novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD/CIV1DALE • UI.B. De Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal/casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo I bis/70% • Tednik / settimanale • Cena 800 lir št. 6 (413) • Čedad, sreda 10. februarja 1988 V SOBOTO 6. FEBRUARJA V ŠPETRU Velik uspeh Dneva slovenske kulture ob prisotnosti predsednika Pokrajine Se aijkrat je Špetar odparu njega vrata svietu, an z njim vsa Benečija. Se ankrat smo imiel parložnost uživat an doživiet doma dvie velike kulturne manifestacije: razstavo svetovno znanega slovenskega slikarja Ri-ka Debenjaka an koncert glih takuo svetovno znanih an spoštovanih Črtomirja an Mojce Šiškovič. Še ankrat je paršla jasno na dan kulturna politika an dobra ponudba slo-vienskih organizacij. Še ankrat so beneški ljudje, ki niso imiel v njih zgodovini možnosti poznat “vesoke” kulture, dokazal, de jo znajo uživat an cenit, aprecat, de kadar imajo parložnost jo na zapravejo. Številna an kualifikana publika, ki je soboto sledila Dnevu slovenske kulture v Špietru je že s tem da je paršla, pa ne samuo, dokazala, de Študijski center Nediža an Društvo beneških likovnih umetnikov, ki so dan organizal, hodejo po te pravi pot. Muormo pa poviedat, de je za organizacijo Dneva slovenske kulture po-magu an Goriški muzej iz Nove Gorice, špietarski kamun je pa dau njega pokroviteljstvo (patrocinio). Na razstavi Debenjaka Praznik slovienske kulture se je za-čeu v Beneški galeriji. Tu so odparli razstavo Rika Debenjaka “telega očeta slovienske grafike”, znanega po sviem svietu an ki je - bi lahko jal - naš sosed, saj se je rodiu v Kanalu ob Soči. Ljudi je bluo tarkaj, de nie bluo za vse prestora v galeriji an Pa- Pogled v Beneško galerijo. Prvi z desne predsednik Pokrajine Venier vel Petričič nie mu skrit zadovoljstva njega ah vsieh nas za uspeh telega praznika, ki postaja lieta za lietam buj pomemben. Za njim je predstavila dielo Debenjaka Nelida Silič Nemec, umetnostni kritik. Potle je pozdravu v imenu špietarske občine Firmino Marinig. Njega govor objavljamo v celoti na drugem mestu, naj povemo samuo, de so ga vsi sparjeli z dugim ploskanjem. Pohvalo dielu Galerije an organizatorjem Dneva pa tudi vabilo vsiem, posebno javnim ustanovam za de naj se buj impenjajo za rešit od-parte probleme slovenske manjšine in v parvi varsi dvojezične šuole, je potle izrazu Michele Carlig, ki je pozdravu v imenu Gorske skupnosti Na-diškiih dolin. Pokrajinska uprava vam bo gledala še buj pomagat. Sigurno pa je - je do-luožu - de bo trieba prit do adne komplesivne rešitve, zatuo de tudi teli kraji pridejo do tistega razvoja, ki ga imajo drugod. Z vašim dielom sta dokazal, de tuole zaslužta. Kar sem donas videu, me je prepričalo de so potriebni še drugi, posebni posegi, interventi. Iz Beneške galerije v karminsko salo Številne goste v občinski dvorani je potle pozdravila Bruna Dorbolò, ašešor za kulturo špietarskega kamu-na. Po beneško an po italijansko je poudarila pomien praznika an, četudi na smiešan način, povabila politične sile, naj nardijo njih dužnuost do slovenske manjšine, naj napravejo zakon za zaščito. Jole Namor, ki je guorila za Zvezo slovienskih kulturnih društev, je še posebno guorila o potriebi po takih, visokokulturnih manifestacijah, ki blizu diela an kreativnosti domačih društev an ljudi, muorajo obogatiet našo sloviensko kulturo. “Če čemo rast, se omočniet an razvit ko skupnost muoramo na-rest vse kar je v naših močieh za poglobit naše znanje”. Poviedala je tud, de nam manjkajo v Benečiji pre-stori ta pravi, za de se lahko naše kul- beri na str.3 Po besiedah Mariniča an Carliča, ki sta guorila po italijansko an po sloviensko je zapieu ubrano an lepuo ko po navadi pevski zbor Pod lipo. Parvi del programa je zaključu predsednik Pokrajine Videm Tiziano Venier, ki je pred manifestacijo obiskal tudi prostore dvojezičnega vartca in šuole. Venier: kar dielate je pravično An predsednik Venier je pohvalu manifestacijo an z njo vas slovienski narod, ki z njega senzibilnostjo, z njega povezanostjo s kulturo je urie-den vsega spoštovanja. Vse kar dielate - je jau Venier - za branit vašo kulturo an vaše tradicije je pravično. Daž ni pustu Pustu pu «Lavfarji» iz Cerkna (Slovenija) so bli že paršli v Svet Lienart, tudi ljudje iz naših dolin, an ne samuo, so hodil gledat al bo al na bo. Na žalost ni bluo. Od ka’ guormo? Od tretjega pusta tradicionalnih mask Nediških dolin an Vzhodnih Alp, ki bi muoru bit v Svetem Lie-nartu v nediejo 7. februarja popu-dan. Veliki daž, ki se je liju ku iz škafa že v nedeljo zjutra ni pustu Pustu pustinat an takuo «Lavfarji» so se muorli spet pobrat damu. Te druge skupine se niso parkazale, ker so jih bli za cajtan obvestil, da ne bo nič. Takuo je vse odloženo za nediejo 21- februarja s troštam, de tisti dan sonce pokuka manjku v Svetem Lienartu. AI Ministero a Roma cascano dalle nuvole Si sono mossi i parlamentari per vedere più da vicino il perché dell’im-motivata decisione delle autorità scolastiche di rifiutare la presa d'atto del centro prescolastico bilingue di S. Pietro al Nadsone. La domanda, presentata lo scorso ottobre con tutte le carte bollate a posto, non ha avuto infatti accoglimento non già perché vi si potessero riscontrare difetti o carenze formali ai sensi delle leggi vigenti, ma con l’equivoca dicitura in mancanza di resegue a pag. 2 Goria dice si ma senza creare Il Governo è consapevole della specifica situazione della Regione Friuli-Venezia Giulia che è legata alla presenza della minoranza etnica slovena. In questo senso sottolinea l’opportunità che si risponda positiva-mente alle aspettative di una normativa di tutela. Questa deve proteggere i diritti della minoranza slovena, senza però provocare degli squilibrii. Questa in sostanza la dichiarazione del presidente del consiglio Goria che è stato nei giorni scorsi nella nostra Regione in occasione delle celebrazioni per i 25 anni dello Statuto speciale. Allo stesso tempo Goria ha S. VALENTINO A LIESSA SV. VALENTIN NA LESAH 14. febbraio, ore 15.30 in palestra 14. februarja, ob 15.30 v telovadnici programma program «Palestina, terra di speranza» «Palestina, zemlja upanja» raccontato con l’ausilio di diapositive predstavljeno s pomočjo diapozitivov Alcuni brani eseguiti dagli allievi Nastop učencev Glasbene della scuola di musica di Liessa šole iz Les Giochi a premi Igre z nagradami il ricavato verrà devoluto per la Z zaslužkom bomo prispevali ristrutturazione delle porte della chiesa k popravilom vrat cerkve Il Beneško gledališče presenta: Beneško gledališče predstavi igro «Na zdravje» «Na zdravje» Tutti sono invitati a partecipare Vsi vabljeni Circolo Parrocchiale - Kulturno društvo Rečan Glasbena šola - Beneško gledališče anche sottolineato che lo stato italiano segue con molta attenzione le vicende della comunità italiana che vive in Jugoslavia, richiamandosi a questo proposito anche alla recente visita del presidente Mikulič a Roma. La questione della tutela della comunità slovena in Italia è così riec-cheggiata anche nell’aula del consiglio regionale ed è stata ripresa anche dal presidente della Giunta regionale Biasutti. Questi si è espresso in modo identico a quello del presidente del consiglio dei ministri, usando addirittura le stesse parole: “La minoranza slovena ha diritto a una giusta tutela che però non deve creare squilibrii”. La rappresentanza unitaria degli sloveni, che aveva chiesto anche un incontro a Goria, gli ha fatto pervenire una lettera in cui sottolinea il ruolo della minoranza slovena come fattore di pace e cooperazione. Ribadisce la necessità di una rapida soluzione delle questioni aperte ed in primo luogo quella della legge di tutela. Richiama l’attenzione sulla drammatica situazione finanziaria di alcuni enti. Allo stesso tempo esprime la sua protesta per la decisione della Regione di respingere, in seguito ad un’intervento della Corte dei Conti, le domande di contributo rivolte in lingua slovena: una prassi già consolidata. Nel salutare il presidente Goria gli sloveni esprimono anche il desiderio di essere ricevuti da lui. Črtomir Šiškovič igra na violino, Mojca ga spremlja na klavirju Stran 2 IN CONSIGLIO COMUNALE Si punta sulla centralità di S. Pietro al Natisone Venerdì 29 gennaio si è riunito il Consiglio comunale di S. Pietro al Natisone per trattare i vari argomenti posti all’ordine del giorno. All’inizio della seduta il sindaco Giuseppe Ma-rinig ha relazionato all’Assemblea sull’attività svolta dalla Giunta municipale e dallo stesso nel corso del mese di gennaio. Ha ricordato gli incontri tenutisi con le autorità slovene di Tolmino, i circoli e le associazioni culturali operanti nelle Valli del Natisone; la festa del “Dan Emigranta” svoltasi a Cividale del Friuli e la conferenza sul potenziamento della Ferrovia Udine-Cividale. Ha pure informato il Consiglio dell’avvenuto incontro con una ditta bolognese che intende avviare un’attività produttiva nel PIP comunale occupando circa 15-20 unità lavorative e della convocazione dell’Assemblea del Consorzio d’Economia e Bonifica Montana per l’elezione del Presidente. Nel corso dei lavori l’Assemblea civica ha approvato il progetto, a firma dell’ing. Mario Mullig del luogo, per il completamento della rete fognaria e la costruzione del depuratore (100 milioni) in località Clenia e il progetto, predisposto dall’ing. Tei-ra Radina de Nadai di Udine, di sistemazione ed ampliamento del tronco stradale nel tratto campo sportivo-chiesa parrocchiale per un costo di 120 milioni. Il Consiglio comunale sentite le relazioni del sindaco Marinig e dell’assessore Lucio Vogrig ha approvato la perizia di variante dei lavori di urbanizzazione a Mohorins, la contabilità finale e la liquidazione delle spese tecniche dei lavori di ristrutturazione antisismica del centro sociale per anziani di Vernassino (141 milioni) e la determinazione a seguito frazionamento, delle aree da acquistare nelle frazioni di Correda e Sottovernassi-no. È stato pure affidato l’incarico al geom. Giorgio Carlig di Cividale per l’allestimento del progetto generale di adeguamento alle norme di prevenzione incendi del fabbricato dell’Istituto Magistrale, contestualmente al 1° lotto lavori di adeguamento dello stesso edificio. Il Consiglio comunale ha deliberato poi l’acquisizione dell’area di servizio nell’abitato di Azzida e la nomina dei revisori dei conti per l’esercizio 1987. Sono risultati eletti i consiglieri Dorbolò Danilo e Borghese Elio per la maggioranza, Bacchetti Arnaldo per la minoranza D.C. L’Assemblea ha autorizzato il Sindaco a presentare domanda di contributo (150 milioni) per l’assistenza domiciliare agli anziani, per interventi a persone bisognose ed inabili per la gestione del Centro sociale di Vernassino ai sensi della L.R. 35/81. Il sindaco è stato pure autorizzato a presentare domanda di contributo Novi Matajur odgovorni urednik: Iole Namor Foiokompozicija: Fotocomposizione Moderna - Videm Izdaja in tiska Trst / Trieste dar Settimanale - Tednik Registraz. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 20.000 lir Poitni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 51420 - 603 - 31593 «ADIT» 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II nad. Tel. 223023 Letna naročnina 6.000 din posamezni izvod 200 din OGLASI: 1 modulo 34 mm x 1 col Komercialni L. 15.000 + IVA 18% (260 milioni) per la ristrutturazione e trasformazione dell’edificio sito in Ponteacco, da destinarsi a Centro sociale ai sensi della L.R. 44/87. L’intervento qualora finanziato, prevede la realizzazione di quattro mini appartamenti per persone anziane ed una sala di riunione al servizio della frazione per le attività culturali e ricreative. A conclusione della seduta il Consiglio ha approvato all’unanimità tre ordini del giorno presentati dalla Giunta e a firma di vari consiglieri comunali riguardanti: il potenziamento e il miglioramento della ferrovia Udine-Cividale e la sua estensione a S. Pietro al Natisone (zona industriale); la sistemazione l’ampliamento della strada n. 54 Udine-Cividale-Stupizza-Valico confinario e il suo inserimento nel tessuto viario dell’Alta Valle dellTsonzo (YU) e dell’autostrada Alpe-Adria; l’ampliamento, il potenziamento e la sistemazione della strada provincia- le “dell’Alberone”, Azzida-Savogna. Nel corso della discussione sugli ordini del giorno sono intervenuti tra gli altri i consiglieri Qualizza, Blase-tig, Dorbolò e Chiabudini, puntualizzando personali proposte di sviluppo della viabilità nell’ambito comunitario e del potenziamento dei trasporti. Nelle conclusioni il sindaco Marinig ha evidenziato l’impegno dell’Amministrazione comunale a far uscire le Valli del Natisone dall’emarginazione, la volontà politica di collaborazioni più ampie e soprattutto la richiesta di una centralità per S. Pietro al Natisone nel contesto delle Valli, del Friuli orientale e della Slovenia occidentale, partendo con l’istituzione del capolinea per il servizio autocorriere sul tratto Udine-Valli del Natisone. La seduta del consiglio comunale si è conclusa con la ratifica di alcune deliberazioni adottate dalla Giunta municipale in via d’urgenza. VALLI DEL NATISONE PCI: irrisolti dello sviluppo V Podbarnasu parpravjajo Socialni center I maggiori problemi delle Valli del Natisone restano irrisolti. Delle possibilità c’erano ed era stata l’iniziativa parlamentare del PCI ad indicarle con la presentazione dei progetti di legge per la minoranza slovena e quella per la cooperazione internazionale. Quest’ultima, diventata cavallo di battaglia di varie forze politiche, è stata disattesa proprio da quelle stesse forze e — secondo il PCI — tuttora non è chiaro il gioco delle parti in seno ad esse: una cosa si dice qui, un’altra a Roma. Anche a livello regionale il riequilibrio economico non c’è stato, nè i recenti atti della regione possono essere considerati sufficienti ad avviare una diversa tendenza rispetto all’occupazione ed allo sviluppo. La chiusura della Danieli-Natisone è un passo indietro molto significativo in questo senso. Ecco perchè il comitato di zona del PCI per le Valli del Natisone chiede che gli impegni presi siano rispettati e che soprattutto per le Valli del Natisone sia dato vita ad un piano straordinario, proprio per evitare che entro pochi anni si verifichi l’estinzione della comunità. Dopo aver respinto all’unanimità la proposta dell’on. Scovacricchi tendente ad assimilare gli sloveni ai provvedimenti per le lingue minori, il comitato di zona del PCI, al quale ha partecipato l’on. Arnaldo Bara-cetti, è passato a formulare le proprie osservazioni sulle prossime elezioni regionali. II PCI nelle Valli del Natisone intende affrontare le elezioni con proposte proprie da portare nel programma regionale. Ha anche avviato la formulazione di una prima «rosa» di possibili candidati locali, riservandosi di definire in ulteriori incontri i nomi che saranno in grado di raccogliere maggiori consensi. La «rosa» per il momento è così composta: Giuseppe Blasetig, consigliere provinciale; Elio Berrà, ex-sindaco di Taipana; Bruna Dorbolò, indipendente, assessore di S. Pietro al Natisone; Ivo Paljavec, sindacalista; Paolo Petricig, del comitato regionale; Renzo Rudi, architetto, assessore di Grimacco. L’iniziativa elettorale sarà comunque gestita dalle singole sezioni coordinate da una segreteria ristretta. dalla la pag. Al Ministero cascano dalle nuvole centi disposizioni di legge diverse. Spedite le lettere ai parlamentari regionali di tutti i maggiori partiti, l’Istituto per l’istruzione slovena segnala finora gli interventi, presso il ministero della pubblica istruzione, dell’on. Gabriele Renzulli e dell’on. Roberta Breda. Il sen. Spetič si è recato di persona al ministero, dove sono cascati letteralmente dalle nuvole. I funzionari si sono quindi fatti premura di attingere ulteriori informazioni in sede locale. Fra gli intendimenti dell’Istituto per l’istruzione slovena di S. Pietro al Natisone c’è ora quello di approfondire la nuova questione dal punto di vista legale perché, una volta presentata la domanda ed i relativi documenti, la presa d’atto risulta per legge un atto dovuto degli uffici scolastici, un atto cioè che non può essere legalmente omesso. Domenica 31 gennaio si è riunita la sezione PSI di Grimaccco, sotto la presidenza dei segretario Romeo Vogrig, per una valutazione politica della gestione dell’Ente locale e per sollecitare contributi pubblici nei vari settori dell’attività amministrativa. Nella sua relazione il vice-sindaco Paolo Canalaz ha sollecitato la Regione a predisporre nuovi finanziamenti per il completaménto della ri-costruzione e della ristrutturazione anti-sismica degli ambiti unitari catalogati ai sensi dell’art. 11 della L.R. 30/77. Ha pure sollecitato un intervento particolare dello IACP di Udine per la realizzazione di alloggi popolari per dare concrete risposte alle esigenze ed ai bisogni dei cittadini. Armando Rucchin ha messo in evidenza le possibilità che l’allevamento intensivo può dare all’agricoltura delle valli, se razionalizzato e debi- Il PSI a Grimacco presenta il suo programma tamente sostenuto. Nel dibattito sono pure intervenuti il segretario del comitato di zona Beppino Crainich che ha illustrato la situazione politica locale, con particolare riferimento al prossimo congresso zonale: l’assessore provinciale all’ambiente ed ai trasporti Aldo Mazzola ha garantito il suo interessamento e quello della Provincia per la risoluzione di particolari problemi riguardanti la viabilità, la tutela del territorio e soprattutto un più razionale piano comunitario e compren-soriale dei trasporti pubblici per le Valli del Natisone. Giuseppe Marinig, nella sua qua- lità di capogruppo socialista alla Comunità montana e consigliere provinciale, ha ribadito l’urgenza di far approvare dal Parlamento italiano alcune leggi per garantire uno sviluppo socio-economico delle Valli e la ripacificazione linguistica e culturale della gente locale. Lo sviluppo economico è garanzia della difesa e tutela linguistica e culturale. Lo Stato italiano deve fare presto e bene il suo dovere nello spirito e nel rispetto della Costituzione. Ferruccio Saro, segretario regionale del PSI, ha tratto le conclusioni della riunione. Nel suo intervento ha ricordato il costante impegno del par- tito per la risoluzione dei problemi delle Valli, ha ringraziato gli amministratori socialisti persenti nelle “Liste civiche” che operano con serietà e capacità in situazioni molto difficili; ha garantito per il futuro la presenza dei rappresentanti regionali e nazionali del partito sul territorio per dare risposte concrete e pragmatiche alle problematiche locali, quali l’occupazione e il lavoro, la ricostruzione e la tutela della minoranza slovena nello spirito della libertà di scelta individuale in un contesto di graduale e globale difesa dei cittadini italiani di lingua slovena. Nella riunione di Grimacco si sono pure gettate le basi di un programma politico-amministrativo per le Valli del Natisone anche in previsione delle prossime elezioni regionali e dei rinnovi di alcune amministrazioni comunali quali Drenchia e Torrea-no di Cividale. ORDINE DEL GIORNO VOTATO DAL CONSIGLIO COMUNALE La strada provinciale «dell’Alberone» va sistemata I sottoscritti consiglieri presentano il seguente Ordine del giorno OGGETTO: Ampliamento, potenziamento e sistemazione della strada provinciale “dell’Alberone” Azzida-Savogna. AL SINDACO DEL COMUNE DI S. PIETRO AL NATISONE. VISTI gli ordini del giorno di cui alle delibere n. 66 del 3.4.1984 e n. 197 del 5.12.1986 approvati dal Consiglio Comunale di San Pietro al Natisone e quelli del Comune di Savogna, riguardanti la richiesta di ampliamento e sistemazione della viabilità lungo la strada provinciale “dell’Alberone” ed inviati a suo tempo al Presidente dell’Amministrazione Provinciale; CONSIDERATA l’urgenza di un qualificato intervento, in considerazione deH’aumentato traffico pubbli- co e privato e soprattutto in conseguenza del grave stato di precarietà ed insicurezza della sede stradale, dei cigli e dei muri di sostegno che a vista d’occhio si stanno degradando per incuria dell’uomo e del naturale dissesto idro-geologico; VALUTATA la necessità dell’intervento anche in relazione allo sviluppo turistico invernale ed estivo del Polo del Matajur che, a causa della precaria viabilità