SVOBODNA LETO (ANO) LXIV (58) • ©TEV. (N°) 26 ESLOVENIA LIBRE SLOVENIJA BUENOS AIRES • 7 de julio - 7. julija 2005 RESNICA, SAMO RESNICA (G'ov'or Božidarja Finka na prosla^^ 60. obl^itnv^'e odhoda od doma sh^^ienshe piolitiic^ emigracije v C^karjevem d^mu) _ v Sest mesecev vlade šestdeset let je minilo, odkar se je na napi domači zemlji končalo nekaj hudega. Oditi so morali tuji sovražniki nape svobode in narodnega obstoja, ki so storili v vseh pogledih toliko gorja, in prenehalo je medsebojno bojevanje. Svoboda torej in mir! Vendar kakpna svoboda in kakpen mir?! Ob spletu svetovnih dogajanj je komunistična revolucionarna oblast dobila vso prostost, da je nasilno zavladala nad ljudstvom in pokončala rojake, ki ji niso bili po volji, pomorila pa tudi na stotisoče drugih ljudi. Potem je dolga desetletja vladala diktatorsko in ljudje so živeli v strahu. Tako stanje pa ni stanje svobode in miru. V tistem že daljnem času je poleg prelite krvi domovina izgubljala tudi kri, ki ji je odtekala z množičnim odhajanjem v zdomstvo. Odtekal ji je življenjski sok fizične in duhovne narave. V svet so se izgubljale moči za delo in duhovni razvoj. Prizadeta je bila domovina, odhajajoči pa smo grenko občutili pregnanstvo, ki je že v antični dobi veljalo za najhujpe prekletstvo. Tistim, ki nas je to prizadelo, je bilo pe huje, ker smo bili opečateni kot sramoten izvržek, ki ga ni bilo dovoljeno niti omenjati. Spomini nas torej vračajo za pest desetletij v preteklost, ki je za vse dokaj oddaljena, saj so se med tem menjavale generacije. Vendar spominov ni mogoče zatreti. Velika hudobija ne more biti izbrisana iz nape zavesti, ker nas je pe nekaj živih, ki nas je življenjsko prizadela, sploh pa, ker resnica pe ni zablestela z vso močjo. Prav zato pa tudi domača javnost ne sme biti neprizadeta ob prireditvah, ki zajemajo celoten spomin in ne varajo z lažnim prikazovanjem zgodovinskih dejstev. Danapnja prireditev naj tedaj spomni rojake doma in na tujem na pogubnost zla in na veličino trpljenja, iz tega spoznanja pa naj narod zajema nauk in moč za pot v prihodnost. Danes torej smemo z vso pravico izraziti pred domačo javnostjo misli in čutenje rojakov, ki prebivajo v tujini ali so se od tam vrnili v domovino. Nismo hoteli biti zgolj izseljenci, saj nismo odpli z namenom, da se odselimo, ampak smo se umaknili pred nasiljem, obenem pa izrazili protest proti nastopajoči tiraniji. Doma nismo prepustili nikomur, navezanost nanj smo odnesli s seboj v svet, hkrati z njim pa je odpel z nami tudi pirni dom, domovina. Njej smo ostali zavezani v skrbi za ohranjanje in množenje njenih dobrin ter za vso njeno usodo. Hočemo torej povedati, kaj posebej zajema in vzburja nas, trajne zdomce, ko se iz tujine oziramo nazaj v čas in hkrati vedno mislimo na rodno, za mnoge tudi samo duhovno domovino. Zavedamo se namreč predvsem dolžnosti, da pred javnostjo izrečemo obtožbo komunizma, ki je poleg mrzkega in brutalnega nacifapizma, najbolj trdovratna in zahrbtna sramota 20. stoletja, in spomnimo, ne brez ponosa, na vlogo, ki jo je izgnanstvo odigralo za ohranjanje in bogatenje slovenstva. Na klic vesti in srca si najprej vsako leto v preteklem mesecu posebej kličemo v spomin žrtve, ki so na Slovenskem izgubile življenje zaradi komunistične revolucije. V mnogih od nas je spomin nanje pe zelo živ, za druge je doba grozovitosti sicer odmaknjena v času, vendar jih zavest občestva povezuje s prejpnjimi rodovi v skupnem pietetnem čutenju in tudi v neodložljivi zahtevi po pravici. Obžalujemo vse žrtve revolucije, tudi žrtve tistih, ki so se iskreno darovali za narodovo svobodo in so bili po varljivih voditeljih mimo boja proti okupatorjem zavedeni v revolucijo. Posebno priznanje dajemo tistim od njih, ki se zdaj odkritosrčno odrekajo nekdanji nezavestni ali zavestni privrženosti komunističnemu vodstvu in njegovim naklepom. Častimo pa predvsem spomin bratov, ki so se kot vapki stražarji, pripadniki kraljeve vojske in domobranci popolnoma posvetili obrambi duhovnih vrednot, človekovih pravic in narodove svobode, pa so bili toliko let zatajevani in zasramovani. S svojo