celo toleriral oziroma podpiral povezavo med Charlesom in Camflo. Sam nezanesljiv, je gledal na prelom zvestobe svojega sina z nekako simpatijo. Vedno sem imela občutek, da je bila Camila fParkcr-Bowles) mrtva, truplo. Bila je neke vrste bolniška sestra, ki se je pasla na Charlesovih ranah in depresijah. Slo je za nekak perverzen odnos, ki ga je spremljal določen vonj po smrti. Ta vonj po smrti pa je oil splošni vonj Windsorjev. Perverzno in morbidno zadovoljstvo nad živim mrtvecem. V marsikaterem smislu sem prišla na svet, da bi iznanila novo vrsto kraljevanja. Še posebej pa sem prišla, da pomagam Charlesu, da postane kralj src. Šele po nekaj letih sem spoznala, da on to nikoli ne bo postal. To je bila zame globoka bolečina. Celo smešil me je, kadar sem ga poskušala spomniti na njegovo srce. Bilo je veliko zelo bolečih prerekanj. V njem je en del, ki je pa zmogel dajati življenjsko veselje in ljubezen, in drugi, tu je bil VVindsor, popolnoma ujet v nadzor in trenutek samo za britansko ljudstvo. Za ljudstvo? Za ljudi? Nikdar nisem čutila, da je bil res za ljudi. Kraljevska hiša je bila tukaj sama zase. Tukaj je kot redstavnica stare imperialistične olonialne moči. Ta pa nima nič opraviti z modrostjo kraja. Samo kraljica mati, mum, je dajala videz, da to razume - najstarejša predstavnica. Nekako pa ni bila prava Windsor. Bila je polna ljubezni - prenehala pa je z kritičnimi opazkami - samo včasih mi je kaj rekla, se nasmehnila ali me pobožala in mi tako dala vedeti, da me je razumela. Sicer pa imajo mehiške družine lepe prehranjevalne navade. Druž ina ponavadi je v kuhinji ali dnevni sobi vselej ob istem času. Pred vsakim obrokom močno verni Mehičani zmolijo in se zahvalijo za dar, potem pa žena ali najstarejša hči s štedilnika na mizo servirata hrano, ki jo v družinah, kjer sta oba starša zaposlena, ponavadi skuhajo v ponedeljek, potem pa je v pečici na voljo vse do konca tedna. Samo tortilje se pečejo sproti ob vsakem obroku in sezonsko, pravljično tropsko sadje je tisto, ki ga kakšen družinski član vsak dan kupi na mereadu, mehiškem trgu, na katerem je, kot na kakšnem arabskem bazarju, mogoče od Indijancev (ki v Mehiki POTEPANJE PO MEHIKI - 2. del Da, res jc, prišla sem za Charlesa in svoje otroke, predvsem pa za Charlesa. To pa jc bila tako velika bolečina zame, da sem odpovedala. Zato sem se ranila z nožem v prsi, in ne ker sem trpela zaradi sebe ali svojih depresij, samo zaradi Charlesa. Ti, Charles, ki sem te videla tam stati - z vso ljubeznijo in toplino, ki si jc bil zmožen - in jc nisi mogel dati. Vem, da tc jc globoko prizadelo, ko si me prepeljal iz Pariza v London. Moja smrt se jc dotaknila Prostora tvoje duše, ki ga za življenje nisem mogla odpreti. In to jc bila za časa mojega zemeliskega bivanja velika bolečina zame! In William, moj dragi, ljubljeni William. Kaj naj rečem? Videla sem, kako si v boju med nama, nied tvojim očetom in mano trpel. Bil si vsem obdan z bolečino razklanosti dveh ločenih svetov, ki bi se pravzaprav morala spojiti. Charles in jaz, oba sva združena v Williamu. Zato je tako važno, da dobi VVilliam učitelje in ima okrog sebe ljudi, ki ga razumejo. Lahko podprejo oba dela v njem, mojega ■n Charlesovega. Potem lahko Postane, kar sva bila midva, Charles in jaz združena. V marsikaterem pogledu sem bila razdajajoča neformalna ljubezen, Charles pa jc bil oblika - tudi kot bodoči kralj. Oba skupaj bi bila •ahko postala nekaj prav Posebnega. Sedaj pa bo William nekaj posebnega, če mu bodo dovolili in ga podpirali. Ena ovira bi lahko bil njegov oče, kajti rad bi Postal kralj. Rad bi postal kralj po Svojih lastnih merilih, neodvisno od njatere, neodvisno od očeta. Tragična oseba, mučenec, in on zelo ljubi svojo vlogo mučenca. Cc s9 bo tako končalo, ne bo imel nihče veliko veselja nad njim. Kvečjemu Camilla, kajti ta podpira njegovo vlogo mučenika in pri njej Je lahko mučenik. Pogosto sem bila videti kot niučcnica, pa nisem bila. To ni v 'noji naravi. Moja narava jc veselje, žaljenje, ljubezen. Rada skačem in Plešem, in Charles me ni mogel na neki točki najinega zakona nič več Prenašati, kajti nehote sem ga Pripravila, da je moral izbirati. Cc Je hotel ostati z mano, jc moral 'zbrati in opustiti svojo mučeniško ylogo. Tega pa ni hotel. Končno je notcl ostati, kar jc bil, in tako me Jc hotel potegniti v isto suho jjicer živijo kot tretjerazredno prebivalstvo na obrobjih vasi in so Ponavadi brez rednih služb, jhogoče kupiti čisto vse), njajbolj priljubljena hrana ob č‘iiju; začimbi, ki jo najdete v Vseh možnih oblikah v vseh jbožnih živilih (vendar celo mojemu prebavnemu sistemu prekipi Ljkrat, ko z njim začinijo kokos, Jj' mu dodajo pomarančni sok in Crn fižol), je tacos, mešanica Pekočih začimb, tortilje in pišč ahčjega mesa. Brez tortilj, našim mlincem podobnim ploščicam iz koruze, ki jo Popečejo na plošči, si jc kakršen koli obrok hrane v Mehiki sko-Jajda nemogoče predstavljati. ^Porabljajo in jedo jo nekako puščavo, v kateri se je zadrževal. Ni mogel več vzdrževati, če sem sc smejala in se hihitala. Včasih se jc tudi smejal, ironično, sarkastično; nekako ni bil živ. Težko je to opisati. Pa vendar so bili vedno znova trenutki globoke ljubezni med nama in ta skupni humor, kadar sva si dovolila, da sva bila kot otroka. To pa sc jc dogajalo vedno porcdkejc. In zdelo se jc, da sc jc celo bal tega naravnega in nedotaknjenega dem v sebi. Bilo je, kot da bi bil ta del prepoznan in mu spet odvzet. Tako je torej raje dovolil, da jc v njem in okrog njega umrl. To je bilo zelo žalostno. Iz mojega vidika jc bil za to kriv predvsem njegov oče, ki je fantu pojasnil, da življenje ni vredno življenja in da obstajajo pravzaprav samo žrtve in trpljenje. In kot kompenzacija za to vprašljiv hec, sarkazem in poceni občutek moči. Kraljica (rojena 21.4.1926, 1952 kraljica). Bili so časi, ko sem mislila, da jo razumem in da me razume. Bili so časi upanja, ko sem mislila, da sem se približala njenemu srcu. Tedaj sem tudi videla, kako zelo jc sama trpela. Njena bolečina jc bila drugačna. Bila jc bolečina pred izgubo Britanije, izročilo Britanije, strah izgubiti odnos do slavne zgovovinc. Bila je tako povezana z veličino Britaijc in tako zaljubljena v njeno obetavnost in zavest njenega poslanstva, da je zelo trpela zaradi ležernega ravnanja svojih sinov. Niti Charles niti njegov brat (Andrcw, rojen 19.02.1960) nista imela potrebnega značaja in osebnosti. Nikogar ni bilo, ki bi bil to zmogel. Tako sem torej predstavljala še dodatno ogrožanje. Ogrožala sem koncept, da naj bi kraljevska čast ostaja v roki Windsorjev (angleška kraljeva hiša z nemškim imenom Sachscn-Coburg-Gotha si je leta 1917 nadela ime Windsor po znamenitem kraljevem gradu -zaradi vojne z Nemčijo). Njeno poslanstvo in vse njeno stremljenje je bilo, za vsako ceno obdržati monarhjo pri življenju, da bi ljudstvo imelo moč in vodstvo. Mislila jc, da jc njena dolžnost zgodovino obdržati pri življenju, zediniti ljudstvo, mu dati oprijem, notranji občutek domovine. Skoraj ljubosumno je hotela biti “kraljica src” - na način, kakor jc to pač razumela. Prav dobro jc videla, kako bi jaz lahko bila kraljica skupaj s Charlesom kot “kraljem src’1. Kraljica je vedno uveljavila tisto, kar jc menila, da mora storiti. Občudovala sem njeno doslednost in njeno moč. Toda včasih sem zelo močno čutila njeno ljubosumnost. Svoje otroke je prepustila molohu kraljevske vzgoje m to jc hotela tudi za moje otroke, svoje vnuke. V svetu, ki sem ga sedaj zapustila, je to čudna zadeva. Ljudje hočejo pogosto, da drugi doživljajo iste bolečine, skozi katere so šli sami. Pri tem pa celo mislijo, da jc to krepostno. Tako jc hotela kraljica, da bi morali moji otroci pretrpeti isto usodo, katero jc naložila Charlesu. Očitno ni hotela doživeti tega, da bi sc William razvijal drugače kot Charles; Wil!iam, ki bi mu ne bilo treba skozi vso tisto bolečino in borbo. Harry pa morda ni navzven tako občutljiv kot William. Sel bo svojo pot. Stvari si bo postavljal, za cilj, ne da bi koga spraševal. Že sedaj se tako odloča. Nekega dne bo ljudem sapo jemal z zadevami, ki sc jih bo loteval. On bo mož pravičnosti, medtem ko bo William mož srca in miline. Harry bo nekega dne stvari povedal, ki gredo veliko dalje kot besede, ki so zapisane v tej knjigi - besede, ki jih je zapisal mož, ki jc pripravljen poslušati. Prišla sem, ker je svet zelo razburkan. Gre za stare vladavine, ki sc bojujejo proti silam luči, novosti. Sile starega sveta bodo naredile, kar jc v njihovi moči, da bi preprečile vznik novega. Bila sem odvetnica novega, v popku sveta, v Angliji. Da, v mnogih pogledih je Angnja popek sveta - solarni pleksus sveta -močna rumena luč, ki podpira in priganja sile prihodnjih sprememb. Zame jc obstajal izbor samo v tem, kako naj sklenem svoje poslanstvo. Tako sem imela izbiro, ali stavim vse na eno karto in sprožim šokanten val, ali naj pa naslednja leta kar tako čofotam po vodi. Odločila sem se, da sprožim šokanten val, ker jc vse tako blizu prevratu. Nisem vedela, kako bi lahko to bolje storila, kot sem. Kot telesno bitje tega ne bi bila izbrala, toda moje duhovno bitje jc hotelo tako. Svoje zemeljsko svetje sem zaključila z Dodijcm (rojen 1956 v Aleksandriji, Egipt) in z Dodijcm ga nadaljujem. Sploh si ne morete predstavljati, kako jc to čudovito! Ves čas sva skupaj, polna ljubezni. Zelo je zabavno m uživava veliko veselje, kakor hitro sva premostila prvi šok in ko sva dokončala svoje delo z vsemi, ki jih ljubiva, z najinimi sorodniki, starši, brati in sestrami. Sedaj sva tukaj - in sva lahko veliko bolj uspešna. Res jc, da sc pravzaprav ne bi bila smela srečati tako zgodaj. Toda, ko sc je najino življenje obrnilo, kakor se je, sva se odločila, da uresničiva svoje sanje - najprej v človeški, sedaj pa v duhovni obliki. Sva pa skupaj. To jc najina igra, to je bila, jc m bo vedno ostala. To gotovo ni to, kar sva kot živeča na vsak način hotela. Toda sedaj pa razumeva celoto. Tudi Dodi bi rad tolažil svoje sorodnike in jih prosil, naj ne žalujejo več za njim. Prosi jih, naj se ne predajajo predstavi o kaki zmoti. Če naj bi res bila, potem jc imela samo ta namen, da sva lahko izpolnila svoje poslanstvo. Prosim, razumite. Krivde ni. Krivcev ni. Ni zavestne zarote. (Ko človek umre, ne postane vseveden. Upoštevati bomo morali prepričljivo knjigo Diana - Zakaj? Prava ozadja skrivnostne smrti, Tubinger 1997, avtorjev psevdonim Stephen McGrccn). se nadaljuje KNJIGO DIANA - TAKO RADA BI SE NEKAJ POVEDALA IAHKO NAROČITE PO CENI 1.400 SIT PRI DR. FRANCETU SUSMANU SLOMŠKOVA 35, 1000 LJUBLJANA. tako kot pri nas kruh; vendar so dosti bolj razširjene, saj vanje, po tem, ko jih segrejejo in zapečejo, zavijejo vso sicer pripravljeno hrano - od riža do črnega fižola, pečenega ananasa ali papaje do vsega ostalega, kar sestavlja obrok mehiške družine. Ko si dobrote, razstavljene na mizi mehiške družine, človek ogleduje izza mize, se zdijo kupi sveže papaje in pečenega ananasa, kuhanih banan, črnega fižola in kokosa, s številnimi pekočimi omakami za dodatek kot mizica pogrni se. Ko pa si začno gostitelji vse te dobrote mešati v isti krožnik in potem jesti skupaj s tortiljo (testo, podobno palačinkam, brez katerih Mehičani skorajda ne pojedo ničesar), dobi občutek prebavnih motenj še brez da bi takšno mešanico dobrot sploh poizkusil. Ker pa je med napornim potovanjem še posebej zaradi vljudnosti gostiteljev in zaradi pomanjkanja predstave o tem, kdaj boš kakšno hrano videl naslednjič, vseeno dobro malce prigrizniti, si lahko na takšnih počitnicah prve tri dni organizirate tako, da bo stranišče