d’accesso non riesce ad inserirsi per presenze ed infrastrutture tra le aree di promozione turistica provinciali e regionali; CONSTATATO il sempre più pesante stato di sfiducia della popolazione locale nei confronti delle istituzioni e particolarmente della Provincia, anche in relazione ai tardivi o mancati interventi di miglioramento delle vie di comunicazione, strumento indispensabile per la rinascita socio-economica di un’area fortemente de- pressa per emarginazione e spopolamento; CONSTATATA INOLTRE la disponibilità e l’impegno dell’Ammini-strazione Provinciale per un intervento globale sulle strade provinciali “dell’Alberane” (Azzida-Savogna) e “del Cosizza” (Scrutto-Clodig) iscritto nella relazione programmatica triennale 1987-89 con un finanziamento di 1.600.000.000 (un miliardo e 600 milioni) a carico della Regione; INVITANO Il Sindaco e la Giunta Municipale di S. Pietro al Natisone a farsi interprete presso il Presidente e la Giunta provinciale di Udine della indilazionabile necessità di un urgente intervento finanziario, da iscriversi nel bilancio di previsione per l’anno 1988 in fase di predisposizione, per la progettazione e la conseguente realizza- zione dei lavori di ampliamento, tenziamento e sistemazione della s da provinciale “dell’Albero! Azzida-Savogna. INDENNITÀ COMPENSATIVA per l’anno 1988 Il patronato I.N.A.C. Conf-coltivatori vi invita a passare presso i nostri uffici in via Manzoni, 25, per la compilazione delle domande per la concessione di una indennità compensativa a favore delle zone di montagna svantaggiate. Ricordiamo che il termine di presentazione delle domande scade il 29 febbraio 1988. A.C. DOKUMENTI Kanalska v škofijskih Pripravil Salvatore Venosi V Ukve je tedaj prišel za pro-vizorja Franz Oschgan, ki je bil prej provizor v Žabnicah. Kurat na Ljubelju g. Andreas Muller je bil 9. novembra 1853 instaliran kot župnik v Ukvah. Zelo priljubljenega župnika je spomladi 1862 zamenjal nekdanji tukajšnji provizor Thomas Hafner, ki je do tedaj župnikoval v Kotmari vasi. Leta 1863 je prevzel v soupravo izpravnjeno ku-racijo Ovčjo vas. Umrl pa je že 15. septembra 1866. Upravljanje obeh postojank pa je bilo izročeno žabniški duhovščini. Dne 13. januarja 1867 je bila kanonična investitura sedanjega župnika, ki je bil do tedaj 14. let kurat v kraju Damitschach. Isti župnik je do 25. oktobra 1868 vodil tudi kuracijo v Ovčij vasi. Od tega datuma dalje je tudi Ovčja vas dobila stalnega dušnega pastirja. Začetna, skoraj vsakoletna zamenjava župnikov potrjiuje dejstvo, da je tudi v Ukvah župnike nastavljala občina. To se je dogajalo v vseh župnijah Kanalske doline in kar se še dogaja v sosedni nadškofiji (Videmski), tudi tam ne več vsako leto ampak samo tedaj, ko je prosto kako mesto. Prav zaradi tega vzroka so se župniki v uradnih listih podpisovali: «Parochus prò tempore». Tak način nastavljanja župnikov je povzročil marsikatere neprijetnosti in je bila zato ta pravica odvzeta vsem občinam. Pomožni duhovniki Že v obdobju, ko sta bili Li-palja vas in Pontafel oskrbovani od Ukev, bi župniki komaj zmogli opravljati svoje dolžno- sti brez pomočnikov. Teritorij je bil zelo obsežen in duhovnika so potrebovali v oddaljenih krajih prav tako kot doma. Ko sta omenjena kraja bila povzdignjena v samostojini župniji, je bila Ovčja vas priključena Ukvam in tako je ostalo do leta 1785. Imena sodelavcev (koopera-torjev) so navedena tako, kot jih je bilo možno zaslediti v starejših matičnih knjigah. 1705 Peter Fabiani 1705-1707 Leonardo Scaliini 1716-1719 Leonardo Boschitz 1754-1758 Jacob Tomasetig 1760-1764 Urban Trippe 1765-1767 Stephan Peterneli 1769-1777 Joseph Clauser 1779-1780 Gregor Stendler 1781-1782 Lucas Klobučar 1782-1783 Joannes Serschenta 1783-1785 Mathaus Mosigh 1789 Josef Polzer in Lorenz Kaupel. Ne sme se pa zamolčati, da je pisec teh vrstic marsikaj izvedel od starejših duhovnikov npr. da so kaplane sprejemali v službo in jih odslavljali bodisi župnija bodisi občine. Če se je kaj takega dogajalo povsod, seveda ni znano. Dogajalo se je tudi, da so plačevali kaplane ali župniki ali občine. V Zabnicah je na primer sprejemala kaplane v službo občina za obdobje romarske sezone na sv. Višarjah. Pisec teh vrstic in podatkov o dušnih pastirjih v Ukvah se pridružuje želji enega od bivših dušnih pastirjev, naj bi se na vseh župnijskih sedežih hranil seznam vseh bivših dušnih pastirjev. V omenjenem seznamu naj bi bil naveden datum prihoda in odhoda župnikov. Seznami naj bi bili na vidnem mestu “in per-petuam memoriam’’ ali v cerkvi ali pa v sakristiji. Župnišče. Bilo je že povedano, da se v neki stari kupni pogodbi z dne 27. junija 1633 omenja staro župnišče v Ukvah, kjer je namreč zabeleženo, da neki Lazar Irsche odstopa cerkvi poslopje za 32,5 guldnov za zidavo župnijske šta-le. Prejšnji župnik v Ukvah, ki je pozneje postal dekan, g. Hartwig, je župnišče v Ukvah zgradil in o tem je zapustil napisano tole: ‘ ‘Spomladi leta 1818 se je pričelo z gradnjo novega župnišča. Prejšnje župnišče, ki je bilo staro neprimerno in skoraj že razvalina, je bilo potrebno nujnega popravila. Prav zaradi tega sta moja predhodnika župnijo raje zapustila. Župljani, ki bi me radi imeli tukaj za župnika in bi me radi tudi takoj obdržali, so obljubilli, da zgradijo novo župnišče. Oni so dano obljubo izpolnili, naredili pa so še več, kot so obljubili. Omenjeno župnišče je prostorno, služi svojemu namenu in je zgrajeno na primernem kraju tik ob cesarski cesti. Velika povodenj je v noči 30. avgusta 1837 odnesla komaj na novo postavljeno župnijsko gospodarstvo poslopje in se ni moglo ugotoviti niti kraja, kje je poslopji stalo. V obrambo (pred nalivi) župnišča in župnijske stavbe je bila zgrajena kamnita pregrada, kar je stalo 1.600 fl. Plačano je bilo s cerkvenim denarjem. Gospodarsko poslopje pa je bilo obnovljeno. (se nadaljuje) Velik uspeh dneva slovenske kulture turno življenje obogatieje an povabila vse predstavnike oblasti, naj gledajo rešit tel problem. Glih takuo, naj poskarbe za zaščito slovienske skupnosti, saj z njo je povezana bodočnost, jutri Slovencev v Videmski pokrajini. Zadnji je spreguoril pa predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Klavdij Palčič. Slovenski narod je nimar, tudi v narbuj težkih časih, skarbeu za de si ustvari svojo kulturno podobo. Tala nit je tekla v vsi njega zgodovini an zatuo mu tarkaj kultura pomeni. An Slovenci, ki žive v Italiji so nardil an dielajo njih part za obogatitev vse slovenske kulture. Pogoji, (condizioni) v katerih živijo an dielajo pa niso takšni kot bi želeli. Še posebno so težki v videmski pokrajini, kjer je bluo dost zamujenega. Je pa cajt, de se priznajo vsem Slovencem v Italiji njih pravice, je zaključu Palčic, de se jim da pravičen zaščitni zakon. Na koncu tarkaj pričakovan koncert Po tarkaj besied je potle le paršu cajt glasbe, ki je bla protagonist drugega parta programa. Še priet ko sta se pokazala pred ljudmi Črtomir an Mojca Šiškovič, je Jolanda Cahari-ja prebrala po italijansko an po slo-viensko tri pesmi. Na koncu, tarkaj pričakovan koncert. Poslušali smo skladbe telih avtorjev: Tartini, Schubert, Merku, Svendsen an Sarasate. Zadovoljstvo publike se je pokazalo z dugim ploskanjem, takuo de so nam gostje iz Trsta zaigrali še nekaj skladb. Naj na koncu povemo, da smo imieli za dan slovienske kulture pu-no gostov. Mimo tistih, ki smo jih že omenili, muormo poviedat de so bli z nami še senator Stojan Spetič, deželni svetovalec Boris Iskra, župan Bonini, pokrajinski svetovalec Pino Blasetig an drugi krajevni aministra-torji. Paršli so v Špietar predsednik SZDL Tolmina Franko Simčič, predsednik SZDL Nova Gorica Karlo Pavletič an njegov sodelavec Bogdan Krivec. Kot rečeno je biu predsednik SKGZ Palčič, predsednik pokrajinskega odbora Černo, predstavniki političnega in kulturnega življenja Furlanije, med zadnjimi naj omenimo kiparja Darka in Sergia Mazzola. NAROČNINE Obveščamo vse bralce, ki niso še tega naredili naj plačajo naročnino za leto 1988. Za Italijo je 20.000 lir. Če plačate po pošti ne smete pozabiti napisati vašega točnega naslova Brez kulture in gospodarstva ne rešimo naše probleme Ringrazio per l’invito ricevuto dalle associazioni culturali della minoranza slovena della Benecia e a nome deU’amministrazione comunale di S. Pietro al Natisone e mio personale porto il saluto più cordiale. L’amministrazione comunale ha sempre guardato con interesse l’evolversi delle problematiche linguistico-culturali della minoranza slovena che da 1200 anni abita nelle Valli e sulle montagne delle Prealpi Giulie. Ha Partecipato in prima persona alle richieste di un intervento pubblico del Parlamento nazionale e del consiglio regionale sul tema specifico della difesa e tutela della lingua e cultura slovena dei cittadini italiani residenti anche nella provincia di Udine. Sono testimonianza gli atti deliberativi e gli ordini del giorno approvati in questi 8 anni di gestione dell’Ente locale. Sono testimonianza dell’impegno Pure gli atti legislativi e le proposte * legge presentate da parlamentari che militano o hanno militato in parati che hanno maggior peso nella gestione del comune. Mi riferisco in Particolare alla sinistra ed ai suoi più illustri rappresentanti friulani nel Parlamento nazionale: l’on. Mario Lizzerò e il compianto Loris Fortuna. Comunque le battaglie passate, in arlamento, nel consiglio regionale e Provinciale, nei consigli comunali delle Valli e nelle assemblee di enti consortili quali le comunità montane, 1 azienda di soggiorno, il consorzio industriale, pur non avendo raggiunto il fine che si erano posti, han- no contribuito notevolmente a sensibilizzare l’opinione pubblica regionale in generale e la popolazione della Slavia in particolare sul problema urgente e vitale per una società che si vuole chiamare democratica e pluralista: quello della difesa dei diritti della minoranza e della tutela e valorizzazione della sua cultura. Essere democratici significa essere soggetti rispettosi degli altrui diritti e bisogni. Nelle Valli del Natisone i diritti della gente sono quelli che si attendono da anni dallo stato democratico repubblicano e che purtroppo lo stato ancora non è riuscito a dare: il diritto