odločitvijo so sprejemali skrajne posledice: pogumno so padali na bojipčih ali sprejemali smrt iz roke zapeljanega brata. Ob mislih nanje se neprestano osvepčamo, da pe bolj odprto sprejemamo vse, kar imamo za dobro. Ne ustavljamo pa se zgolj pri spoptljivem spominu na mrtve. Pred očmi nam je živa predstava neznanskega ptevila grobipč po Sloveniji, ki jih ptejejo na stot^ne. Tako množičnih pomorov, kot so bili v Sloveniji, ni bilo razen v Sovjetski zvezi nikjer drugje v Evropi. Spomnimo najprej na uradno ugotovljeno ptevilo po vojni usmrčenih pripadnikov vojapkih formacij protipartizanskega tabora, torej v glavnem domobrancev oziroma takrat že pripadnikov Slovenske narodne vojske. Grozotnost zločina dobi živo predstavo, če se vmislimo v vrsto trupel, položenih drugo ob drugem tako, da bi vsako truplo zavzemalo po en dolžinski meter. Vrsta po vojni pomorjenih slovenskih vojakov skupaj s civilisti bi bila s truplom ob truplu v ravni črti dolga več kot trinajst kilometrov in bi je ne mogli obhoditi v dveh urah. Če si predstavljamo, da bi bili v tem prizoru vsi, ki so bili takrat na Slovenskem pokončani, katerih ptevilo gre v stotisoče, bi pa pla grozotna vrsta več kot enkrat čez vso Slovenijo. Ta strahotna slika ne more in ne sme obledeti. Sila zločina mora biti trajno v javni zavesti. Živim pričam revolucije se spomin na doživeto sam obnavlja. Mlajpi rodovi pa so poklicani, da izterjajo pravico do edine in celotne resnice o vsem, kar se je dogajalo, hkrati pa tudi o tem, kdo nosi krivdo za narodno tragedijo. Pri vsakem zlu, ki izhaja iz človekove odločitve, je tudi odgovornost, ki ji mora slediti zadopčenje. Zadopčenje pa smemo zahtevati in se tej pravici ne odpovedujemo. Pomore, ki jih je izvrpevalo komunistično partizanstvo v vojnem času in po njem, so voditelji opravičevali z očitanjem nečastne kolaboracije in narodnega izdajstva. Ti očitki se ponavljajo pe zdaj, tudi proti nam živim. Preostali komunistični vodje in po-magači ter njihovi nasledniki ne odnehajo s sramotenjem, čeprav s tem sramotijo sebe, ko nočejo priznati ali pa ne morejo razumeti, da so njihove obtožbe povsem nesmiselne. Ali je sodelovanje nečastno, če kdo pod Predsednik vlade Janez Janpa je na novinarski konferenci po sestanku vodstva koalicije ocenil, da je koalicija v prvih pestih mesecih delovala solidno. Koalicija se je po besedah premiera v tem času ujela in izvedla realizacijo zastavljenih ciljev, tako v normativnem delu, kot tudi pri pripravah stratepkih reform, ki so bile načrtovane za prvo polovico letopnjega leta. ,,Bilo je nekaj težav v delovanju, te smo sproti odpravljali, tako da lahko rečem, da je koalicija ravno toliko ali pa pe bolj trdna kot na samem začetku," je dodal Janpa. Polletno obdobje po Janpevih besedah zaključuje sprejem strategije razvoja Slovenije, ki jo je nedavno sprejela vlada. S tem so osnovni cilji, zapisani v koalicijski pogodbi, dobili konceptualno nadgradnjo v dolgoročni strategiji razvoja Slovenije. S tem vlada ne deluje le na podlagi koalicijskega dokumenta, temveč tudi na podlagi formalne strategije razvoja Slovenije, je pojasnil Janpa. Po besedah premiera koalicija sedaj zaključuje prvo fazo delovanja in prehaja v drugo, zato so predstavniki koalicije na sestanku razpravljali tudi o na- daljnjih korakih. Za prvo fazo je bilo tako značilno, da je koalicija in vlada izvedla vrsto zadev, ki so pocenili in poenostavili življenje državljanov. V drugi fazi pa je pred koalicijo bolj zahtevna naloga, ki terja tudi zahtevne zakonske spremembe, je napovedal Janpa. Podlaga je v strategiji razvoja, medtem ko bo konceptualna podlaga za oblikovanje dokončnih prepisov in zakonskih aktov glede ključnih reform oblikovana nekje do sredine jeseni, je povedal premier. Vlada bo tako že julija imenovala skupine, ki bodo pripravile konceptualno podlago. Skupine bodo zelo piroko zastavljene, saj bodo po Janpevih besedah v njih sodelovali tako strokovnjaki ministrstev, kot tudi zunanji strokovnjaki z inptitutov in univerz. Predsednik druge največje koalicijske stranke NSi Andrej Bajuk pa je po sestanku povedal, da glede preteklega