vselej nekje v bližini... Ker pa se organizem kaj hitro navadi na vsako novost, potem ni več težko - sploh, če se tudi v Mehiki človek drži starega popotniškega pravila, ki pravi, da v vsaki deželi jej preprosto vse tisto, kar jedo domačini. Tako ne more zgrešiti. Po nekaj dneh se organ- izem navadi in hrana dežele, ki jo spoznavaš vseh strani, ti skoraj zagotovo postane neizmerno všeč; tako kot dežela po kateri potuješ. Celo tako zelo se lahko navadiš nanjo, da nekaj mesecev pozneje v tebi nikakršnega občutka ali okusa ne zbudijo niti čorbe, s katerimi te trpajo v kateri od domačih bolnišnic... Slej ko prej pa ugotoviš, da vsako potovanje v tebi pusti neizbrisne sledi za vedno, in to ne glede na to, kam potuješ. In nekoč se zaveš celo dejstva, da obstaja v tem življenju le eno potovanje, ki se vtisne globje kot kakršno koli potovanje okoli sveta. Potovanje vase. Nina M. Sedlar Potem, ko so japonski avtomobili preplavili svetovni avtomobilski trg v razredu malih in sredje velikih avtomobilov, so se začeli ozirati tudi po razredu luksuznih avtomobilov. V ta razred jih ni privlačila samo visoka cena luksuznih avtomobilov in s tem povezan dobiček, ampak tudi prestiž. Seveda so kmalu spoznali, da za prodajni uspeh v tem segmentu vozil ni dovolj izdelati zelo kvaliteten, prostoren in luksuzen avtomobil, temveč ie potrebno vozilu dodati še posebno karizmo. Zato so se najprej pri Toyoti odločili za izdelavo vozil serije kexus. Že prvi modeli so se razlikovali od japonske klasike in so imeli evropske oblikovalske poteze. Če k temu prištejemo še japonsko tehnično dovršenost, uspeh ni mogel izostati. K uspehu je vsaj v začetku veliko pripomogla tudi zelo ugodna cena. Toyota Lexus je bila kar za tretjino cenejša od mercedesa v enakem razredu. Sredi osemdesetih let je toyoti uspelo na ameriškem trgu korakati ob boku mercedesa in jaguarja. Sredi devetdesetih pa so na ev- Serijska oprema nove Xsare Break X 1.41: Servovolan, voznikova zračna blazina, centralno zaklepanje, zatemnjena stekla, asterično voznikovo vzvratno ogledalo, tretja zavorna luč, kodirni ključ, indikator vzdrževanja, štirikraki volanski obroč nastavljiv po višini in globini, predoprema za radio V mesecu avgustu in septembru vam pri nakupu vozila Citroen AX in Saxo podarimo kupon KASKO ZAVAROVANJA pri Zavarovalnici Maribor zastonj. Ob nakupu novega Citroenovega vozila v mesecu avgustu in septembru prejmete darilo. TESTNA VOZILA NA ZALOGI: - Xantla 1.BI 16V SX, kov. barva, radio 3.160.000 SIT - ZX break 1.61, kompletna oprema, velik popust - cena po dogovoru - na zalogi tud! rabljena vozila CITROEN A AVTO MURŠIČ, Žarova 7, VELENJE Tel.: 063 856 852, 063 497 66 90 AVTO MURŠIČ - Vse na enem mestu: prodaja, servis, kleparstvo, ličarstvo in prodaja rezervnih delov! Q CITROEN - AVTO, KI VAM ZLEZE POD KOŽO Konceptni roadster SSM je zamišljen kot “protistrup” za Porsche Boder. ropskem trgu stopili ob bok tudi mercedesu in BMW-ju, čeprav cenovno nakup več ni bil ugodnejši. V drugi japonski tovarni, Hondi, so sredi osemdesetih začeli izdelovati prestižnega športnika Akuro. Z Accordom pa so uspeli osvojiti ameriški trg luksuznih avtomoni-lov in z statusnim Legendom to pozicijo samo utrditi. Mazdino elito predstavlja serija Xedos, serija A9” pa se enakovredno kosa tudi z mercedesom razreda “E”, BMW-jem serije “5” in audijem serije “6 . Ob vrhunski tehniki imajo japonski prestižneži še eno prednost pred cvropejci. Zaenkrat se veliko manj kradejo kot cvropejci. Japonci navdušujejo tudi z oblikovanjem športnih avtomobilov in kabrioletov. Za najlepšega in najuspešnejšega štejejo mitsubi-shijevega 3000 GT-ja, z dobro prodajo pa sc lahko pohvalita tudi nissana SX in Skyline. Honda NSX (japonski ferrari) je v marsikateri termični podrobnosti boljša od slovitega itahjana, toda manjka ji njegove karizme in prestiža. Zato se sorazmerno slabo prodaja in še težje obdrži ceno. Kakorkoli že, lahko zapišemo, da so japonci tudi v razredu luksuznih in prestižnih avtomobilov stopili ob bok evropejccm, zato je boj evropskih tovarn za prestižne avtomobilske znamke še toliko bolj razumljiv. Samo »ME-* KAKOVOST. KI GOVORI SAMA ZASE BOGATA IZBIRA ZA VSE POTREBE ► SERVIS IN NADOMESTNI DELI ► USODEN LEASINS - PREDNOST DOBREGA NAKUPA , sOlARlS ,ARGON . DORA*5® _ .frutteto .S1EVER Zdaj je pravi čas za nakup! EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK IN DISTRIBUTER ZA SLOVENIJO AVTOCIEL.li; Ipavčeva 21, CELJE, tel.: (063) 490 36 31, 38 591, e-mail: info@avto-celje.si nttp://www.Avto-Celje.si d.d. ; POOBLAŠČENI TRGOVCI: AC LEPOŠA d.o.o„ Ivanciljcvo naselje 2,9101 Murska Sohola, tel.: .(069) 22 119; AVIA d.o.a, GoriSka 56, 5270 Ajdovščina, tel.: ((165) 641 290; AVTO EDO s.p, Grliče J10, 3421 Podplat, tel.: (063) 824 298; AVTO ŠERBINEK d.o.o„ Zagrebška c. 85, 2000 Maribor, tel.; J(062) 424 500; AVTO ŽtJNTER s.p, Okonina 18, 3333 Ljubno ob Savinji, te!.: (063) 841 173; AVTO , HlIMMER d.o.o. Celovška 128, 1(XKI Ljubljana, tel.: (061) 15 95 333- INFOS d.o.o„ Opekarniška 2, {3000 Celje, let: (063) 411 711; KMETUSKA ZADRUGA BRASLOVČE. Braslovče 23, 3314 Braslovče, J tet: (063) 709 072; KMETIJSKI CENTER LAH, Klanec 13, Komenda, let: (061) 841 022; KMET. .ZADRUGA LAŠKO, let; (063) 731 190 - PE RADEČE, tet: (0601) 85 131; MANEL d.o.o., Lirikova > Jvas 51, 3312 Prebold, tek:(063) 702 314; CESAR s.p., Dole 4, 3230 Šentjur, tet: (063) 740 932. EDINI pooblaščeni FORDOV SERVIS v savinjsko-šaleški regiji! Servis Krbavac Rečica ob Paki 45,3327 Šmartno ob Paki Tel./Fax: (063) 885-218 - FIESTA BUDGET 1.3 že od 1.410.000,00 SIT - ESCORT 1,4 STVLE ima dodatno brezplačna ALU platišča in meglenke! 2.095.260.00 SIT - ESCORT 1,6 COMFORT ima dodatno brezplačno klimatsko napravo! 