di sentirsi gruppo linguistico minoritario; il diritto di essere tutelato contro lo strapotere del gruppo maggioritario e dei suoi mezzi di comunicazione e formazione; il diritto della libera scelta nel dare l’istruzio- ne e la cultura desiderata. Accanto ai diritti esistono anche i bisogni, che possono sintetizzarsi nel bisogno dell’occupazione e del lavoro, della casa e di una vita migliore, nel rispetto della propria dignità di cittadino appartenente ad un gruppo linguistico diverso e minoritario. Ecco dunque dove si concretizza l’impegno dell’amministrazione comunale che rappresento: nel chiedere al Parlamento, alle forze politiche rappresentative disposizioni legislative atte a difendere la cultura locale quali: la legge sulla tutela della lingua slovena, anche per i residenti in provincia di Udine; la legge sulle aree di confine e la cooperazione economica internazionale ed infine l’uscita delle Valli dall’emarginazione dalla quale la storia recente l’ha posta. È un impegno grosso, ma che speriamo di risolvere con i vecchi appoggi ed anche con quelli nuovi che stanno arrivando. Il problema è sentito ormai anche da quelle forze che fino a pochi anni fa erano insensibili e forse anche avverse. Per fortuna la storia insegna ed aiuta al superamento di posizioni statiche. È un augurio ed una speranza che rivolgiamo a tutti i presenti a questa inaugurazione e particolarmente al presidente della provincia, Tiziano Venier. Nel giorno della cultura slovena ci permettiamo di fare un sintetico consuntivo dell’attività svolta e della strada percorsa. Ricordo il 1964: pochi i presenti alle problematiche della minoranza. Ricordo il 1976: il terremoto e il risveglio culturale e la ricerca delle radici, gli aiuti internazionali. Ricordo il 1980: l’anno della prima società a capitale misto, tanto contrastata e combattuta, la Veplas. Ricordo il 1983-84: l’anno della scuola bilingue privata a S. Pietro, l’anno della speranza e della cooperazione nei vari progetti di legge presentati al Parlamento nazionale. Oggi ricordiamo l’impegno solidale di tutti per giuste soluzioni del problema. I tempi sono maturi, l’urgenza è grande. Nel presenziare all’inaugurazione della mostra postuma dell’artista grafico sloveno Riko Debenjak, nella giornata della cultura slovena è doveroso auspicare ed augurarsi il riconoscimento dei diritti etnico-linguistici-culturali in una visione globale, dove economia e cul- tura vadano di pari passo verso l’unica meta: quella della rinascita socio-economica e culturale della Benecia. Dvie besiede, tudi po našim slovenskim dialektu. Pozdravljam v imenu občine Špe-tra goste, prijatelje in tovariše, ki so paršli iz Slovenije. Pozdravljam tudi predsednika videmske provinče Tiziano Venier, predstavnika Gorske skupnosti Nedi-ških dolin in vse ljudi in Benečane, ki so na telim manifestacionu. Zahvalim predsednika Beneške galerije za vabilo. Mi se troštamo, de Beneška galerija bo nimar buj poznana, ne samua v Benečiji ampak tudi v Furlaniji in Sloveniji. Mi se troštamo in se borimo kot občina, de Špietar bo tist prostor tuk dvie kulture, talijanska in slovienska se ušafajo in se zastopijo. Čemo de Špietar in Benečija bi bili muast med Furlanijo in Slovenijo in Nediške doline tist prostor tuk kultura in gospodarstvo pridijo na pomoč za rešitev naših problemov in težav. Tel je trošt, ki mi želimo imiet na dan slovenske kulture. Drug trošt je, de naši ljudje bi še naprej govorili po be-nečansko in tudi de bi se naučili čisto in literarno sloviensko besedo in uficialni jezik. Samua takuo se na pozabimo naše kulture, na zapustimo naše stare navade in kornine in na bomo špotljivi, kar nas bojo pra-šal, odkod smo. Giuseppe Marinig s prve strani Občinska dvorana v Špetru je bila za koncert dua Šiškovič nabito polna Špietarski župan Giuseppe Marinig med svojim govorom v Beneški galeriji Splača se pogledat an v Tarst Pari, de lietos imajo vsi željo praznovat Pust na veliko. Iniciativ je še an še povsierode po naših dolinah an vaseh, za otroke an za te velike. Če vam je težkuo se odločit, na vesta kam iti, kaj na-rest, vam nardmo še adno proposto: pogledita an v Tarst. V Briščikih, ki je na vas blizu Opčin, imajo Pusta vsak dan že od sriede 10. februarja. Pustovanje je pod šotorom, pod tendo. Kaj ponujajo? V petek je ples an zabava s slovenskim narodnozabavnim ansamblom Marela, so-delovau bo an humorist Stane Roblek. V saboto je pustna noč z ansamblom Faraoni, po punoči pa liepa sorpreža. V nedieljo je country praznik s skupino Plava trava zaborava. V pandiejak bo ples z ansamblom Kvintet mladih z Bleda; v torak 16. februarja bo pa velika pustna noč z ansamblom Happy day, ki se zaključi z nagrajevanjem, premiacionam narlieu-še an narbuj originalne maškere. Pod šotorom sevieda ušafata za pit an za jest. Za informacije obarnitase na zadrugo Ars nova, Nabrežina (Aurisina) 144, tel. 200892, od. 15. do 18. ure. ŠP1ETAR Pust pred pus F*redstaviteu bukvi v občinski dvorani Olivia Pellis, pruzapru nje zlo lepe diapozitive, so bile v petak popu-dan protagoniste v špietarski občinski dvorani. Od Mažeruol do Črnegavarha an Ruonca smo še ank-rat prehodil skuozi diapozitive zgodovino tradicionalnega beneškega pusta, še ankrat smo videl tipične puste, pa tudi kak je tradicionalen pust. Z zelo liepim barvnim diapozitivam je bla povezana an beneška muzika, ki jo je Olivia Pellis posnela po vaseh Benečije lieta 1973. Tel je biu glavni part predstavitve bukvi Tradicionalni prazniki v Furlaniji — Feste tradizionali in Friuli, ki je bla v Špietru an so jo organizal špietarski kamun, pokrajina Videm an editor Chiandetti. O pustnih navadah je guorila Andreina Ciceri, ki je skupaj z Olivio Pellis avtorica knjige. Če je Furlanija križišče Evrope — je med drugem jala Ciceri — so Na-diške doline središče telega križišča. Zatuo je velik part bukvi posvečen Benečiji, zatuo je bila parva predsta- vitev v Špietru. Na večeru, ki ga je odparla Bruna Dorbolò an je pozdravila v imenu špietarskega kamuna, so spregovoril tudi pokrajinski odbornik za kulturo Giacomo Cum an editor Chiandetti. Zaključiu je srečanje pa špietarski župan Marinig. Radio Opčine - Benečija OKNO NA BENEČIJO vsaki torek ob 17. uri (ponovitev v soboto ob 14. uri) na 96.9 Mhz FM Vsaki ponedeljek ob 18.30 uri tedenski športni komentar, an kotiček tudi za Benečijo Druga stara fotografija iz Petjaga Fotografija je bla posneta za sveto biermo lieta 1923, kar se pravi 65 liet od tega. Obiermani so bli Anita Mauro — sada udova Jussa —, nje sestra Ernesta in brat Aldo. Z leve proti desni nam fotografija kaže: Anito, zanjo je nje nuna, Rac-caro Ida iz Mečane, Mauro Ernesta — sestra Anite, njih mama, Angelina, tata Zanut, brat Aldo in stric, David Mattelig. Vsem živim želimo še puno zdravih in veselih liet, tistim pa, ki so zapustili tole dolino suzi, pa venčni mier in pokoj. (Fotografijo nam je dobrosrčno poklonila Anita Mauro - udova Jussa). Carnevalao meravigliao de Oblizzao Mlchelina, rad bi te spoznal in stisnil roko Sem ljubitelj pesnikov Ivana Trin-ka, Prešerna, Gregorčiča, Danteja, Pascolija in mnogo drugih. Rad jih berem in znam na pamet puno njih versov. Njih besede, njih verzi mi segajo globoko v srce in so tisti, ki so mi pomagali odpreti oči in postati, kar sem. Poznam E. Hamingweya; za Ja moja Mjuta, an čeu Sauodnjo ankrat, na Sveto Nuoč je pasu mušac! Moja mama, ku vse mame no pest sena, no čikerco uodice pred prah je napravla. frajnost nemškega naroda - pa ne samo - mi je vzgled pisatelj Thomas Mann, za nemško poezijo Wolfgang Sabato 13 febbraio con il consenso ed il sostegno morale del ministero dello sport, turismo e spettacolo partirà il carnevale di Oblizza ’88. L’onorevole Carraro si scusa di non poter intervenire causa impegni precedentemente assunti, ma ha assicurato la partecipazione di un nutrito gruppo di onorevoli colleghi “guidati” dal volto nuovo del parlamento italiano: Cicciolina. Scortato dalla forza pubblica arriverà il ministro degli esteri onorevole Andreotti che, rispolverando la sua vecchia amicizia con l’ex-dittatore dell’Uganda, il folcloristico Idi Amin, guiderà una delegazione di giovani studenti nati e vissuti ai piedi del Kilimangiaro sotto il cocente sole dell’equatore e quindi al primo impatto con il mondo civile ed acco- Goethe. Od francoskih kulturnih ustvarjalcev imam rad tistega, ki je napisal “Reveži”ali “Imiserabili”. gliente delle Valli. Questi giovani cioccolatini, provvisti di una buona scorta di cacao meravigliao, il sabato mattina si incon- Vsi verno, da je to Victor Hugo. In še puno, nešteto francoskih pisateljev, ki so odparli pot revoluciji, pa mi je on najbolj všeč, zato, ker je imeu korajžo reč, da je Napoleon III. majhan. Vseč so mi Lev Tolstoj, Maksim Gorki, Anton Čehov, ruski kulturni velikani. Pa zakaj pišem o teh kulturnih, literarnih velikanih, gigantih? Zatuo, da bi ti poviedu, draga Michelina Lukcova, da si ti, zame, nadvsemi tistimi, ki sem jih našteu in še nad drugimi, ki jih nisem našteu si narbuj velika, zak si naša! Literarni ustvarjalci, giganti, so mi pomagali ustvarit misli, idejo ki je sada moja. Napunli so mi možgenje, glavo, taki kot ti pa napunjo sarce. Politično sem napunu glavo z Mar-xom, Engelsom, z Leninom, Titom, Toliattiem, Hočiminom, Maocetun-gam, Fidelcastrom, pa sarce napunjo samuo tajšnepoezije kot so tvoje! S tvojimi besedami ne gremo u druge kontinente in u druge dežele, ostanejo doma. Zate, kot zame, je naša dežela Benečija. Škoda, de ta-kuo dobra in odkritosrčna stvar, kakor si ti, ne more živeti na rojstni zemji, na katero si vezana z vsako besiedo. In pridem natuo, zakaj ti pišem, draga Michelina Lukcova. Literati, poeti, filozofi, politiki, mi nieso storli jokat, ti pa ja, ker znaš takuo lepuo pisat u našem dialektu. Pišeš u duši, iz duše, naši duši. Pi- tteranno con le ridenti popolazioni del comune di Stregna. La sera si ritroveranno presso il bar Centrale di Scrutto, dove, facendo ricorso alle arti magiche della madre terra, lo stregone... dietro lauta ricompensa darà a tutti la formula magica per realizzare una bella vincita al totocalcio. Ciò permetterà ai giovani studenti ed agli onorevoli di rimanere nelle valli a festeggiare il carnevale