dela v koaliciji prevladuje upravičeno zadovoljstvo. Zavedamo se, da je koalicijska pogodba napisana za obdobje celotnega mandata, zato vemo, da je v pestih mesecih nemogoče uresničiti vse, za kar se je koalicija zavezala v koalicijski pogodbi, je povedal Bajuk. Dosedanje delo je po njegovih besedah dobra podlaga za nadaljnje delo. Kot je povedal Bajuk, so nekateri člani koalicije na sestanku izrazili tudi zaskrbljenost nad tem, da bo možno uresničiti vse cilje, ki so zapisani v koalicijski pogodbi. Tu gre predvsem za področje gospodarskega razvoja, zato je bil sprejem strategije razvoja zelo pomemben, je prepričan Bajuk. V Sloveniji med povprečnimi državljani namreč vlada zaskrbljenost glede tega, kaj se dogaja na področju gospodarskega razvoja in kako bo država uresničila vse ,,narodne" cilje v globaliziranem svetu. Koalicija uresničuje program in je v prvih mesecih delovanja izpolnila večino ciljev iz normativnega programa vlade, uspepnost koalicije in vlade pa potrjuje tudi visoka jav-nomnenjska podpora, je na novinarski konferenci po sestanku vrha koalicije v Ljubljani ocenil predsednik DeSUS in obrambni minister Karl Erjavec. Med uspehi ptirih koalicijskih strank je izpostavil dogovor o doslednejpem usklajevanju pokojnin, poudaril pa je tudi dogovor, da ne gre hiteti s sprejemanjem t.i. vojnih zakonov. Zakon o popravi krivic (Nad. na 3. strani) Z dnem 15. junija 2005 je stopil v veljavo nov zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o popravi krivic. Objavljen je bil v Uradnem listu Republike Slovenije (pt. 53/2005). Besedilo o zakonu in sledeči komentar nam je posredoval Regijski odbor za Južno Ameriko Nova Slovenija-Krpčanska ljudska stranka. Zadnja novela tega zakona je prinesla kar nekaj popravkov in dopolnitev. Pomembnejpa sta predvsem podaljpanje roka za vlaganje zahtev in pa določba, ki omogoča pridobitev odpkodnine svojcem po umrlih osebah ali političnih priporni-kih, ki za časa življenja niso vložile zahtevka. Novo besedilo torej, med drugim, prinapa naslednje: - Podaljpanje roka za vložitev zahtevka do 31. 12. 2007. - Svojci (dediči) bivph političnih zapornikov, ki sicer niso pravočasno vložili zahteve po tem zakonu in so pred vložitvijo umrli, morejo dobiti odpkodnino, ki bi sicer pripadla bivpm zapornikom. Prav tako svojci po vojni pobitih oseb. Po določbah Zakona za popravo krivic (ZPKri) so torej do statusa svojca žrtve protipravnega odvzema življenja (status po vojni pobite osebe), ali političnega zapornika upravičeni otroci ter bratje ali sestre žrtve. Do statusa bivph političnih zapornikov so upravičeni vsi, ki so bili v času od 15. 5. 1945 do 2. 7. 1990 na ozemlju sedanje Republike Slovenije neopravičeno in v nasprotju z načeli in pravili pravne države, zaradi razrednih, političnih ali ideolopkih razlogov obsojeni v sodnem ali upravnokaznem postopku na kazen odvzema prostosti ali jim je bila prostost odvzeta v teku teh postopkov (2. člen ZPKri). Bivp politični zaporniki so upravičeni do odpkodnine in do vptetja časa zapora v pokojninsko dobo. Za nape rojake v Argentini pa je posebej važno, da v praksi Komisija podeljuje status političnega zapornika tudi vsem, ki so bili po vojni zaradi političnih, ideolo kih, verskih itd. razlogov pregnani s svojih domov. Komisija tako praviloma priznava status političnega zapornika tudi pregnanim za časa od zapustitve doma, pa do pridobitve novega stalnega bivali ča, če so vmes prebivali v tabori čih oziroma v razmerah podobnih zaporu. Za vmesni čas (ko so npr. begunci prebivali v begunskem tabori ču), jim Komisija priznava pravico do od kodnine in vptetje časa v pokojninsko dobo v enojnem ptetju. Do odpkodnine imajo torej pravico svojci po vojni pobitih in vsi, ki so živeli v begunskih taboripčih ali (če so ti že umrli) njihovi svojci. V napi skupnosti, predvsem pri predsednikih krajevnih Domov, je mogoče dobiti poseben formular (obrazec), ki olajpa predstavitev zahteve za priznanje zadevnega statusa. Te formularje, kakor tudi vsakrpno propnjo za pojasnilo, je treba nasloviti na: Urad za popravo krivic, Ministrstvo za pravosodje, ga. Andreja