2.472.200.00 SIT • SERVIS - AVTOKLEPARSTVO • PRODAJA - AVTOLIČARSTVO - AVTOVLEKA - VULKANIZERSTVO POOBLAŠČENI TRGOVEC IN SERVISER ngplay 2. DANIEIA - To malo ljubavi 3. MODERN TALKING -Back for gotul 4. D J. ROBO - Magic 5. COLONIA - Vatra i led DOMAČE: 1. RAZE. IZVAJALCI Slovenska popevka 98 2. NAPOLEON - Hočem te nazaj 3. GAŠPERJI - Kjer pesem naša je doma 4. ČUKI - Hozntregerji Gosli in klobuk KLADIVO, KONJ IN VODA OPUS MAGNUM 1979 - 1983 Kladivo, konj in voda je skupina, ki jo starejši populaciji ni potrebno prav posebej predstavljati, saj so svoj čas v takratni JUGI nemalokrat opozorili na sebe, da mislijo resno in da niso muha enodnevnica. Okoli 250 nastopov potrjuje njihovo kvaliteto in vztrajnost. Kladivo, konj & voda: Srečko Lavbič, Damjana Golavšek in Danijel Bedrač, 1981, Mlad. Klub Žalec. Foto: Vlado Birsa 1981 Zgodovina sega vse tja do leta ‘978, ko so se skupaj našle tri glave, katerih programska oprema Je bila zelo usklajena. Poezija Danijela Bedrača je bila osnovno izhodišče glasbene dejavnosti skupine. Baladne pesmi iz-yajane z velikim navdušenjem in ■fjkrcnostjo v povezavi z lirično intimno akustično glasbo so pripeljale do glasbe, ob kateri je moral Vsak posameznik vložiti del sebe, oa je prišel do verižne reakcije in Programske usklajenosti med skupino in poslušalcem. Za njihova besedda sta bila značilna yerz in bogata simbolika, ki sta izžarevala iskrenost in toplino. Njihove pesmi so na postmodern-'stičen način obravnavale posa-nteznika in družbo. Poleg Bedrača je svojo strokov-Jjost pristavil še Srečko Lavbič, kar je bilo zelo pomembno, saj se Jc spoznal na pravila, ki obstajajo v glasbi. Določal je večglasja v Petju, popravljal je zgradbe skladb, skratka bil je mamica za vse. Zelo pomembno delo je prevzela Oamjana Golavšek, ki je bila vokalna solistka skupine. Njen poln trt barvit glas, tonska natančnost ‘n izpopolnjevanje so jo danes Pripeljali do vodilne ženske inter-Prctatorke pri nas. Kasneje sta se v letih 1980....1983 skupini pridružila še Sine Videč hik na akustični kitari, kot drugi Vokalni solist in Auguštin Penič rta violini in piščalih. j-eta 1980 so izdali prvi neodvisni tovrstni izdelek pri nas. Za izdajo Kasete z naslovom ZORENJE se je zavzemal OOZSMS Žalec, ki je projekt tudi založila. Večina tiskanih medijev je takrat ovekovečila te njhovc tako željene sanje. Tri leta kasneje so izdali svoj prvi LP z naslovom VIDOV PLES pri beograjski založbi RTV. To je bila tudi krona na vso njihovo dosedanje delo. Kmalu za tem se je ogenj pogasil. Srečko se je posvetil delu glasbenega pedagoga, Damjana je zaplavala po hudi vročini v samostojno glasbeno pot, Bedrač pa je svojo notranjo odštekancijo izkazoval na najrazličnejše načine...novi KLADIVO, KONJ IN VODA, SHITTEAD FOLK TRIO, BAD KARMA, odbojka na mivki, avtoštop... Dolgo se je šušljalo okoli vogalov žalskega Bronxa o nekakšni zbirki del. Letos se je kot strela z jasnega v mojem poštnem nabiralniku znašel CD KLADIVO, KONJ IN VODA - OPUS MAGNUM 1979 - 1983 (zbrana dela). To je prava stvar za današnjo podivjano mladino. Bravo Bedrač. Ob iskrenem oslušanju boste tudi vi dragi ralci in bralke doživeli svojih pet minut, ki jih je skupina s pomočjo svoje vztrajnosti, prizadevnosti in vizije doživela pred sedemnajstimi leti. Izdelek, ki gav avtor posveča svojima otroka Žigiju in Darji je zanimiv in svojevrsten prispevek v razvoju domače akustične glasbe in je izšel pri založbi V1NIL-MANIJA. the dubliners - sedem p janskih nočihh Koncert The Dubliners v ljubljanskih Križankah 2. septembra 1998 je del turneje, na kateri skupina praznuje pravkar poteklo 35-lctnico obstoja. Glasba The Dubliners ne pozna meja. Na njihovih koncertih so se z Jhnožicami smrtnikov zabavali pomembneži kot Stcphan Grappelli, Princ Rainer, James Galway, Kate Bush in Terence Trem D’Arby. Globalna popularnost skupine je z leti še požlahtela in njihov prispevek v svetu folk glasbe nima konkurence. V treh desetletjih niso nikoli podlegli ■hodnim muham in so venetno nekaj najboljšega, kar sc je pripetilo folk glasbi, saj njihov prispevek ni omejen le na odlično petje, ampak zajema tudi izjemen instrumcntalno-izvajalski talent in domišljen koncertni nastop.Na| živi glasbena magija The Dubliners. NOVI ROCK 98 Na letošnji Novi rock, ki se bo zgodil 11. septembra 1998 v ljubljanskih Križankah z začetkom ob 17. uri, j% žirija v sestavi fforis Veler (Radio Študent), Jernej Kolenjk (Radio Študent), Terens Stader (Radio Študent), Igor Vidmar (Skuc ropot) in Jane Weber (Neodvisni) izbrala naslednje prijavljene skupine (na razpis se je prijavilo 69 skupin): - M.I.L.K. (Ptuj) - THE FILTH (Ljubljana) - VERY EXPENSIVE PORNO MOVIE (Reka) - JUHEJ IN VUHMEPIŠ (Ljub-jana) - RODOLJUBAC (Tolmin) COSMIC PSVCHO. Teren jim bodo ogreli THE ONYAS, vzhajajoče zvezde avstralskega ROCK N’ ROLL-a, pred katerimi se po pričevanju očividcev slinijo tako underground patrioti kot predstavniki neopunk generacije. Barve domačega gosta bodo letos zastopali že tudi od boga hvaljeni DEMILITION GROUP, ki zc letošnji Novi rock napovedujejo prav poseben in doslej še ne viden oderski nastop. Za popolno, planetarno in dinamično novoreckovsko seanso bo odgovoren kultni avstralski trio Ob že tradicionalnem Novem rocku bomo letos prvič priče tudi OFF ROCK-u, katerega namen je predvsem spodbuditi in predstaviti inovativne nerockovske glasbene prakse (hip hop, techno, drum&bass...). G.