anche nei giorni successivi, fino alla conclusione che, tra lo sconforto e la disperazione di tutti gli intervenuti, avrà luogo nella ridente Oblizza nel pomeriggio di mercoledì 18. Si ringraziano fin d’ora tutti coloro i quali vorranno dare il loro aiuto e contributo finanziario per le repliche dei protagonisti. šeš iz sarca, našemu sarcu in si takuo naša, de obedan ne more biti takuo naš. Čepru živiš u Varese, si ponosna hči našega, tvojega visokega Matajurja. In tvoje poezije, tako čustvene, tako zavzete, s tako žalostjo in ljubeznijo prepojene, so tvoje, so moje, so naše pesmi. In tista, ob obletnici smarti tvojega brata, kije biu mojparjateu, Paolo, kolokator u Čedadu, je ganila vse. Sada pa o mami: “Za no komaro, ki ima 84 liet”. Si takuo lepuo napisala, da nies mogla lieuš. Toje besiede veljajo, posebno za donašnje cajte, ko življenje malo velja. Tvoja mama je pomagala, da otroci zagledajo luč sveta, da se rodijo in stopijo na pot življenja. Nje je bluo nobil dielo. Današnji dan, potrebujemo še tajšnih komar, čene smo obsojeni, brez rojstva otrok, na narodnostno smart. Michelina, jest tebe ne poznam. Ne poznam tvoje mame - komare. Poz-nu sem Paola - kolokatorja in tvojega tata, ki je biu puno liet impiegai na savuonjskem komunu. On je poz-nu vsako družino, od vseh vasi komuna. Viedeu je lieto an dan, od vsakega komunjana, kada se je rodiu. Viedeu je za hišno številko, za vsak numer hiše od vseh vasi in za hišne imena družin. Ankrat mi je tvoj tata pravu o velikim godcu iz Polave, ki je godu na violin pred avstrijanskem cesarjem na Dunaju. Gotovo, sigurno je pravu tudi tebe tolo zgodbo. Zapiši nekaj tudi o tatu, te prosim. Rad bi te spoznal in stisnil roko. Bodi sveta ti in vsi tisti, ki so s tabo in za tabo. Lep pozdrav. Petar Matajurac Niesan tie Z nadužnim očmi, tuoi napravjanje smo gledal «mi tri». Muoj brat, jest an moja sestrica. Puno čude je bluo tu nas, smo se vprašal «mi tri», zaki takuo malo tist mušac je piu, an malo je iedu. Po skrivš le «mi tri» smo se poguarjal, naš tata smeje nas je gledu an vprašu nas je: «Je kiek, lohni, ki na gre?» «Pa ja tata», smo odguoril: «No žbrinčo sena, an čandier uode je potrieba napravt za mušacu trebušac napunt, an bi korlo čeu hišo spejat za na uodo stuort zaledit, urata parparte pustit za de tu hiš mušac se odpočije». Ben nu, tu hišo vso merkancijo smo poulačil ka j’ potle’, ponoč, se godilo, na vien! Se zmisnim samuo, de pred dnen san se zbudila. ... Kiek du hiš je mešalo... Na naglin ta na pajuole san se ušafala, ... an al vesta vi, ka mi se je parkazalo? San vidla mamo an tat senuo du hlieu nosit uoz čandierja uodo spraznit. Na žlah vse san zastopila... moji judje kajšan žmah! Kumerno tu kambrico san se uarnila, mojga bratra san ducnila, kar san vidla, san poviedala. Žalostno brat mi je jau: «Jest san viedeu... legni sada ... bod barka, ti si zrasla. Vidiš, kuo mernua spije naša sestrica, ona je majhana, muora viervat še za nomalo, de mušac je pasu... de... tale je resnica!» Jest se niesan dala mier, san pinsala, kar tist dan san bla zgubila. Kar te velie so že viedel an de jest niesan viedla. Kar an dan, jest velika san bla mogla nadužnin otročičan... ukrast. Tiho za na sestrico zbudit, ma... skor joče san jala: «Al vieš bratrac, jest se bojin zrast»! Michelina Lukcova Stran S ______________PRESENTATO A BRUXELLES IL RAPPORTO KUJPERS La Comunità europea lavora per proteggere le minoranze ŠPETER Pustovanje v Dvojezičnem šolskem centru v petek 12. februarja predstava Slovenskega Stalnega Gledališča Zvezdica zaspanka v soboto 13. ob 15. uri Pustni koncert v Glasbeni šoli tokrat igrajo učitelji v torek 16. Otroški pust V sodelovanju s študijskemu centru Nediža s sprevodom po Špetru nova pobuda zveze SLOVENSKIH IZSELJENCEV Pomagajmo našim emigrantom v Argentini Tele dni sta videl dajat oku ’ne nove nalepke, adesive. So v barvah, obalaste. Kaj kažejo? Kak pomien imajo? Na njih je narisan an velik kos sveta an v njim so poudarjeni tri kraji. Parvi je miesto Orbe v Švici, kjer se je lieta 1968 rodila asočjacjon slovenskih emigrantov. Drugi je Benečija od koder so emigrant doma an trecji je Argentina. Ta na sred tele nalepke je na desni strani simbol Zveze slovienskih izseljencev, na levi so narisani pa madoni. Nalepko je storia narest Zveza za nje dvajset liet življenja an diela. Ž njio, ki jo lahko ušafata po cielim svietu, kjer so slovienski emigranti, bota lahko pomagal emigrantom v Argentini. Dol so malo cajta odtuod kupil s soudmi, ki so jih sami paršparal, an kos zemje an na njem so začel s prosto volnim delom zidat sedež Zveze. So pa pomislili narest tak hram, de bojo v njim tudi majhna stanovanja za tiste naše ljudi, ki bi bli v težavah. Veliko diela je že naretega, še dost Pa je za narest. Zatuo s tolo nalepko VS' Pokažemo našo solidarnost z našimi ljudmi v Argentini, ki četudi so takuo deleč od duoma.je že tar-kaj cajta odkar so muorli zapustit njih rojstne vasi, se trudjo za daržat z've nJ'b koranine, njih narodno identiteto. Sono pochi gli stati dell’Europa occidentale a caratterizzarsi per la loro monoetnicità o omogeneità etno-culturale —- sembrerebbero essere tali infatti solo il Portogallo, l’Islanda e il Lussemburgo — e la maggioranza degli stati contemporanei del globo intero sono a carattere multietnico, presentano cioè una più o meno ricca articolazione di gruppi diversificati sul piano etnico e linguistico-culturale. Si è assistito pertanto lungo il corso della storia a momenti sia di assopimento che, per contro, di forte rivitalizzazione della questione etnica o delTetnicità. Secondo gli scienziati sociali interessati al fenomeno dell’etnicità i recenti movimenti etnici che hanno interessato i paesi più sviluppati sono un tipico prodotto delle società complesse: essi nascono per rispondere non solo a esigenze più specificamente materiali e di partecipazione politica, ma anche a bisogni di tipo simbolico e che si inseriscono pertanto nella più complessa tematica dell’identità. Un fenomeno quindi quello del revival etnico che si può ricondurre ad una serie di fattori e di problemi che potremmo schematicamente suddividere in due blocchi fondamentali: da una parte tutto quanto si collega al mondo simbolico dell’individuo, all’identità culturale, in sostanza a tutto ciò che stimola o costringe l’individuo a ricercare nei simboli culturali, molto spesso tradizionali, quella sicurezza emotiva, psicologica e culturale, così duramente frantumate e indebolite dalla massificazione culturale e dalla complessi-ficazione sociale; dall’altra parte invece i fattori di tipo strutturale, socio-economico, congiunturale e che fanno emergere la discriminazione politica, sociale ed economica a cui sarebbero sottoposte alcune comunità e regioni, fattori quindi che qualificano il problema sul piano materiale e degli interessi; in sostanza tutto ciò che stimola i gruppi e gli individui a denunciare la marginali- tà economica delle proprie regioni e la loro emarginazione dal più ampio processo di modernizzazione — quello stesso processo che, secondo alcuni, avrebbe dovuto annullare le differenze sul piano culturale e delle opportunità economiche sembrerebbe essere invece uno degli aspetti più qualificanti per la spiegazione del fenomeno dei movimenti etnici - e a rivendicare, attraverso proprie organizzazioni, un riconoscimento politico, oltre che benefici socio-economici. In Europa i conflitti a base etnica hanno interessato e interessano tuttora numerosi paesi — ricordiamo qui la questione fiamminga in Belgio, i movimenti bretoni, occitani e corsi in Francia, la questione scozzese in Gran Bretagna e ancora le lotte degli abitanti della Frisia in Olanda, nonché la questione basca in Spagna, per elencarne solo alcuni. C’è però chi guarda ai movimenti etnici con grande sospetto e timore e si preoccupa dell’integrazione politica e sociale, nonché della solidità e della stabilità dello stato, ma anche chi, dall’altra parte, ne abbraccia in toto le richieste e le rivendicazioni, perchè giudicate giuste sul piano dei principi universalistici ed interessanti sul piano del confronto culturale, e chi ancora, con lungimiranza politica, è convinto che ignorare il problema o cercare di inibirlo o di dominarlo finirebbe per indebolire l’autorità morale, nonché la stessa legittimità politica dello stato e delle sue élite politiche. * * * All’interno della Comunità europea sono sorti alcuni organismi con lo scopo di proteggere le lingue e le culture di «minoranze regionali ed etniche». Ci riferiamo qui in particolare al Bureau europeen pour les langues moins répandues — Ufficio europeo per le lingue meno diffuse — sorto presso la Commissione delle Comunità europee con lo scopo di salvaguardare e stimolare lo sviluppo delle lingue e culture autoctone. Si tratta di un organismo con un pro- prio Consiglio, eletto dai Comitati nazionali di ciascuno stato membro della Comunità, in cui sono rappresentate tutte le minoranze del paese. Fra le attività vogliamo qui ricordare le visite di studio che il Bureau stesso organizza presso le minoranze dell’Europa comunitaria e alle quali partecipano «responsabili del mantenimento e della promozione delle lingue e delle culture regionali, giornalisti esperti del settore, educatori e ricercatori che operano negli stati membri della Comunità europea...». Ispirandosi alle Risoluzioni che il Parlamento europeo emana attraverso un proprio Rapporto (prima Rapporto Arfé ed ora Rapporto Kujpers) e nel quale sono elencate alcune regole fondamentali per la difesa delle lingue e delle culture minoritarie della Comunità europea, il Bureau sviluppa e incentiva lo scambio di informazioni, di idee tra i gruppi minoritari, sensibilizza ed informa la Comunità europea stessa ed il Consiglio d’Europa sui problemi dei gruppi minoritari, promuove iniziative finalizzate alla difesa delle lingue meno diffuse. Ed è proprio per discutere sui contenuti del cosiddetto Rapporto Kuj-pers, presentato recentemente al Parlamento europeo, che i membri responsabili del Bureau, assieme ai rappresentanti delle 30 minoranze dell’Europa, si sono riuniti, il 29 gennaio scorso a Bruxelles allargando la partecipazione anche ad alcuni