Parkelj, Župančičeva 3, 1000 LJUBLJANA - SLOVENIJA. XII. Tabor Slovencev po svetu Kot vsako leto je tudi letos Izseljensko druptvo Slovenija v svetu pripravilo v soboto, 2. julija ob 10. uri Tabor Slovencev po svetu v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu. Letopnji, že dvanajsti tabor, je povezan s 60-letnico odhoda v svet ptevilnih Slovencev. Na začetku svoje begunske poti so se nekateri za več ali manj časa ustavili v zamejstvu in s svojim udejstvovanjem vplivali na tamkajpnje slovensko življenje. Tej tematiki je bil posvečen simpozij, na katerem sta spregovoril časnikar Ivo Jevnikar iz Trsta in dr. Janko Zerzer s Koropke. Kot moderator in izreden poznavalec tematike je sodeloval dr. Andrej Vov-ko iz Slovenije. Program je popestrilo petje zbora Korotan, ki že več Plesni nastop RASTi kot petdeset let prepeva v Cleve-landu, ZDA in skupina abiturientov srednje polskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka iz Buenos Airesa, bol znana kot RAST 34. Tabora so se udeležili državni sekretar Franc Pukpč iz Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter evropski poslanec RS prof. Lojze Peterle, med drugimi odličnimi domačimi gosti in iz tujine. Franc Pukpč je izročil priznanja dr. Metodu Milaču, ustanovitelju zbora Korotan iz Clevelanda za njegov življenjski doprinos pri ohranjanju slovenskega petja v ZDA in Blažu Mikliču kot predstavniku Slovenskega gledalipča Buenos Aires ob 40-letnici ohranjanja slovenske gledalipke dejavnosti v Argentini. Časnikar Ivo Jevnikar pa je pokazal najprej na razlike med Primorsko in Koropko, a tudi med tržapko, goripko in videmsko pokrajino, za različne oblike emigracije (od vračanja primorskih beguncev prek prave politične emigracije do raznoterega pojava optantov leta 1947 in 1954), a tudi za različna časovna obdobja (pomemben je bil obstoj zaveznipke vojapke uprave v Trstu do oktobra 1954). In tudi na odnos med emigracijo in domačini, ki ni bil lahek, ter na zadržanje italijanskih oblasti, ki so učinkovito ovirale ustalitev beguncev. Poudaril je tudi da ,,Delež pripadnikov politične emigracije pri obnavljanju slovenskega polstva in pri utrjevanju slovenpčine prek radia, na odrih in v publicistiki, kot tudi pri vzpostavljanju javnega delovanja katoličanov (to velja za Tržapko) je bil bistven, dokaj pomemben pa je bil tudi na cerkvenem, prosvetnem, vzgojnem in kulturnem področju." iz življenja v argentini TONE MIZERIT Zbor Korotan iz Clevelanda Priznanja dr. Metodu Milaču in Blažu Mikliču Odkritje plo če Mirku Kunčiču Lesce so z vso mogočnostjo počastile spomin pisatelja in pesnika Mirka Kunčiča in mu odkrile spominsko plopčo. V župnijskem krogu osnovana in izpeljana prireditev je vključevala godbo, cerkveni pevski zbor, otropke dramske skupine, recitator-je, pripovedovalca pravljic v domačem narečju in druge, med njimi skupino RASTI 34, ki je tisti dan pripotovala v Slovenijo. Plopčo je odkrila pisateljeva hčerka, ki živi v Sloveniji. Prireditev se je odvijala na župnijskem vrtu, dokler ni napoved plohe prisilila voditelje slovesnosti, da so navzoče povabili v župnijsko cerkev. Ko že omenjamo navzoče, smo med ptevilnimi krajani videli več Slovencev iz Argentine, pa tudi prijateljev, ki se redno udeležujejo prireditev, ki so v zvezi z njimi. V cerkvi je pisatelj akademik Zorko Simčič imel ganljiv govor. Spomnil se je svojih prvih stikov s Kunčičem, ko je bil sam pe otrok, Kunčič pa je že urejal otropki kotiček v dnevniku Slovenec. Zanimiva je bila analiza Kunčičevega ustvarjanja za otroke, ki se je začenjala v Sloveniji in končala v tujini, a z drugačnim prizvokom: najprej z brezskrbnim otropkim veseljem, potem z otožnim domo-tožjem. In ta otožnost se je pojavila že med vojno, ko ni bil na svoji gorenjski zemlji, ampak na Dolenjskem in potem v Ljubljani. Opirajoč se na vse te domotožne pesmi lahko trdimo, je dejal akad. Simčič, da Mirko Kunčič nikoli — ne v Sloveniji ne v begunskih taboripčih ne v Argentini — ni živel v tujini, le umrl je v njej. In pe en zanimiv razmislek iz govora: bodo otroci iz Slovenije znali dojeti te njegove pesmi, polne ljubezni do