Č. WARPED TOUR 98-GLASBENO ŠPORTNI SPEKTAKEL Končno je vse potrjeno. Uradno bo 12. septembra 1998 v letnem avditoriju Križanke vrelo ob paradi športa in glasbe. Nastopilo bo dvanajst skupin ob katerim vam bo trgalo gate in pokončno postavljalo izrastke na glavi. Ne samo legende klasičnega SKA-ja THE SPECIALS, tu bodo tudi BAD RELIGION, nemški jagri DIE TOTEN HOSEN, zaščitniki hude mravljice H-BLOCKX, vedno bolj priljubljeni LAGWAGON m drugi. Če bi rekli, da je to vse bi se grdo zlagali, kar pa se ne spodobi za nas časopis. Del dogajanja bo VERT RAMPA v predverju Križank in asfalt na Trgu francoske revolucije, kjer se bodo prvič v Sloveniji predstavili zvezdniki ameriškega SKATE-BORDINGA: Andv Mcdonald, Mike Frazier, Ncal Hendrix, Steve Caballero. Tu bo tudi človek, ki spi z BMX-om, Rick Thorne. Na ROLLER-SKATINGU pa boste lahko občudovali vragolije Briana Wainwright-a. Vsem, ki jim ne bo uspel ogled festivala moramo povedati, da bodo zamudili velik dogodek. VRANSKI ROLETA VEČERI Predzadnji vikend v mesecu avgustu bo na Vranskem veselo kot ie dolgo ne. Prizadevni domačini iz krajevne skupnosti, turističnega društva in podjetnik Roman Brglez so za tri dni pripravili množico zabavno razvedrilnega programa. Začelo se bo že v petek zvečer z revijo narodno zabavnih orkestrov pod naslovom: »Na Vransko grem« 98, nadaljevalo v soboto s tradicionalno prireditvijo »Zvestobo je potrebno nagrajevati« in zaključilo v nedeljo z verjetno največjo ohcetjo na slovenskem do sedaj. Harmonikar in ljudski godec Jože Križnik, ki je v svoji tridesetletni zabavljaški karieri igral na 538 porokah, je povabil na Vransko vse pare, ki jim je igral na »ohceti«. V petek, 21. avgusta ob pol deveti uri zvečer, se bo pod šotorom pri prodajalni »Pri pek« na Vranskem začela prireditev z naslovom »Na Vransko grem 98« v kateri bo nastopilo šestnajst narodno zabavnih ansamblov z gosti, program pa bo povezoval glasbenik m humorist Jože Galič. Organizatorji obljubljajo, da bo prireditev OBVESTILA - V Osrednji knjižnici v Celju je do septembra na ogled razstava Branka Goropcvška - Grbi novih in starih občm na Celjskem. - V galeriji Kcleiaje odprta razstava slik Uršole Bertot, Edvina Dobriloviča, Uroša Paternuja in Mihaela Rudla. - V Muzeju novejše zgodovine je na ogled razstava Kaj se skriva pod klobukom? - V protličju Stare grofije ima Pokrajinski muzej dve razstavi: Habsburžani na portretnih podobah in Habsburžani - portreti članov družine Habsburg na novcih in medaljah. - V Lapidariju je na ogled razstava Rimske nekropole severne Hrvaš - Gostišče in muzej Firšt Logarska dolina vabi na ogled slikarske razstave akvarelov in risb Jožeta Svetine z motivi Logarske doline. - V razstavišču Ema razstavlja do konca meseca Vojko Volavšek, v Celjskem domu razstavlja olja Tone Mohor, v Razvojnem centru slikar Nežmah, v centru Gic v Rogaški Slatini Cecilija Bernjak s Ptuja, v pizzeriji Salvador na Ostrožnem Niko Ignjatič, v avli Splošne bolnišnice Celje dijaki Srednje zdravstevne šole Celje na temo Prostovoljno delo dijakov in v gostišču Mihec na Lopati likovna dela v mešani tehniki slikar Rajko Mlinarič._________ postala tradicionalna. Sobota je namenjena že tradicionalni prireditvi pekarne in trgovine Brglez »Zvestobo je potrebno nagrajevati«. Ob zaključku le te Vas bosta od devetnajste ure pa do zgodnjih jutranjih ur zabavala ansambel Mira Klinca in gostja večera Tereza Kesovija. V nedeljo pa se bo zgodila »največja ohcet« na slovenskem. Ljudski godec Na Viramsk® girem Petek, 21.08.98 ob 20.30 uri Nastopajoči: Ansambel Zupan (Vransko) Mlade frajle (Laško) Harmonikar Domen Jevšenal (Stranice) Ansambel Dan in noč (Velenje) Trezika-kmečka gospodinja iz Negove (Humorist) Trio Storžič (Golnik) Ansambel Roberta Goličnika (Topolšica) Duet Simon in Anita Plazi (Graška gora) Ansambel Svetlin (Moravče) Ansambel Mladi prijatelji (Pesnica pri Mariboru) Ansambel Savinja (I^evec) Bratje iz Oplotnice (Oplotnica) Ansambel Rasa (Slovgrij gradeč) Cita in Jože Galič (Šempeter) Irena Vrčkovnik (Floijan)-gast večera (ob spremljavi Alenke in Blaža lisjak) Alberto Gregorič (Mexico -Ljubljana) - gost večera (spremljava ansambel Zupan) Program bo povezoval g. Jože Galič Jože Križnik iz Prapreč pri Vranskem, ki že petindvajset let zabava svate na ohcetih po vsej Sloveniji, je v goste povabil več kot tristo parov in njihovih prič, vabi pa tudi vse pare, ki niso prejeli njegovega vabila, da se prijavijo na krajevni skupnosti Vransko in se udeležijo poročne svečanosti. Zbor parov bo med osmo in deseto uro pred gostičem Slovan, kjer jih bo zabavla Godba na pihala iz Liboj, sledila bo civilna poroka in poročna maša v župnijski cerkvi sv. Mihaela na Vranskem. Po končani maši bo povorka krenila proti pekarni Brglez, kjer bo v prireditvenem šotoru svate zabaval ansambel Robija Zupana. Poleg Jožetovega meha bodo svate zabavali še vaški muzikantje in mažoretke, posebnost prireditve pa bo tudi šranga na trgu, kjer bodo pari prejeli šopke in cvetje za spomin na udeležbo. Tekst in foto: Samo Roman Brglez pekarna-slaščičarna-trgovina-bistro Vransko - Žalec - Velenje - Griže "ZVESTOBO JE POTREBNO NAGRAJEVATI", smo dejali ob otvoritvi naše in Vaše prodajalne PRI PEK’ na Vranskem in prodajalne BRGLEZ v Grižah. Tako Vas tudi letos vabimo na sedaj že tradicionalno prireditev, ki bo v soboto, 22. avgusta 1998 ob 19. uri na parkirnem prostoru za prodajano PRI PEK’ na Vranskem. Za ples in veselo razpoloženje bo poskrbel ansambel MIRA KLINCA in gostja večera TEREZA KESOVIJA - PRIREDITEV BO OB VSAKEM VREMENU - NAJ VAS mv PROMETNI ZAKON NE SKRBI!. fcAjriž in Žalca bo-ita prireditev IN Z NJE vozil brezplačen avtobus! Zahvaljujemo se Vam za dosedanje zaupanje in se Vam priporočamo še vnaprej. VeseUmo se srečanja z vaiviI! KoIeIctiv BRGLEZ UPI UUDSKA UNIVERZA ŽALEC g m » 0 * 1 / * / * NUDI MOŽNOST VPISA V ŠOLSKEM LETU 1998/99 V NASLEDNJE PROGRAME ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE 3ST OSNOVNO IZOBRAŽEVANJE BREZPLAČNO - OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE - UŽU - USPOSABLJANJE ZA ŽIVLJENSKO USPEŠNOST SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI SAMOSTOJNE VERIFIKACIJE - STROJNIŠTVO - STROJNI TEHNIK - ELEKTRIKAR - ELEKTROTEHNIK - EKONOMSKO ^ VISOKOŠOLSKI PROGRAMI PREKO MATIČNIH ŠOL IN FAKULTET - VISOKA UPRAVNA ŠOLA (program javna uprava 1. in 3. letnik) - FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE KOMERCIALNI TEHNIK - TRGOVEC - TRGOVINSKI IN ŽIVILSKI POSLOVODJA Vpis do 31. avgusta 1998 VEDE KRANJ (program organizacija in management L in 3. letnik) USO - PROGRAMI USPOSABLJANJA PROGRAMI USPOSABLJANJA PO PO OSNOVNI ŠOLI - 1 ŠOLSKO LETO KONČANI SREDNJI ŠOLI - 1 ŠOLSKO VERIFICIRANI LETO - VERIFICIRANI Vpis do 31. avgusta 1998 Vpis do 31. avgusta 1998 ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETA VANJE TESAR OPAŽEV KRIVILEC ARMATURE SKLADIŠČNI DELAVEC SKLADIŠČNI IN TRANSPORTNI - RAČUNOVODJA - KOMERCIALIST - VODENJE POSLOVANJA MANJŠIH PODJETIJ - POSLOVNI SEKRETAR DELAVEC INFORMACIJE: TAJNIŠTVO UPI LJUDSKE UNIVERZE ŽALEC vsak delovnik med 8. in 16. uro, v času od l.julija do l.septembra med 8. in 12. uro. PRIJAVE IN VPIS: OSEBNO in po TELEFONU 70-31-650, Srednješolski programi in programi usposabljanja izpolnjen obrazec 1,20 DZS. • ffo/a /jasli - fari f/v imama in isJieAa ACI AVTO ZALOGA RABLJENIH VOZIL ALFA ROMEO Wagon, l. 94. bela, 940.000,00 SIT CITROEN BX 1.6 TRS, I. 89, srebrn, 440.000,00 SIT DAEVVOO Gsi, 1. 96, srebrn, 1,100.000,00 SIT DAEWOO RACER BASE, I. 93, rdeč, 690.000,00 SIT DAIHATSU CHARADE TD, I. 90, črn, 530.000,00 SIT FIAT TI PO 1.7 DS, I. 93, 1,100.000,00 SIT FIAT TIPO 1.6 SX, 1. 93, 840.000,00 SIT GOLF JX, I. 89, bel, 720.000,00 SIT GOLF JX, I. 93, rdeč, 1,350.000,00 GOLF JX, 1. 89, rdeč GOLF JX, moder HVUNDAI PONY, 1. 94, rdeč, 720.000,00 SIT HVUNDAI PONV, I. 90, siv HVUNDAI ACCENT, I. 95, rjav, 1,000.000,00 SIT JEEP CHEROKEE, 1. 91, moder, 1,800.000,00 SIT KIA SEPHIA 1.5 SLX, 1. 97, 1,550.000,00 SIT LADA SAMARA, I. 94, krem, 450.000,00 SIT LADA SAMARA 1300, I. 95, rdeča, 468.000,00 SIT LADA N1VA 1700, 1. 95, rdeč, 760.000,00 SIT MARUTI 800, 1. 91, siv, 310.000,00 SIT MARUTI 800, I. 93, moder, 450.000.00 SIT MITSUBISHI LANCER, I. 90, siv, 750.000,00 SIT OPEL ASTRA 1.6 ICD, I. 94, 1,626.600,00 SIT OPEL KADET 1.3 KARAVAN, 1. 87, rdeč, 550.000,00 SIT OPEL OMEGA, 1. 87, bel R 5 CAMPUS, I. 93, siv, 680.000,00 SIT R 5 CAMPUS, I. 91, bel, 500.000,00 SIT R 5 CAMPUS, 1. 91, črn, 550.000,00 SIT R 5 CAMPUS, I. 93, 650.000,00 SIT R 19 1.4 RT, L 95, rdeč, 1,405.950,00 SIT SKODA FAVORIT LX, L 94, zelen, 620.000,00 SIT SKODA FAVORIT LX, 1. 90, rdeč, 253.070,00 SIT UNO, I. 92, 480.000,00 SIT UNO, 1. 89, bel, 220.000,00 SIT VW PASSAT TD 1.6, 1. 92, zelen, 1,310.000,00 SIT ZASTAVA 128 1.1 GX, 1. 87, 130.000,00 SIT VUGO 55 SKALA, bel, I. 89, 180.000,00 SIT VUGO 45 K, I. 89, rdeč, 168.000,00 SIT VUGO 55 K, I. 90, bel, 180.000,00 SIT VUGO 45 K, 1. 89, rdeč, 150.000,00 SIT VUGO 45 K, 1. 89, rdeč, 160.000,00 SIT VUGO 45 K, 1. 89, bel, 178.990,00 SIT VUGO 45, I. 90, moder, 165.000,00 SIT Informacije na telefon 0631412-666. AVTOHIŠA KRALJ ZALOGA RABUENIH VOZIL HVUNDAI PONV, 1. 90, 4v HVUNDAI PONV, 1. 94, 4v R 19 RT 1.4, 1. 93 RENAULT TRAPIC 2.0 D, 8+1, 1. 91 DAIHATSU CHARADE, 1. 90 OPEL KADET 2.0 KARA VAN,1.89 Z« vsa rabljena vozila možen kredit. Informacije na tel.: 063/720-283 ali 0631720-116. AVTOHIŠA SELMAR ZALOGA RABUENIH VOZIL ALFA ROMEO 155 SI, 1. 96/97, met. zelen, 2,250.000,00 SIT AUDI 100 2.3 E, I. 92, bel, 1,943.000,00 SIT AX 11 TRE, 1. 88, metal moder, 368.940,00 SIT DAEWOO ESPERO 2.0 CD, 1. 95, metal videt, 1,598.740,00 SIT DAEWOO ESPERO 2.0 CD, 1. 95, met. biege, 1,598.740,00 SIT FORD FIESTA 1.2 FLAIR, I. 95, met. rdeč, 1.340.000,00 SIT HVUNDAI ACCENT 1.3 LSI, 1. 95, met. roza, 990.000,00 SIT JEEP CHEROKEE GRAND 5.2 LTD, I. 95/96, 5,571.940,00 SIT KIA CLARUS 2.0 GLX, 1. 97, moder, 2,625.000,00 SIT MAZDA 323 F 1.5 SE, 1. 95, met. moder, 1,675.000,00 SIT MERCEDES 200 E, 1. 93. met. violet, 2,950.000,00 SIT MITSUBISHI LANCER ij GLX, 1. 90, met. moder, 930.000,00 SIT PEUGEOT 106 XT 1.4, 1. 94, bel, 1,199.000,00 SIT ROVER 214 SI, I. 97/98, biserno rdeč, 1,980.000,00 SIT ROVER 214 Si 16 V. I. 95, met. zelen, 1,595.000,00 SIT ROVER 214 Si/5, 1. 93/94, met. črn, 1,229.000,00 SIT R 5 CAMPUS, I. 91, met. siva, 539.000,00 SIT R 5 CAMPUS, 1. 90, rdeč, 462.000,00 SIT Informacije na tel.: 063134-320 in 063/32-524. AVTOHIŠA IAK0PEC ZALOGA RABUENIH VOZIL CORSA 1.5 D, 1. 90, reg. 3/99 CORSA 1.5 D rdeča , 1. 89 CORSA 1.2, I. 89, reg. 12/98 JUGO 45 KORAL, 1. 89, reg. 8/98 MARUTI 800, 1. 93, reg. 10^)8 OPEL KADET 1.3, I. 89, 94.000 km, reg.: 2/99 R 21 RS, 1. 87, reg. 2/99 VECTRA 1.6, I. 9(L reg. 3/99 Vsa vozila so dobro ohranjena. Možen kredit do 5 let. ASTRA 12 16V, 3v, od 2,194.718,00 SIT, nova CORSA CITV 1.0 12V, 3 vrata, nov, od 1,424.050,00 SIT VECTRA GL PLUS 1.6 16V. 4 vrata nov, od 2,889.615,00 SIT Možnost nakupa na kredit in leasing do 5 let. Informacije: 063/864-380, 855-975 in 063/411-909. AC LEVEC PONUDBA RABUENIH VOZIL CITROEN XANTIA 2.0 i 16 V, 1. 93, 1,371.700,00 SIT Za vsa rabljena vozila je možen kredit. Informacije: 063/472-409. FINEX ZALOGA RABUENIH VOZIL AX 1.4 RD, 5V, I. 89, bordo rdeč, 470.000,00 SIT-Ravne DAIHATSU CHARADE TS, 1. 92, 658.000,00 SIT-Dravograd FIAT UNO 1.1, 3DR, I. 94, 850.500,00 SIT-Celje FORD FIESTA 1.4 CLX, I. 90, bel, 538.650,00 SIT-Velenie FORD SIERA 1.6 CL, 5V, 1. 88, metal zelen, 450.000,00 SIT-Velenie FORD SIERA KARAVAN 2.0i CLX, I. 90, bel, Velenje FORD ORION l.6i, 1. 88,4 vrata, metal rjava, 639.200,00 SIT-Velenie GOLF JX, 1. 86, temno moder, 545.200,00 SIT-Dravograd KIA SPORTAGE 2.0 TDI 4X4, (testni avto), 1. 97, metal rjav, 4,441.450,00 SIT-Ravne LADA KARAVAN 1500, 1. 95, bež, 550.000,00 SIT-Velenje MAZDA 626 2.0i, 1. 92, metal siva, 1,730.000,00 SIT-Celje NISSAN SUNNV SLX diesel, 4V, 1. 93, metal siv, 1,049.940,00 SIT-Celje OPEL OMEGA 2.0 KARAVAN, 1. 94, metal zelen, 2,447.550,00 SIT-Celje OPEL KADET 1.6 D, 5V, 1. 