osservatori esterni, fra i quali era presènte anche la sottoscritta. E stato lo stesso Kujpers, parlamentare fiammingo e di orientamento politico socialista, ad illustrare i punti salienti e gli aspetti fondamentali del Rapporto, articolato peraltro in 18 punti. Sostanzialmente il documento risolutivo, dopo aver richiamato l’attenzione sui processi di discriminazione e di emarginazione sociale ed economica che caratterizza a tuttora la maggioranza delle minoranze in Europa, elenca una serie di proposte — perchè solo di proposte si tratta che ogni paese membro della Comunità valuterà a propria discrezione — tese a favorire lo sviluppo delle minoranze stesse nei settori educativo, informativo e della ricerca, nonché in quello socio-economico. Il rapporto verrà presentato e pubblicizzato in tutti i paesi membri della Comunità europea — per l’Italia è prevista una conferenza stampa con la partecipazione dello stesso Kuj-pers, oltre che del senatore Arfè, firmatario del precedente rapporto risolutivo, il 3 marzo prossimo venturo nella città di Roma — con lo scopo di sensibilizzare l’opinione pubblica e di attirare l’attenzione della classe politica sul problema delle minoranze regionali ed etniche presenti nella Comunità europea. Laura Bergnach Radio Trst A NEDIŠKI ZVON vsako nedeljo ob 14.10 uri (ponovitev v torek ob 8.10) Gospod, usmili se nas Mislim, da že res dolgo ali skoraj nikdar od kadar se spomnin nismo imeli v naši državi toliko zmešnjave kot tele zadnje čase. Časopisi pišejo in politični poglavarji spoznavajo, da je res treba spremeniti veliko stvari. Zdi se, da narbolj važne kot sindikalne organizacje in politične inštitucije so v krizi in o tem iščejo rešitve kulturni in učeni ljudje, sindikalne vodje in državne oblasti. Seveda meni, ki nisem ne učen ne kulturni človek ni mogoče razpravljati o takšnih važnih stvari posebno ker to zanima celo državo. Mislim pa vseeno da to je samo logična posledica napak storjenih v preteklilh časih. Nihče, res mislim nihče ne more imeti iluzje, da ljudem je dosti skoraj samo besed. V majhnem, na primer vzemimo naše Nediške doline, saj tudi tukaj te zadnje čase se veliko govori in piše o velikih programih (progetto montagna, buoni benzina ecc.), ki bi imeli rešiti naše težave. Za nas, vse to pa ne bo več kot kaplica vode v morje. Današnji zakoni so taki, da bogati morajo postati zmeraj bolj bogati in revni zmeraj bolj revni. Resnično je, da danes tudi po naših vaseh za goiti (rediti) 20.000 kakoš bi lahko prejel veliko pomoč. Res je pa tudi da, če bi hotel rediti 10 kakoš bi mi bilo skoraj nemogoče zgraditi kakošnjaka. Kaj pomaga imeti pomoč za zgraditi Hotel recimo v občini Dreka, ker drugi zakon je prisilil zapreti majhne gostilne in trgovine, katerim je bilo nemogoče plačevati davek s’tem malo, ki so služili zaradi pomanjkanja ljudi? In kako ostati doma ljudem brez dela in čeprav kakšen bi imel možnost zaslužiti doma za se preživeti, to ni dovoljeno če ni upisan kot obrtnik in to, včasih pomeni imeti več davku kot zasluška. Za te stvari, za ljudi brez dela, ki včasih bi meli kakšno majhno možnost se pomagati, za majhne gostilničarje in trgovce boljše je bilo v času fasižma. Kakšen norec, seveda, bi lahko dodal, da dobro bi bilo graditi tudi Hotele. Upati na turizem ni slabo jaz pa srčno ne vem kakšni turisti bi prišli v takšne prostore, kjer za kupiti en časopis ali eno paketo cigaret bi morali narest 30 kilometrou poti, morda v nerazvitih državah bi lahko dobili to bliže. Morda za vse te in druge stvari, ni težavno razumeti zmešnjave teg zadnjih dni. Bradač. Kulturno društvo Rečan v sodelovanju z Zavodom za slovensko izobraževanje organiza TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA učitelj bo profesor Jožek Štucin iz Tolmina govorilo se bo od zgodovine, literature, tradicije, folklore, glasbe... in takuo napri. Na tečaj se morejo vpisat vsi tisti, ki se željo parbližat slovenskemu jeziku ali poglobit svoje znanje. Tečaj se začne v petek 12. februarja in bo vsaki teden od 20. do 21.30 ure v dvorani društva Rečan na Lesah. Vas čakamo!! Tečaj marketinga Tečaj o marketingu poteka ob ponedeljkih od 17.30 do 19.30 na sedežu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Čedadu, ul. Manzoni. 15.2.88 22.2.88 29.2.88 7.3.88 dr. Boris Peric dr. Diego Devetak Marketing v operativi. Analiza nekaterih konkretnih primerov SEMINAR (Bratina Problematika obmejnega in G. Devetak) prostora in marketing Ste ze plačjali naročnino? c ‘Pamet mi je zrasla, ker se je na Novem Matajurju pastai ’ Minimataiur BENECANSKA PRIPOVEDKA «Gromav, gromav, daj mi bliskav, če ti dam čebulav!» proti Mersinu. Črno je bilo kot v peklu, zato je mož hitro vzel čebulo, jo vrgel za hrbet in klical: — Gromav, gromav, daj mi bliskav, če ti dam čebulav! Prav takrat mu je močan blisk razsvetlil pot, tako da je lahko šel nekoliko naprej. — Prav je imel Čenavršan, je pomislil, še dobro, da sem ga srečal! Počasi, počasi je šel gor po poti in za vsak blisk je vrgel za hrbet eno čebulo. Ko je prišel domov, je bila skoraj polnoč; njegova žena ni še šla spat in ga je čakala pri ognju. Ko je stopil v hišo, je žena začela vpiti: — Aha, ob takih urah se pride domov! Bepo je doma že od petih. Sama sem morala odpraviti krave, skuhati večerjo, gospod pa je okrog popival! Pokaži, pokaži, kakšno čebulo si kupil in mu medtem vzela pletenico iz rok. V njej pa so bile ostale samo še štiri čebule. — Hudič te vzemi, si prodal tudi čebulo za vino? je dejala žena. — Kaj kričiš,kaj kričiš, ji je odgovoril mož, saj ne veš, kaj se mi je zgodilo. Zunaj je bilo zelo temno in še stopiti se ni videlo kam, zato sem vsakokrat, ko se je zabliskalo, vrgel za hrbet eno čebulo; če ne bi bil tako storil, bi bil še zmerom doli na Logu! — Ti butec ti! je dejala žena, kdo te je pa tega naučil? — Neki Čenavršan, bog mu poplačaj! je dejal mož. — Bog ti daj malo pameti, je dejala žena, jutri še pred dnem boš šel pred mano in po poti čebulo pobiral! In tako je bilo. Drugi dan navsezgodaj je moral iti mož po poti čebulo pobirat, za njim pa je vpila in se jezila žena. Iz knjige «Pravce iz Benečije» % Neki mož iz Marsina je šel nekega dne na semenj v Čedad. Žena mu je v pletenico naložila jajca, gobe in skuto. — Lepo prodaj, mu je bila dejala, in ne pozabi prinesti domov čebule! Mož se je veselo napotil v dolino. Ko je prišel doli na Log, je srečal prijatelja, ki je z vozom peljal drva v Čedad, prisedel je k njemu in se pripeljal v mesto. Po trgu in ulicah je vse vpilo; možje in žene so hiteli prodajati svoje blago. Ko je mož prodal jajca in druge reči, je šel po trgu in iskal čebulo; z neko ženo se je lepo pogodil in pletenico napolnil s čebulo, šel je kupit še nož, nekakšne žeblje, opravil vse, kar je imel opraviti. Potlej je zavil k Janezu, da bi našel koga, ki bi ga popeljal domov. Pogleda sem, pogleda tja, nazadnje je dobil nekega moža, ki je šel do Brišč; po poti sta se menila o delu, o koruzi, grozdju in o kravah. Ko sta prišla gor v Brišča, sta šla skupaj pit; popila sta kozarec, potlej dva, pojedla sta še nekaj kruha s sirom in popila še četrt, potlej sta se lepo pozdravila in se pobrala vsak po svoji poti. Mož je hodil počasi in od časa do časa preložil pletenico, da bi si odpočil roko. Ko je prišel na Log, je bil že truden in žejen, zato se je ustavil pri Balohu, da bi se odpočil; dal je pletenico tja za vrata, se usedel in naročil četrt vina. Ko je tako pil, je prišel v gostilno njegov prijatelj, in začel je z njim govoriti in piti, tako da se revež ni zavedel, da se je zunaj stemnilo in da je močno grmelo. Ko je vstal od mize, je bil malodane pijan. —- Kako naj grem domov, ko je taka tema! je dejal. — Ne bojte se, mu je odgovoril neki mož iz Čenavr-ha, ki je sedel pri drugi mizi, za hrbet morate vreči čebulo in reči: gromav, gromav, daj mi bliskav, če ti dam čebulav! Mož se mu je lepo zahvalil, plačal svoje vino, vzel svojo pletenico in se odpravil matematična uganka 8 — — ■ ■ + = — ■ = ■ = X = 8 V liku imaš že nekatere številke in matematične znake. Ti pa v lik vpiši številke, tako da bodo vsi računi točni. m >N >N Ritorna Moja Vas È ormai aperto per tutti i ragazzi di parlata slovena della nostra regione il XV Concorso dialettale sloveno Moja vas. Si tratta di spedire al Centro Studi Nediža di S. Pietro al Natisone un tema scritto su qualsiasi argomento. Per il testo deve essere usato uno dei dialetti locali sloveni. La festa e la premiazione avrà luogo a fine giugno nella palestra di S. Pietro. SPETER / SAN PIETRO AL NATISONE * Aloja Francesca OSOJANE Te gore te tow Rezji Pralipe me te gorice, ka ni so napret snegave, con račet livvče nabile ani vvsečisto tožane, ziz wsemen nji dolinice, ko pride napret vilažej nu travica pozalanej nu wse te lipe rožice. Wse tičace si pujao anu si rišpundavvajo, da to na stuj prit zabjanu, da tu nu zde e kaki troj ziz kako stopo kozijo, ka ni sa lepo živio ko zalanio gorice. ti / Majda SREDNJE / A & Rossella OSOJANE November Lipa sa slaèè, Čanen sa določb, sunce smlidi, vvtičac biži. Sa pario trawe, muhe krapajo, spaduwa slana, woda glačawa, Zemja wtarpne, rugac sa skrie, babe tikao, mame plateo, novembar e izde nu zima gre. Barbara OSOJANE Tuca maluca ta-na Gračišče uarje no pišče na pita no meš. Ano uk te na Planje an uarje no anje, an rouna kozliče, da na stujta sa bet! Ano skakej tu Kikje an sjurtaua no čizo, an žvižge no uižo, an fifa no čiko. Iz «Vrtca» lanskega leta TUTTOSPORT VSE O ŠPORTU 1 RISULTATI la Categoria Julia-Valnatisone 2-2 2a Categoria Reanese-Audace 0-1 3a Categoria Savognese-Pulfero 1-1 Under 18 Valnatisone-Serenissima 4-1 Pulfero-Percoto 0-4 Allievi Tavagnafelet-Valnatisone 0-4 Giovanissimi Valnatisone-Buttrio 1-0 Pallavolo femminile Comeglians-Pol. S. Leonardo Apic. Cantoni 3-2 PROSSIMO TURNO la Categoria V alnatisone-T avagnafelet 2a Categoria Audace-Stella Azzurra 3a Categoria Pulfero-S. Gottardo Nuova Udine-Savognese Under 18 Campoformido-Valnatisone Serenissima-Pulfero Allievi Valnatisone-Savorgnanese (sabato 14/2 ore 15.30) Giovanissimi Fulgor-V alnatisone Pallavolo femminile Remanzacco-Pol. S. Leonardo Apic. Cantoni. LE CLASSIFICHE la Categoria Centromobile 29; Maniago, Serenissima 27; Tavagnafelet 24; Codroipo 23; Tamai 19; Flumignano 18; Azza-nese, Torre, Pro Fagagna 17; Maia-nese 16; Julia, Cividalese 15; Tarcen-tina 14; Valnatisone, Torreanese 13. 