rodnega kraja, do rodne domovine? Jim jih bodo starpi znali razložiti, ko sami razmipjajo, da bi zamenjali rodno domovino za (boljpi) kruh v tujini? Bati se je tega trenutka, je zaključil svoje bogato razmipjanje. Po kulturnem programu je sledila mapa, ki jo je daroval ljubljanski nadpkof in slovenski metropolit Alojzij Uran. On je tudi blagoslovil spominsko plopčo. Slovesnost se je zaključila s pravo gostijo, ki so jo pripravile domače gospodinje za vse navzoče. V prijetnem kramljanju je čas kar hitro mineval. Omeniti moramo pe razstavo slikarke Eli Hafner iz Mendoze, ki je predstavila nekaj svojih del z njej lastno slikarsko tehniko v eni izmed župnijskih dvoran. Med razstavljenimi deli smo lahko videli tudi njena portreta napega pisatelja Mirka. GB Ni pripo do povezave. Gotovo je bila to glavna novica političnega tedna. Predsednik Kirchner in bivpi predsednik Duhalde nista mogla sestaviti enotne volilne liste in mogočni pe-ronizem province Buenos Aires bo nastopil ločeno na prihodnjih parlamentarnih volitvah. Koalicija je razpadla. Pravzaprav ne bi smeli zapisati, da ni pripo do povezave, temveč, da je razpadla vladna koalicija. To je namreč za državo pomenil dogovor, s katerim je na Duhaldejevo ponudbo Kirchner postal kandidat in nato predsednik. Prav tako je vsa Duhaldejeva četa v parlamentu zvesto volila zakone, ki so bili potrebni za normalno vladanje v tej dobi, ko si je država finančno in gospodarsko opomogla in postavila temelje, na katerih bi se lahko začel graditi bolj stabilen sistem. Ni bila lahka doba in stalno je med enim in drugim priplo do trenj in nesporazumov. A nihče ne more zanikati, da je v ključnih trenutkih bivp predsednik tudi kaj popustil in celo proti težnjam ali željam svojih privržencev omogočil Kirchnerju nemoteno vladanje. Kaj je bistvo tega spopada? Gre za oblast. Gotovo je prvi dejavnik kandidatna lista narodnih poslancev. V provinci Buenos Aires jih bodo volili kar 35 (poleg tega pe tri senatorje), to je skoraj tretjina vse poslanskih mest na teh volitvah, na katerih je jasno, da hoče Kirchner izkazati svojo moč, a predvsem zagotoviti poslupno zbornico v drugi dobi svojega mandata. Volijo pa se tudi provincijski parlamenti. V primeru province Buenos Aires se bo odločila usoda guvernerja (Felipe Sola), ki je prav tako že dolgo časa sprt z Duhal-dejem. Dogovor za sestavo enotne liste je bil, da bo večina provincijskih poslancev in vrst duhaldizma, na seznamu narodnih poslancev pa bi prevladali predsednikovi pristapi. S tem bi Duhalde ohranil oblast v provinci (njegov bistveni cilj), predsednik pa si zagotovil poslupno zastopstvo v poslanski zbornici. Zakaj je dogovor propadel? Peronizem računa, da bo iz province lahko poslal v državni parlament najmanj 20 poslancev. Od teh naj bi Duhaldizmu pripadali samo ptirje. Prav tako bi za senatorko kandidirala predsednikova žena Cristina. Dogovor je bil skoraj že sklenjen. V zadnjem hipu pa je Duhalde zahteval 9 poslanskih mest zase. To je predsednika razjezilo in prekinil je vsa nadaljnja pogajanja. Seveda je bilo pe kaj obrobnih vzrokov. Duhalde je tudi nasprotoval imenovanju nekaterih poslanskih kandidatov, ki jih je Kirchner izbral iz vrst vo- dij piketerov. Poleg tega so njegovi računi jasno kazali, da če nastopi sam, mirno doseže več kot ptiri poslance; pa pe njegova žena, tudi če zasede drugo mesto, pride v senat. Ni dvakrat pomipljal: njegovi novi pogoji so bili taki, da jih Kirchner res ni mogel sprejeti. Kaj sedaj? Stvar se zapleta. Ni pe vsega konec in dogovor je pe možen, a cena dogovora raste za obe strani. Če predsednik sedaj popusti, bo trpel njegov ugled. Izgubil bo tudi marsikateri glas na levici. Dodajmo pe, da se ločen ne bo mogel predstaviti kot peronistična stranka, ker lastnik ,,znamke" v provinci je Duhalde. Tudi ni isto za njegov namen „plebiscitne" volitve, če zmaga s 40% glasov, kakor pa če doseže 60%. Legalno je pe mogoče priti do skupnega nastopa. Do 24. oktobra namreč volilni zakon predvideva možnost vpisa volilnih povezav, in v tem primeru se lahko spremeni liste, ki so jih že predstavile stranke. Teoretična možnost