85, olivno zelen, 420.()00,0(}ESIT-Velenje ROVER 416 Si, I. 92, srebrna metal, 1,300.000,00 SIT-Ravne SKODA 105 L, 1. 88, zelena, 200.000,00 SIT-Celje WARTBURG 1.3, 4V, I. 89, svetlo rumen, 235.000,00 SIT-Velenje Informacije na telefon: PE CE1JE 0631482-011, 482-012; PE DRAVOGRAD 0602/83-643; PE RAVNE 0602/287-560, 06021287-561, PE VELENJE: 063/857-424, 0609/640-204 HUSOVARNA 125 WRE, nova, 772.300.00 SIT KTM 50 PRO JUNIOR, 1. 97, 220.000,00 SIT KAWASAKI KLE, 650, 1. 97, 840.000,00 SIT KAVVASAKI GPZ 500 S, nov, 991.300,00 SIT LA VERDA 668, 1. 97, 1,060.000,00 SIT SCUTER APRILIA SR 50, nov, 424.000,00 SIT SUZUKI SX 750 R, 1. 92, 710.000,00 SIT SUZUKI INTRUDER 60, I. 97, 1,080.000,00 SIT TOMOS CTX, 1. 89, 89.775,00 SIT VAMAHA TRV 50, L. 90, 95.000,00 SIT VAMAHA FZR 1000, 1. 91, 850.000,00 SIT VAMAHA VZF 600, 1. 97, 1,220.000,00 SIT Sprejemamo naročila za Laverde letnik 98. Komisijsko prodajamo rabljena motorna kolesa. Uredimo kredit. RO + SO ZALOGA RABUENIH VOZIL LADA SAMARA, I. 88, 223.200,00 SIT R 4, 1. 88, 232.500,00 SIT SEAT IBIZA 1.2, l 93, 740.000,00 SIT SKODA FAVORIT, L 92, 530.010,00 SIT SKODA FAVORIT, L 93, 620.000,00 SIT SKODA FAVORIT, L 94, 734.700,00 SIT SKODA FELICIA, l 96, 1,000.080,00 SIT SKODA FELICIA GLX, 1. 95, 1,053.000,(K) SIT Za vsa rabljena vozila je možen kredit. Informacije na tel.: 063/37-506. AVTOHIŠA MURŠIČ ZALOGA RABUENIH VOZIL FORD ESCORT, I. 91, 93.000 km, CZ, 1,036.000,00 SIT PEUGEOT 405 Mi 16, 1. 93, 92.000 km, 1. Lastnik, servisna knjiga, klima, ABS, radio, lita platišča, el. Paket, spojer, 1,660.000,00 SIT Informacije na telefon 063/856-852. AVTOHIŠA DREV ZALOGA RABUENIH VOZIL CORDOBA 1.6 SXS, I. 96, FIAT TIPO 1.4 vsa oprema razen klime, 1. 94, 990.000,00 SIT KADET 1.3, I. 88 KADET 1.3, 1. 89 SEAT IBIZA 1.2, I. 91, 615.000,00 SIT SEAT IBIZA GLX, 1. 96 TOVOTA COROLA, I. 87, 370.000,00 SIT Informacije na telefon 063/707-365 in 063/707-395. Sprejemamo naročila za motorna kolesa Kavvasaki 1. 98 in Honda I. 98. Čelade Shoei in Arai na zalogi. Možnost plačila na več čekov. Na zalogi plastični oklepi za motorna kolesa. Gume DUNLOP, MICHELIN, METZELER na zalogL možnost plačila na več čekov. Čelade ARAI m SHOEI na zalogi možnost plačila na več čekov. Oblačila SPIDI, DAINEZE, AKSO, URINA, možnost plačila na več čekov. Informacije na telefon 063/853-471. PSC PRAPROTNIK ZALOGA VOZIL ŠKODA FAVORIT, L 91, bela, 304.500,00 SIT SKODA FAVORIT LX, l 93, zelena, 593.250,00 SIT ŠKODA FAVORIT LX, 1. 93, bela, 546.000,00 SIT ŠKODA FAVORIT LX, 1. 94, polarno modra, 680.400,00 SIT ŠKODA FAVORIT GLX, 1. 94, met.zelena, 724.500,00 SIT ŠKODA FAVORIT GLX, 1. 94, met.modra, 750.500,00 SIT ŠKODA FAVORIT LX, 1. 95, zelena, 820.993,00 SIT ŠKODA FELICIA Lxi, 1. 95, bela, 1,002.225,00 SIT ŠKODA FELICIA Lxi, 1. 95, met.modra, 1,026.375,00 SIT CITROEN ZX 1.4, 1. 94, rdeč, 1,065.960,00 SIT Informacije na telefon 063/861-570. TOGI VEČJA MOTORNA KOLESA CAGIVA 125, nova, 916.000,00 SIT CAGIVA MITO 125, nov, 922.000,00 SIT CAGIVA ELEPHANT 900, I. 97, 1,457.000,00 SIT CAGIVA 125 SUPER CITV, nova, 777.000,00 SIT HONDA CBR, I. 95, 840.000,00 SIT HUSOVARNA TE 610, nova, 1,133.055,00 SIT HONDA CBR 600, 1. 96, 1,060.000,00 SIT AVTOHIŠA KOS ZALOGA RABUENIH VOZIL SUNNV NISSAN, 1. 94 C 15 D KOMBI, 1. 93 Informacije na telefon 702-230. AVTOHIŠA MEH ZALOGA RABUENIH VOZIL Za vsa rabljena vozila veljajo krediti in popust za gotovino. Informacije na tel.: 063/852-955. AVTO CELJE Rabijena vozila CELJE: AUDI 80 2.0 E klima, I- 92, metal moder, 1,556.000,00 SIT ALFA ROMEO 33 SW klima, 1. 94/95, metal srebrn, 849.000,00 SIT FORD FIESTA 1.3 CLX, met. rdeča, 1. 94, 930.000,00 siT Ford GALAXY 2.3i, srebrn metal, 1. 97, 4,906.125,00 SIT Ford ESCORT 1.6 I6V karavan, I. 92, met.zclcn, 1,079.000,00 SIT FIAT TEMPRA 1.6 SX ie, I. 92, rdeč, 949.000,00 SIT FIAT TIPO 1.4 ie S , 3V, rdeč, 1. 93, 860.000,00 SIT FIAT UNO 45, 3V, rdeč, 1. 93, 599.900,00 SIT FIAT TIPO 1.4, ieS, 1. 94, zelena metal, 989.000,00 SIT FIAT PUNTO 75 SX, 5V, 1. 95, rdeč, 1,149.000,00 SIT MAZDA E 2200 D, 1. 95, rdeč, 1,399.000,00 SIT Mitsubishi lancer 1.5 glx, rdeča hordo, >• 90/91, 698.700,00 SIT Renault trapic t ioood, !• 88, bel, 530.000,00 SIT Renault express 1.4 rn, I- 91, rdeč, 529.000,00 SIT R 5 FIVE, 5v. rdeč, ■ 88, 399.000,00 SIT R 5 FIVE, 3V, rdeč, '■ 94, 779.1)00,00 SIT R 19 RT, rdeč, ■ 93, 1,149.000,00 SIT R 19 CHAMADE GTS, siva metal, '■ 91, 778.528,(K) SIT Renault clio 1.2 rl, sv, Jelen, I. 91, 689.000,00 SIT VW GOLF JXD 3C, rdeč, ■ 88, 589.000,00 SIT VW GOLF VR6, 5V. bel, ■ 93, 1,899.000,00 SIT yW PASSAT GL 2.0 karavan, bel, ■ 92, 1.399.000,00 SIT yW TRANSPORTER 1.9 TD, rdeč, 95, 1,869.000,00 SIT yUGO 55 K, i 89, moder, 189.000,00 SIT Skoda favorit 135 lx, Ideča hordo, I. 93, 529.000,00 SIT Skoda favorit pick up, rdeča, 1. 93, 399.000,00 SIT VELENJE: citroen zx aura 1.6 i, 'a 91, L 100.000,00 SIT FIAT TIPO 1.4, F 90, 766.500,00 SIT fiat tipo 1.4 ies, F 93, 1,010.651,00 SIT Ford fiesta, F 95, 988.549,00 SIT FIAT PANDA 4X4 TREKK. , F 95, 1,013.649,00 SIT fiat punto 55, sv, F 95, 1,067.325,00 SIT MV R5 CAMPUS, ■ 89, 485.100,00 SIT Lada samara 1300, • 96, 4 vrata, 620.641,00 SIT Lada samara boo, sv, • 95, 662.034,00 SIT Lada niva, i. 95, 840.000,00 sit nissan micra gl, F 87, 399.000,00 SIT nissan micra, F 93, 798.539,00 SIT peugeot 405 gl, ■ 92, 1,400.000,00 srr PEUGEOT 405 CRI, F 94, 1,583.396,00 SIT R4 GTL, 1. 91, 210.000,00 SIT Ugodni krediti do 5 let s T + 5,5% °or. mero, menjava staro za novo, vozila so tehnično brezhibna, za določene tipe vozil dajemo delno korancijo. ^formacije na telefon: 0631412-328 -' vije, 063/851-060 - Velenje. A2S ZALOGA RABLJENIH VOZIL AUDI A4 1.8 T Q Avant, rumen, I. 97, 5,990.000 SIT AUDI A4 1.9 TDI, I. 98, kov.srebrn, 4,490.000 SIT AUDI A6 1.8 TDI. 1. 