2a Categoria Bressa 28; Audace 27; Lauzacco 25; Sangiorgina 22; Aurora 21; Natiso-ne, Corno, Forti & Liberi, Pagnac-co 20; Gaglianese 18; Donatello 17; Olimpia 16; Stella Azzurra, Reanese 14; Union Nogaredo 12; Asso 10. 3a Categoria Paviese 28; Savognese, Nuova Udi-ne 22; Azzurra, Atletico Udine Est 21; Savorgnanese 19; Bearzi 17; Comunale Faedis 16; Lumignacco, Chiavris 15; Pulfero 14; Fulgor 11; Togliano 10; S. Gottardo 7. Under 18 Percoto 19; Valnatisone 18; Donatello, Olimpia, Bressa 17; Serenissima 14; Martignacco 13; Aurora 12; Co-lugna 11; Buttrio, Colugna, Ancona, Campoformido 9; Pulfero 1. Bressa e Buttrio 1 partita in meno. Il Pulfero ha già riposato. Allievi Reanese, Lauzacco 22; Pro Osoppo, Azzurra 19; Buiese 17; Valnatisone, Torreanese, Savorgnanese 16; Julia 14; Tavagnafelet 11; Fulgor 9; Arte-niese 7; Pagnacco 6; Stella Azzurra 3. Giovanissimi Azzurra 23; Savorgnanese 21; Stella Azzurra 20; Manzanese 17; Gaglianese, Percoto 14; Lauzacco, Serenissima 11; Buttrio 10; Valnatisone 8; Olimpia 7; Torreanese 6; Fulgor 1. Torreanese, Buttrio, Stella Azzurra, Manganese 1 partita in meno. Ha già riposato la Valnatisone. ne in quanto ho visto un bel Pulfero ed una buona Savognese”. Mulloni: “Con un campo al limite della praticabilità, ho notato che la gara è stata giocata in maniera maschia, combattuta, dove tutti hanno dato il massimo. Ad un primo tempo dove mi sembra che il Pulfero ab- Temporini e Ciccone: due protagonisti della gara re sulla gara: “Nel primo tempo abbiamo giocato malino, hanno giocato meglio loro, hanno fatto gol. Nel secondo tempo siamo venuti fuori, si meritava anche di vincere ma il risultato è restato di parità. In fine dei conti i portieri sono messi in campo per parare. È giusto così”. Paolo Caffi Audace vit Valnatisone... quasi > Nei momenti... più c’è sempre la campata’ di Adriano Stulin e per I Audace a Reana è festa! C’è sempre un punto che manca per la vetta, ma è un traguardo più che mai raggiungibile. Valnatisone quasi... vittoriosa a Cavalicco, ma alla fine è pareggio, Peccato davvero. Con un punto in Più, più tranquillità e domenica... il Tavagnafelet. Carlo Liberale si ricorda che la scorsa stagione era capocannoniere delle Valli e con lui (tre reti), e Petri-C18 una rete gli Under 18 della Valnatisone volano. Gli Allievi della Vanatisone non vogliono essere da meno, ed espu- gnando il campo del Tavagnafelet si avvicinano alle prime piazze della classifica. All’asciutto Del Medico. Sono Marinig, Marchig, Onesti, Zuiz che lo sostituiscono provvisoriamente. Infine i Giovanissimi della Valnatisone, ottengono una importante vittoria casalinga con il Buttrio con un gol “rapina” di Michele Osgnach su calcio di punizione. Era ora! Sabato a Godia ci sono altri due punti a disposizione, forza ragazzi! Del derby di Savogna abbiamo un’ampio servizio, il pari và stretto per i gialloblù, ma il Pulfero ha saputo mantenere il risultato grazie ad un “super” Temporini. BUON PARI PER L’ATTESO DERBY Due maschere di fango: è difficile riconoscerli, ma vi assicuriamo che sono a sinistra Stefano Cromaz e a destra Simone Blasutig della Savognese bia giocato meglio ottenendo il meritato vantaggio con un calcio di punizione calciato da Guerra, è seguita la ripresa dove una grande Savognese ci ha messo veramente in difficoltà. Ha creato diverse palle gol, ma è stato bravissimo il nostro portiere a risolvere con interventi veramente da campione oserei dire. Nel finale abbiamo avuto una palla gol limpidissima con Guerra, ma purtroppo è scivolato... comunque mi sembra in fine dei conti che il risultato sia giusto. Abbiamo incontrato anche il presidente della Savognese Bruno Qua-lizza, che ci ha rilasciato il suo pare- VALE 25 PUNTI SCHEDA DI VOTAZIONE Un incontro pieno di emozioni Comune VOTA PER I SEGUENTI ATLETI/E ......................sport............ ......................sport............ ......................sport............ n° .... prov. SAVOGNESE-PULFERO 1-1 (0-1) Savognese: Ciccone, Zabrieszach, Juretig, Periovizza, Coren, Bordon (dal 80’ Chiabai), Blasutig, Cromaz, Rot, Szklarz, Bergnach (dal 46’ Trinco) a disposizione: Caporale, Sitta-ro, Moreale. All. Venuti. Pulfero: Temporini, Scaravetto, Cedarmas, Burello, Medves, Vogrig, Manzini, Cantarutti, Bordon, Guerra (dal 80’ Domeniš), Simonelig; All. Mulloni a disposizione: Pollauszach. Arbitro: Wedan di Udine. Marcatori: al 36’ Guerra (Pulfero) al 57’ Szklarz. Note: terreno pesante e pioggia più 0 meno insistente per tutta la gara. Savogna, 7 gennaio Grande attesa per il derby odierno. E “Giove pluvio” come all’andata si è accanito a rovesciare secchi sui ventidue protagonisti ed il direttore di gara, nonché sugli intirizziti sportivi che sono intervenuti in buon numero a sostenere i propri colori. Certo che alla fine i giocatori erano autentiche maschere di fango, che non avrebbero sfigurato a partecipare a qualche sfilata mascherata. Sia 1 padroni di casa che i ragazzi del Pulfero hanno infatti dato tutto per ottenere la vittoria. Il pareggio alla fine scontenta i gialloblù, per il secondo tempo a ritmo infernale che hanno disputato, ma non è da dimenticare il buon primo tempo degli ospiti. Il primo tempo il Pulfero ha giostrato con una certa disinvoltura, presidiando il centrocampo con autorità, dimostrando però carenza nel settore offensivo. Tre conclusioni di una certa efficacia in un tempo di 45 minuti sono poche. Prima conclusione a rete è di Simonelig, rasoterra parato da Ciccone; la seconda da fuori area di Vogrig col pallone che si perde a lato, mentre al centrocampista Guerra toc- Un cross di Paolo Bordon contrastato da Juretig IL DOPOPARTITA Abbiamo chiesto un giudizio sulla gara agli allenatori delle formazioni, Luigi Venuti per la Savognese e Gianfranco Mulloni per il Pulfero. Venuti: “Dopo un primo tempo giocato in sordina la squadra è venuta fuori nel secondo. La rete del Pulfero è stata un’autentico infortunio, se vogliamo essere pignoli. Nella ripresa la Savognese si è espressa a livelli più consoni alle sue possibilità, infatti il portiere ospite è stato bravissimo a neutralizzare quattro palle gol. Comunque il risultato mi stà be- II pubblico che ha assistito alla gara con ca il privilegio del goal, con la con-plicità di Ciccone che si lascia sfuggire di mano il pallone. Non bisogna però mettere in croce il valido portiere della Savognese, perché nelle gare fin qui disputate ha effettuato spesso interventi decisivi per salvare il risultato: l’acqua, il freddo ed il pallone pesante lo hanno tradito. La Savognese reagisce allo svantaggio, una conclusione di Rot si perde di poco sopra la traversa; è da mettere in evidenza la deviazione di Cedarmas di testa di una punizione calciata da Szklarz indirizzata a rete. All’inizio della ripresa, la Savognese effettua un cambio che alla fine risulterà la mossa vincente. Trinco al posto di Bergnach e come per incanto la partita muta fisionomia. Szklarz ha sui piedi la palla per il pareggio, ma la sua conclusione affrettata è imprecisa e si spegne sopra la traversa. L’appuntamento al gol è rinviato di quattro minuti a seguito di calcio di punizione Žarko Rot con un colpo di testa mette fuori causa Temporini, il pallone schizza beffardo sul in primo piano la panchina dei Pulfero palo e viene rinviato sulla linea di porta da Manzini, il più lesto a riprendere la sfera è Szklarz che con un forte tiro la mette in rete. Bella respinta di Ciccone su traversone di Simonelig con il pallone indirizzato all’incrocio dei pali. Un minuto più tardi grossa opportunità per Juretig che tenta la vendetta dell’ex, ma viene anticipato da un difensore arancione al momento di concludere. Bella combinazione Rot-Szklarz che conclude calciando il pallone sopra la traversa, è il turno Rot-Trinco con bella risposta di Temporini che devia in angolo. Prodezza di Szklarz che costringe Temporini a respingere il pallone, il quale stà per tornare sui piedi dello stesso, ma Cedarmas riesce ad anticiparlo di un soffio. Si rifanno vivi gli arancione che vanno vicino al successo con un traversone del solito Simonelig, non sfruttato a dovere da Guerra che giunge all’appuntamento con la sfera in ritardo. La gara si conclude in pratica con l’ultima conclusione degli ospiti di Manzini deviata da Ciccone sul fondo. Si conclude così fra ‘gii applausi un incontro ricco di emozioni. IZ KANALSKE DOLINE Žabnice Praznik svete Doroteje (Rotije) Sveta Rotija, tako imenujejo v Žabnicah cerkvico, ki stoji na griču sredi vasi je bila v soboto 6. februarja točka, kamor so hodili Žabničani skozi ves dan. Del vasi — Filja — je praznoval svoj žegen. Ob 10. uri zjutraj je v tej starodavni cerkvici maševal p. Filip Rupnik, ki za mesec dni nadomešča odsotnega župnika p. Božidarja. Pri sveti Rotiji se je tudi letos zbralo precej ljudi, predvsem domačinov. Istega dne pa je svete Višarje obiskal videmski nadškof Alfredo Battisti, ki je v jutranjih urah na Trbižu prisostvoval predstavitvi brošure o najvažnejših božjepotnih cerkva v deželi Furlanija-Julijska krajina. Ob priložnosti tega obiska so odgovorni upravniki višarske telekabi-ne ponovno potrdili, da bo v letošnji poletni sezoni telekabina redno obratovala. Cerco ragazze e ragazzi, anche coppia sposata, per lavoro stagionale gelateria in Germania. Telefonare al 0437-78567 “Udarli so na vas, kot strela z jasnega neba, kot razjarjeni, razkačeni volkovi, kot jene, ki želijo trupla povsod... ”pravijo tisti Kuoščani, ki so doživeli in preživeli tisti strašni dan. Okole vasi in v vasi so začeli streljati, kot nori, na vse strani. Vrata hiš so odperjali s šihti pušk in metali ljudje iz hiš. So boreali, cabali in s šihtom pušk tukli ljudi po hrbatu. V dvajsetih minutah so imeli zbrane vse vasnjane pred zidom, kjer stoji do-nas kapelica z imeni žrtev (vittime). “Vse so zbrati pred zid in pred nami je stau mitralijez. Jokali in molili smo, ker smo bli prepričani, da je paršla za nas zadnja ura”. Nam še pričajo preživeli vasnjani. Po pravici poviedano, ni bluo vsih vasnjanov pred zidom, ker so nekateri