je torej pe odprta. In vendar ... Ni malo opazovalcev in poznavalcev argentinske politike ki sumijo, da je za vsemi temi prepiri tudi namen, da pe-ronizem pobere v provinci Buenos Aires vsa tri sena-torska mesta. Argentinska ustava namreč predvideva da dva senatorska mesta pripadata vladni (zmagovi-tj) stranki, eno pa opoziciji. Če zmaga peronizem, a na drugem mestu pride alternativna peronistična stranka, to sicer odgovarja črki ustave, ne pa njenem duhu. To sedaj meni tudi sredinski kandidat Lopez Murphy, ki trdi, da je tak nastop na volitvah protiustaven. Državna panorama. Medtem, ko vprapinje province Buenos Aires ježi lase celotni vladi, jih nekoliko pomirja položaj v ostali državi. Stavijo namreč velika upanja na zmago kar v 15 provincah. Nekaj je dvomljivih, v pestih volilnih okrožjih pa računajo na poraz. A med temi sta dve zelo važni: Santa Fe, ki je po ptevilu volivcev četrti okraj, ter Mendoza, ki je peti. Končno pa je pe vedno neznanka drugi volilni okraj: prestolno mesto Buenos Aires. Tukaj kljub vsem vladnim naporom kandidat (zunanji minister) Bielsa ne najde prave strune, da bi privabil vdanost volivcev. V anketah pe vedno prednjači ARI (Elisa Carrio), za njo pa Mauricio Macri. Kar se pa javnih nastopov in izjav tiče, je najbolj udaren Lopez Murphy. Te dni se je med drugim vprapal, kdo bo vodil državo, če je cela vlada v volilni kampanji. Nepregledna vrsta ministrov, državnih sekretarjev in podsekretarjev namreč zavzema mesta na raznih volilnih listah po vsej državi. SLOVENSKI DOM SAN MARTIN - Pod lipo domačo (3) Domobranska proslava Kaj pa zdaj? Kam bova zapisovali, ko nama je zima vzela ljubljeno listje. Bova pa peli kot so svoje junake opevale epske pesnitve. Peli pesmi žalostinke, elegije, kot se junijskim dogodkom pritiče. Pridružili sva se rojakom iz San Martina, ki so v nedeljo 12. junija priredili domobransko proslavo. Po nedeljski sv. map so se ljudje zbrali pred znamenjem Marije Pomagaj. Kulturne referent doma, Viktor Leber, je zmolil za vse žrtve komunistične revolucije na Slovenskem. Potem so se navzoči pomaknili v spodnjo dvorano. Marsikoga je iznenadila nenavadna razporeditev stolov v obliki kroga. A kmalu je bilo vsem jasno, za kaj gre. Marta Jenko Škulj si je program izvirno zamislila in to razložila v uvodnih besedah, ki jih je prebrala Lučka Smersu Santana: ,,Včeraj: leto 1945; danes: 2005. 60 let. Visoka starost za človeka. Ampak danes ne mislimo na osebo, marveč na dolgo dobo, ki je pretekla od nekdanjih nepozabnih grozot. 60 let. Kdo bi si takrat predstavljal kaj takega? Saj je bilo rečeno, da bo samo za nekaj dni ... 60 let. Takrat se ni govorilo o letih; takrat je bilo odločilnega pomena govoriti o 60-ih dneh, 60-ih urah, 60-ih sekundah. Čas ... čas, ki neusmiljeno beži. 60 let. 60 ... okrogla ptevilka, tako po vrednosti kot po obliki: oblika kroga. Krog: krivulja, katere točke so enako oddaljene od sredipča; nobena ne izstopa, kakor tudi danes nihče nima važnejpe vloge. Krog, okrogel, kakrpna so kolesa časa, ki se vrtijo z veliko naglico, ki jih ni mogoče obrniti nazaj. Okrogel, kot Nad odrom On, ki je nap Odrepenik, luč sveta, vstajenje in življenje. Danes ima vsaka stvar simboličen pomen. Zbrali smo se vsi: žene, otroci, mladci in mladenke, mladina, odborniki, bivp domobranci, pevci, dupnopastirski svet, člani doma. Z recitacijami in petjem bomo, kar v smeri ka- je ponavadi ura, ki meri ter kaže ta čas. Tudi mi sedimo danes v krogu, okoli spominskega odra, kot plemenska skupnost, ki sedi ob tabornem ognju. Sredi danapnjega odra stoji pomembno delo dveh umetnikov, ki sta se tako, na svoj način, poklonila spominu junakov. Na odru je pest zemlje iz grobipča v Kočevskem rogu, v katerem že dolgo počiva toliko vojnih žrtev ... Imamo tudi kos palice, na katero se je takrat opiral mlad fant vso pot od doma. zalcev na uri, izkazali padlim dolžno čast in spoptovanje." Zvrstile so se recitacije: Maj 1945 (Alep Gopar), Slovo od doma (Karel Mauser), Pridi, ate in Pridite na gostijo miru (Francka Dular), Kričim (Stanko Ja-nežič), Imejmo slovensko srce! (Vladimir Kos), Žalost (Stanko Janežič) in