97, moder, 6,585.905 SIT AUDI A6 2.5 TDI Avant, I. 98, biserno zelen AUDI 80 2.0, 1. 93, bel, 1,814.200 SIT CITROEN AX II TGE, I. 90, 5V, rdeč, 390.000 SIT CITROEN ZX 1.8 i AURA, I. 95, rdeč, 1,250.000 SIT CHRVSLER SARATOGA 2.5 T, I. 91, koc. siv. 699.000 SIT DAIHATSU CHARADE CS TD, i. 92, 394.800 SIT FORD ESCORT 1.6i 16V CLX, I. 93, 1,290.000 SIT FORD ESCORT KARAVAN CLX DIESEL, I. 92, 1,135.000 SIT FORD ESCORT 1.6 CLX 16V, 1. 93, 1,260.000 SIT FORD ESCORT 1.6 CL, 1. 91, svetlo moder, 890.000 SIT HVUNDAI SONATA 2.0i GLS, I. 93, kovinsko siv, 1,344.200 SIT MAZDA 323 1.8, 4WD, 1. 90, 3V, kovinsko črn, 799.000 SIT MAZDA 323 1.6i karavan, I. 94, kovinsko siv, 1,409.060 SIT MERCEDES I90D, 1. 89. rdeč, 1,626.200 SIT MITSUBISHI PAJERO 3.0 GLS V6, 1. 92, kovinsko moder, 2,716.600 SIT OPEL VECTRA 1.6 GL, 1. 89, bel, 4V, 799.600 SIT OPEL VECTRA 1.8 GL PLUS, 1. 96, 2,270.000 SIT R 5 FIVE, 1. 94, bela, 725.000 SIT SEAT CORDOBA 1.8 GLX, 1. 95. rdeč, 1,645.000 SIT SEAT IBIZA 1.6 GLX, I. 96, zelena, 1,499.000 SIT VW GOLF 1.6 D, I. 91, rdeč, 830.000 SIT VW KOMBI T 2.5 TDI 8+1, 1. 97, bel, 3,770.000 SIT VW CADY 1.9 D Furgon, 1. 97, rdeč, L620.000 SIT VW PASSAT KARAVAN 1.8 GL, 1. 93, kovinsko črn, 1,469.000 SIT VW POLO 75S, 1. 97, biserno rdeč, 2,029.738 SIT VW POLO 75 S 1.6, I. 96, 2,340.600 SIT VW PASSAT KARAVAN GT G60 SYNCRO, I. 91, bel, 1,552.650 SIT SKODA PICK UP 135 LX, I. 93, bel, 394.800 SIT na telefon: 063/411-336, Informacije 411-298. RSL SEZNAM RABUENIH VOZIL R 5 GTS 5 V, 1. 87, rdeč, 400.000 SIT R 5 FIVF 4V 1. 95, zelen,'870.000 SIT R 5 FIVE PLUS, 1. 94, moder, 750.000 SIT R 4 GTL, siv, 1.91, 320.000 SIT R EXPRES 1.4 RN, bel, I. 94, 950.000 SIT CLIO 1.4 RT, 1. 96, 1.480.000,00 SIT CLIO 1.2 RN, rdeč, 1. 93. 870.000 SIT CLIO 1.2 RN, zelen 1. 95, 390.000 SIT R 19 1.4 4V, 1. 93, rdeč, 1.280.000 SIT R 21 TL, 1.4 4V. zelen, I. 89, 700.000 SIT R 21 TXI 5V 2.0, bel, I. 94, 1,325.000 SIT LAGUNA 1.8 RT, bel, I. 95, 2,420.000 SI^T LANCIA 1.6 IES, I. 95, modra, 1,380.000 SIT VW GOLF JXB 1.3, rdeč, I. 91, 995.000 SIT VOLVO 460 TD 1.9, I. 96, moder, 3,075.000 SIT CITROEN Č 15 D, I. 89, bel, 560.000 SIT FORD SIERRA 2.0, rdeč, 1. 89, 810.000 SIT OPEL KADET 1.3, moder, I. 89, 640.000 SIT OPEL VECTRA 1.8, bela, 1. 91, 1,115.000 SIT SEAT IBIZA 1.5, bel, I. 93, 890.000 SIT PEUGEOT 405 GR, 1. 90, siv, 890.000 SIT HONDA CIVIC, 1. 91, siv, 950.000 SIT VISA 1.1 TRE, rdeč, 1. 86, 200.000 SIT TRAPIC T 13000 D, rdeč, 1. 87, 716.000 SIT CITROEN AX 1.1, rdeča, 1. 95, 920.000 SIT Zaloga registriranih vozil R 18, 1. 82 ALFA ROMEO 164, I. 88 GOLF JXD, 1. 85 JUGO 45 KORAL, 1. 89 Kredit 2-5 let T + 5,5%. Informacije na telefon 453-115 in 041/690-431. PRODAM Zmrzovalno skrinjo GORENJE staro 3 leta, 124 1, prodam za 20.000,00 SIT. Tel.: 063/452-657. Komunalno urejeno parcelo v Industrijski coni Nazarja prodam. Pisne ponudbe na p.p. 72, 3330 Mozirje. ZAPOSLITEV Zaposlimo trgovskega potnika za prodajo tekstilnih izdelkov. Potrebna izobrazba ustrezne smeri in najmanj 2. leti delovnih izkušenj. Pisne ponudbe pošljite na naslov Rivon Niman Sp. Rečica 8, Rečica ob Savinji. Kvalificirano šiviljo vajeno samostojnega dela, sprejmemo v redno delovno razmerje. Zaželjeno 5 do 10 let delovnih izkušenj. Informacije 063/831-436. CELJSKI KINOMATOGRAH -OKVIRNI PROGRAM POLICAJI (Cojiland), thrillcr-kriminalka, Rezija: James Man-gold; Vloge: Sylvestcr Stallonc, Harvcy Kcitel, Ray Liotta, Robert de Niro (Na programu do 26.8.) IZGUBLJENI V VESOLJU (Lost in Space), ZF spektakel. Režija: Stcpnen Hopkins; Vloge: VVilliam Hurt, Matt LcBlanc, Gary Old-mam^Mmii Rogcrs (Na programu 6 DNI. 7 NOČI (6 Davs, 7 Nights), avanturistična komedija Rezija: Ivan Rcitman; Vloge: Harrison Ford, Annc Hcchcm David Schvvimmer, Jacquclinc Obradors (Na programu, od 20.8.) SMRTNONOSNO OROŽJE 4 (Leathal Wcapon 4), akcijska komedija, Rezija: Richard Donner; Vloge: Mol Gibson, Danny Glovcr, Joe Pešci, Rene Russo (Na programu od 27.8.) P.C.-PASJI DETEKTIV (Paws), otroška komedija, Režija: Ari Zwicky; Vloge: Billy Connoly (P.C.-jev glas), Forrest (kuža P.C. = , Nathan Caveleri (Na programu od 27.8. REZILO (Sling Bladc), drama, Režija, scenarij in glavna vloga: Billy Bob Thornton; Ostale vloge: Dwtght Voakam, John Ritter (Na programu od 27.8.) MALA MORSKA DEKLICA (Littlc Mermaid), risani film, Režija: Ron Clcmcnts; Glasovi: Jodi Bcnson, Christophcr Daniel Barnes (Na programu od 3.9.) UPANJE OBSTAJA (Hope Floats), romantična drama, Režija: Forest Whitaker; Vloge: Sandra Bullock. Harrv Connick Jr., Gena Rotvlands, Michael Pare (Na programu od 10.9.) GODZILA (Gndzilla). spektakel, Rcžijia: Roland Emmcrich; Vloge: Matthctv Broderick, Jean Rcno, Maria Pitillo. Hank Azaria (Na programu od 10.9.) PLEŠEM SAMA (Stcaling Bcauty/Dancing by Myselr), ljubezenska malodrama. Režija: Bernardo Bcrtolucci; Vloge: Liv Tyler, Jercmy Irons, Sinead Cusack, Jean Marais (Na programu od 10.9.) JAvtop.Lpktrika la trgovina z rezervnimi deli (jOJLIČ Kaplja vas 1 6. tel.:724-198 Montaža in prodaja električnih centralnih zaklepanj, avtoalarmov, električnih pomikov stekel ter avtoakustike ^M“pHiiNipq0D^C£- rrllLInO COML ELECTRONIC cstmuuo m mn ca m nctvoioar Elektricarska popravila na vseh vrstah motornih vozil! SAVINJSKA TRLfVIZIJA Kumc PRI VAŠ" tel.: (063) 716-116 (041) 684-383 -ICII* DOBRIH »S Celje - skladišče D-Per 131/1998 5000005512,76 SAVlN^iv/v COBISS o OB NAKUPU ŠOLSKIH POTREBŠČIN AO 3.000 SIT OARILO športni copati FISHER, št. 35-40 t^990v0^7 ^v^gžžiS^ otroški copatTSv -št. 27-34 Pri nakupu oblačil za šolarje nad 5.000 SIT 10% gotovinski pisalna miza GARANT (hrast, jelša^beli^esen), A to h ni c n n •.vntilk.i t' ln-'i( n.i ihio|j\y (•tiru Mb : . 1 stol liftomat, otroški Trgovska družba ŽANA d.d. ŽALEC, Mestni trg 2,3310 Žalec SAVINJSKA TRGOVSKA DRUŽBA d.d., Šlandrov trg 35, 3310 Žalec