puobje, ki so paršli domov malo prej iz italijanske vojske, glih za las utekli, zbežali, nemškim klieščam. Med temi je biu tudi Aldo Cernoia, SV. LENART «Za parvi onomastico našega otroka» 14. februar - svet Valentin: praznik vsieh zaljubljenih (innamorati). Pa ne samuo, je tudi “onomastico” vsieh tistih, ki imajo telo lepo ime. Med njimi je tudi tel liep puobič an za njega parvi onomastico njega mama an njega tata, Antonella Gollia - Goljova iz Svetega Lienarta an Giuseppe Guion iz Marsina, so želiel pu-blikat na Novi Matajur njega fotografijo an kupe z nonam, “tetam” an “stricem” mu voščit (augurat) pu- rojen lieta 1921, alpin, potem pa partizan, ki zna največ povedat o tragediji Kuoste. “Takrat so ubili tri moje vasnjane, ki nieso mogli prid pred zid. Turco Giuseppe - Bepo Gildin po domače, je ležu na pasteji. Biu je bolan, ni že vič miescu ustaju. Imeu je 81 liet. Kadar so paršli Prajzi v njega kam-bro in zarjuli: “Raus, raus, raus” on se ni ganu, ker se ni mu ganiti. Prajzi so se zasmejali. V smehu so izgovorili nekaj nemških besed, ki so par-šle na uha zbranim vasnjanom pod zidom. Kajšan je zastopu po prajz-ko, morebit pa, de ni glih zastopu, a Prajzi so izgovoriliparbližno takale beside: “Boš videu, starac, kakuo lahko zaskočiš, kadar ti podkuremo pod paste jo”. “Ne, spečemo ga, kakor prašička!” se je zakrohotal debeli glas. Šli so po rakle in serkuono, sier-šče, zbasali pod pastejo buozega Be- no puno ljubezni, veseja an sreče. Tudi mi Valentino, ti želmo še puno puno puno veselih an srečnih “onomasticu” an pridi še nas gledat. GRMEK Žalostna iz Kanade U pandejak je paršla po telefonu u Garmak zlo žalostna novica. Dol je na naglim umaru Mario Chiabai - Bodgarju iz Gorenjega Garmika. Biu je zadnji sin številne Bodgarjove družine: sestra Marija, bratje Aldo, Benjamin, Tiljo, Doro in on. Umaru je u pandejak 1. febrarja, glih na njega rojstni dan. Na dan njega smarti je dopunu 40 liet. Poročiu se je meseca septembra lanskega lieta. Ušafu je lepo, pridno in pošteno ženo iz dežele Perù. Sada je napoti njih otrok, ki nažalost, ne bo poznu tata. Smart mladega moža je globoko, žalostno odjeknila, ne samuo po vaseh garmišega komuna, pač pa tudi po vsej rečanski dolini, kjer je biu Mario poznan in spoštovan kot pošten in za vse vzgledan puob. Cepru je šu že kot otrok v Kanado, so ga tudi tle vsi poznali, saj seje rad vrač-jau u rojstni kraj. Mami, ženi Salvadori, sestri, bratom in vsi žlahti naj gre naša solidarnost in iskrena tolažba. pulna in paržgali. Buogi mož, zgoreu je živ, s postejo in hišo vred. Drugi, ki ni mogu prid pred zid, je biu Cernoia Giuseppe, Beppino Klemenu po domače. Biu je študent,, pa tisti dan nie šu v šuolo, ker so ga bo-lieli zobje. Takuo, ker ni šu pred zid, so ga ustrelili v pasteji. Cernoia Mario, Kanjuh po domače, je biu rojen 1912. leta. Varnu se je po dugi peripeciji, po dugem in zavitem potovanju par dni prej iz uej-ske. Biu je na vseh frontah, naredu je puno liet sudaščine in kadar je mi-slu, je biu prepričan, da bo doma uži-vu mier, je najšu smart. Pruzapru je umaru. Parvi od treh vasnjanov. Ustrelili so ga pred mojo hišo, ko je teu uteč, kot jest. Škoda, da je utie-ku s parminutno zamudo. In potem, ko je zgorela Turkova hiša, so vsi vedeli, kajšan žalostan konac je naredu Bepo. Nič dobrega se niso mogli čakati, ker je biu pred V Franciji an Belgiji Zgubili smo po svetu tri zveste sinove Šla sta dobrih 15 dni adan za drugim dva mlada moža iz naše vasi. Oba v Franciji. Prvi je umaru Bruno Pauletig - Matijacu po domače. Imeu je 57 liet. Za njim je umaru Pio Zufferli - Funkju po domače. Imeu je 61 liet. Oba sta bla poročena. U Belgiji, blizu kraja Tamines, je umarla Irma Vogrig - Tonhova iz Gorenjega Barda. Imela je 64 let. Poročena je bla z Bepcijam Čjukuovim iz Hostnega. Doživela je hude, težke nesreče v družini. U cestnih nesrečah sta zgubila življenje oba nje mlada sinova. Nje dobročutno materino srce ni vzdaržalo. Šla je k sinovam. Takuo je garmiški komun okrajšan še za tri zveste sinove po svetu. Naj gre njih družinam naše globoko sožalje. VALLI DEL NATISONE Vendesi casa ristrutturata arredata: cucina, sala, salotto, biservi-zi, studio, tricamere, cantina, terrazzone coperto. Riscaldamento gasolio, anche legna. Rimessa, stalla, fienile retrostanti, + 1000 m2 scoperto. Tel. 0432/726258. njimi mitralijez in za njim ostre, plove oči nemškega bionda. Komandant je zarju: “Faier”! Puno naših ljudi je dielalo v nemški deželi, na Praiskem in so lepo za-stopili, kaj pomeni beseda “faier”. Mislili so, da je komandant ukazu “faier” tistemu, ki je biu za mitraljezom pred njimi. Nemški faier je naš oginj. Hvala Bogu, zaenkrat še ni bluo takuo. Zagorele so hiša, a življenje je ostalo, tistim, ki je ostalo”. Ko so Kuoščani videli pepeu njih domov, pepeu tistega, kar je bluo v domovih, so se obarnili z očmi dol al pa gor pruoti oštariji, ki so ji pravli “Gor par Čiliji, al Dol par Čiliji”. Gostilna je bla, kakor je še donas, na sred vasi. Od vseh strani, je obkoljena, čirkondana, od kuojskih hiš in ker je bla samuo tale oštarija v vasi, so jo vsi radi imeti. Oštarija od Cilje, ni goriela kot druge hiše. Goriela je na posebno vižo. Plemen od nje se je uzdigavu nad dvajst metru buj visoko, kot plemeni iz drugih hiš. Za-ki? Kadar se je nevihta, “buraška ” potalažla, so ljudje zastopili zaki. Dvajst dni prej so zmastili grozdje in natočili sodi za 34 tolitru vina in kadar so plameni ognja objeli sodove, jih prežgali, obliznili alkohol, je za-vonjalo po vinu in iz sodov se je uz-dignu visok plamen, visok nad druge goreče hiše. Vsem vasnjanom se je zdielo, da je paršu sodni dan. Vasnjani so gledali v svoje dogorevajoče hiše. Dim, kadiš se je uzdi-gnu do visokih oblakov. Vasnjanov, zbranim pred mitralijezam, je zavon-jalo pečeno mesuo. To so ble pečene krave, teleta, junci, ob parpetih jaslih, ki niso mogli iz hleva, iz štale, zato, ker so bli parpeti. Od 46 hiš, so ostale pokoncu 4 stare. Morebit se jim ni zdielo vredno jih zažgat, zatuo, ker so ble stare! Iz kadiža, iz dima, iz pogoreče vasi, se je uzdignu glas po svobodi, po frajnosti. Nemški komandant je na sred vasi zarju: “Raus!” Tisti biond, ki je stau pred mitraljezom, je pobrau niega posodo. “Mi smo se oddahnili in prestrašeno gledali, okou na okou, kaj se bo zgodilo. H nam, ki smo bli pred zidom so paršli Prajzi in nam pokazali z bajoneti in z njih “raus”, kajšnaje naša pot. Peljali so nas vse, žene, otroke, puobe, može, v Sauodnjo. V So-vodnjem so nam dali zadnji spetakel njih moči. Pred našimi očmi so ubili, pred šuolo, tista dva ujeta partizana v bližini Kuoste, potle so nas spustili v upepeljeno vas. (se nadaljuje) Vas pozdravlja Vaš Petar Matajurac I--------------------------------------------------------------------------------------------------------- | Regolamento i I I 1) Tutti possono votare. Sono valide solo le schede completate con il nome ed indirizzo del votante. Si possono | votare da 1 a 3 atleti precisando lo sport praticato. Ogni lettore può spedire o consegnare quante schede desidera. 2) Le schede compilate si possono portare a mano presso la redazione del Novi Matajur a Cividale, via De Rubeis 20, cap. 33043 o spedire per posta. 3) Si possono votare atleti/e dilettanti e professionisti nativi, operanti o residenti nelle Valli del Natisone, Torre, Resia, Valcanale praticanti qualsiasi attività sportiva (Atletica, Sci, Nuoto, Calcio, Tennis, Ciclismo, Pallavolo ecc.). | 4) Le schede vanno ritagliate dal Novi Matajur seguendo il tracciato. Non sono valide quelle fotocopiate. I 5) Il concorso inizierà il 4 febbraio per terminare il 2 giugno 1988. 6) I vincitori verranno premiati nell’ambito della tradizionale manifestazione del Trofeo Novi Matajur. 7) Il punteggio della scheda sarà diverso da numero a numero. 8) 11 risultato della votazione verrà pubblicato la prima volta il 31 marzo 1988 ed in seguito il 9 giugno 1988 il risultato finale. Le schede valide verranno conteggiate fino a tale data, per quelle spedite farà fede la data del timbro postale. ^ Non sono ammessi reclami da parte di alcuno sull’esito della votazione. PIŠE PETAR MATAJURAC 31 - FAŠIZEM, MIZERIJA IN LAKOT Pred zidom smo jokali in molili Urniki miedihu v Nediških dolinah DREKA doh. Lucio Quargnolo Kras: v torak an petak ob 13.30 Pacuh: petak ob 13.00 Trinko: v torak an petak ob 14.00 GARMAK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak an torak od 15.00 do 16.00 v sriedo an četartak od 11.00. do 12.00 v petak od 17.00. do 18.00. doh. Giuliano Boscutti Hlocje: v pandiejak od 17.00 do 18.00 v sriedo od 15.00 do 16.00 v saboto od 11.00 do 12.00 Lombaj: v torak an četartak od 15.00 do 16.00 PODBUNIESAC doh. Filippo Bonanno Podbuniesac: od pandiejka do petka ob 9.30. do 12.30. popudan od 15.00 do 17.30 Čmivarh: v saboto od 10.00. do 11.30 doh. Giovanna Plozzer Podbuniesac: v pandiejak, torak, sriedo an petak od 8.00 do 9.30 v četartak od 17.30 do 19.00 v saboto od 9.00 do 11.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegrini Sovodnje: od pandiejka do petka od 10. do 12. ŠPIETAR doh. Edi Cudicio Špietar: v pandiejak, srieda, četartak petak an saboto od 8.00 do 10.30 v torek od 8.00 do 10.30 in od 16.00 do 18.00 doh. Pietro Pellegrini Špietar: v pandiejak in sredo od 8.45 do 9.45 v petak od 17. do 18. SRIEDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v pandiejak od 11.00 do 12.00 v sriedo od 13.00 do 14.00 v petak od 9.00. do 10.00 v saboto od 10.00 do 11.00 Gor. Tarbi v pandiejak od 12.00 do 12.30 v sredo od 14.00 do 14.30 Oblica: v sredo od 14.30 do 15.00 doh. Giuliano Boscutti Srednje-Gor. Tarbi: v četartak od 13.00 do 14.00 SV. LIENART doh. Lucio Quargnolo Gor. Miersa: v pandiejak an torak od 17.00 do 18.00 v sriedo an četartak od 9.30 do 11.00 petak od 10.30 do 12.00 v saboto od 11.00 do 12.00 doh. Giuliano Boscutti Škrutove: v pandiejak od 14.30 do 16.30 v torek, sredo in četrtek od 16.30 do 18.30 v soboto od 8.30 do 10.30 Dežurne lekarne Farmacie di turno Od 13. do 19. februarja Srednje tel. 724131 Čedad (Fornasaro) tel. 731264 Premariah tel. 729012 Corno di Rosazzo tel. 759057 Ob nediejah in praznikah so od-parte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano «urgente».