Umrli smo (Branko Rozman). Člani in članice vsake organizacije so stoje, doživeto podali dodeljene verze. Recitirali so pe Marjan Bol-težar, Franc Zorec in Janez Filipič. Mopki zbor je zapel Lux aeterna, mepani zbor pa je milo podal pesem Lipa, pod vodstvom Lučke Kastelic Marinček. In pe skupna, vsakikrat na novo izpeta Oče, mati. Pozornost navzočih sta zbudili umetnipki deli, ki sta ju prav za proslavo prispevala Andrej Makek in Tonči Paulič. Na lesu sta vsak na svoj način upodobila dogodke, ki smo se jih spominjali. Goli sva sredi zime. Za naju je to čisto naravno. Goli so padali v jame, ko je v Sloveniji vse brstelo in sililo k življenju, v pomladi življenja so odpi. Prepričani sva, da že uživajo večno Pomlad. Slava jim! Sanmartinski lipi SAN JUSTO Dan državnosti v Balantičevi oli ska zastava ponosno dviga tudi v Kanadi, Nemčiji, Madžarski, Švici, Avstraliji in povsod, kjer živijo Slovenci. Učiteljice Marija Zupanc Urbančič, Erika Poglajen in Bernarda Krajnik so vodile to pisano koračnico. Vsi nastopajoči so pe skupaj zapeli zabavno pesem ,,Hodil sem po Sloveniji". Tako smo zaključili praznovanje slovenske državnosti. Vemo, da kjer bije slovensko srce, je na ta dan zaplapolala slovenska zastava. In, kot je tudi razmipljala Danica Malovrh: Kaj pa samostojnost pomeni nam, ki živimo v Argentini? Pomeni imeti jasne nazore, da bo otrok znal ostati trden v vrednotah, čeprav bo večina proti. Danes je svet daleč od Boga; koliko žalostnih prizorov opažamo okoli nas. Ob vsem tem se zavedamo, da so napi domovi mirna oaza, v kateri lahko najdemo vrednote, za katere se splača živeti in darovati svoj čas: ljubezen do naroda, do jezika in hvaležnost tistim, ki so darovali življenja zato, da bi mi lahko živeli v svobodi. Od vseh teh vrednot, pa je najvipja vrednota Bog. Zato lahko danes s ponosom izrazimo, da smo mi del te samostojne Slovenije in ker smo del nje, tudi z njo praznujemo! Za konec smo vsi navzoči, starpi, otroci in učitelji zapeli skupaj: Bog in Slovenija. Lučka F. Bergant Daleč od domovine je družina sanhupke osnovne pole Franceta Balantiča praznovala v soboto, 25. junija dan slovenske državnosti. V Napem domu smo čutili praznično slovensko vzdupe, saj je bilo vse lepo okrapeno z zastavicami in balončki bele, modre in rdeče barve. Tudi lepi in zanimivi plakati so izražali ljubezen naph otrok do slovenske domovine, ki jo čutijo in nosijo globoko v srcu. Ivana Tekavec, ki je sestavila povezavo, nam je najprej pojasnila pravi smisel besede samostojnost: pomeni, da mlada Slovenija stoji sama, brez pomoči. Že od samega začetka je Slovenija hrepenela po samostojnosti. In to neodvisnost je oklicala pred ptirinajstimi leti. Akademijo smo pričeli s slovensko himno ob navzočnosti slovenske zastave, katero sta nosila Matjaž Oblak in Ani Malovrh. Nato je Danica Malovrh spregovorila nekaj misli, s katerimi je želela napraviti vsaj neki premik v nas samih: ,,... Pred pestdesetimi leti je najleppe slovensko klasje umrlo: 12 tisoč mladih življenj je ugasnilo. Zavestno so se odrekli minljivemu blipču posvetnih stvari in se odločili za najvipe vrednote: Bog, domovina, narod! Danes lahko s ponosom ugotavljamo: umrli so sami sebi, a najbogatejpe obrodili: naučili so nas, da je najdražja vrednota notranja svoboda ob vdanem sprejemanju božje volje. Z njihovo nesebično daritvijo moremo danes uživati, da se je tisočletna želja tega naroda uresničila: slovenski človek je postal samostojen! Lepa skupina napih najmlajpih se je potem prva predstavila na odru. Bele, modre in rdeče rokice so se dvigale in skrivale ob spremljavi pesmice ,,Deset prstkov". Vrtnarice Marta Petelin, Sap Urbančič, Monika Klarreich in Gabrijela Quializza so pripravile to veselo točko. Nato so korajžno prikorakali otroci 1., 2. in 3. razreda s slovenskimi in drugimi zastavicami. Z ritmično vajo so nam prikazali, da se na ta dan sloven- (Nad. s 1. strani) RESNICA, SAMO RESNICA okupacijsko oblastjo z njenim privoljenjem skrbi za preskrbo in varnost prebivalstva, za njegovo izobraževanje, dupevno in telesno zdravje, varnost in red ter urejene družbene odnose? Komunistični prevaranti so tako delovanje označevali za kolaboracijo s sovražnikom, vendar samo pri tistih, ki jih niso pteli za svoje privržence, in so jih s tem očitkom morili. Ali bi bilo zame poniževalno in nečastno, če bi poklical soseda, ki mi je sicer sovražen in nasilen, naj pomaga gasiti požar v moji hipi? Sodelovala bi v istem, a iz različnih, celo nasprotnih nagibov: jaz, da repujem dom, on pa, da obvaruje pred ognjem svojo hipo. Sosedovo pomoč bi sprejemal, čeprav bi vedel, da bi mi uničenje hipe celo privopčil, medtem ko bi bile moje misli samo pri repevanju svojega doma. Take vrste sodelovanje iz različnih nagibov tudi v napem primeru ni bilo nečastna kolaboracija. Ko se je bilo torej treba braniti pred nevzdržnim terorističnim divjanjem komunističnih revolucionarjev v mestih in po deželi ter varovati golo življenje, ki je bilo neprestano ogrožano, so se morali umakniti vsi oziri in je bilo dopustno sprejemati pomoč od kogar koli. Zaradi splopne varnosti in sploh preživetja je bilo treba dopupčati, da so osovraženi okupatorji sodelovali z nami v stvari, h kateri jih je že sicer obvezovalo mednarodno pravo — nikoli pa nismo mi kolaborirali z njimi za njihove vojne cilje. Kaj takega se nas ni niti dotaknilo. Kdor napleta kaj drugega, žali mrtve in žive. Nerazumno in v sebi pe bolj žaljivo je obtoževanje, da smo prisegli celo zvestobo okupatorjem in osovraženemu tujemu vodji. Kdor nam to naklada, ali namenoma sprevrača pomen prisege ali pa ni dovolj razčlenil njenega besedila in se ni vmislil v bivanjsko stisko udeležencev takratnega dogajanja. Sicer pa ne bi smelo biti neznano, da je priložnostna vsiljena lojalnost povsem nekaj drugega kot zvestoba, ki se zagotavlja iz notranjih nagibov. Kar neverjetno pa je, da se more pe zdaj pojavljati očitek narodnega izdajstva, saj je vendar ta pojem zunaj vsake logike. Kako dolgo bo pe treba dopovedovati, da naroda ni mogoče izdajati?! Nikjer na svetu ni zakona, ki bi kot kaznivo dejanje določal izdajo naroda, saj bi to nasprotovalo pravni logiki. (Konec prihodnjič) Buenosaire ko gledali če po Sloveniji (3) Prevajalski krožek (OD NA E DOPISNICE) V četrtek zjutraj smo imeli kratko vajo igre, ali zadnja navodila, ker pač Mestno gledalipče ni kar tako. Napi tehniki Marko, Jani in Matjaž so že zjutraj pli, da so pripravili sceno, luči, zvok in rekvizite. Marko sploh ni pripel nazaj do predstave, saj je bil omamljen s stopetdesetimi lučmi v primeri z malenkostmi, s katerimi se on ukvarja. Ob ptirih smo se pa pe mi odpravili v Ljubljano in po pravici povedano so nekateri imeli živalice v želodcu, drugi so kapljali bolj kot po navadi, spet tretji so bili resni in zamipljeni. Kot pred vsako predstavo pe molitev k Svetemu Duhu in na oder, pe pepetalka (to se pravi Maruča) je imela tak imeniten prostor: stol z naslonjalom, luč, pručko za noge in tablo za vlogo in ,,biombo" z lučnicami, da se je res samo pupljanje slipalo na oder. Na drugi strani pa kabina za inppicienta s kamerami in mikrofoni, da poplje vse igralce na oder. Še ena zanimivost vseh gledalipkih hipah imajo obrekovalnico. So to sobe, v katerih se zbirajo vsi igralci pred, med in po predstavi. Pred vstopom na oder sta nas Tone Kuntner in Marjana Jaklič začela pljuvati po vratu. Mi se gledamo — kaj pa to sedaj? In nam povejo, da si tako v Sloveniji igralci želijo srečo pred nastopom. In končno se je zastor odprl ob polni dvorani, živci so tako pomagali, da smo izvrstno odigrali. To smo tudi čutili, ko je bilo igro konec, saj nam je občinstvo ploskalo stoje — nismo mogli priti k sebi — od veselja, ganjenosti, posebno smo pa bili pe presenečeni, ko so nam sami Slovenci pravili, da se to v Ljubljani ne godi pogosto. Režiser Blaž se je zahvalil vsem navzočim, posebno pe Marjani Jaklič za vso skrb, ki jo je imela z nami, in Tonetu Kuntnerju za gostoljubnost. Ko je pa pe nazadnje rekel, da smo mi tako Slovenci kot vsi, ki sedijo v dvorani, je bil aplavz dolg in tudi solze v očeh gleda cev. V časopisih Delo in Dnevnik smo med tedna naleteli na kar dobre kritike. Edino kar so se zelo prijeli je, da imamo pe tisto kmečko slovenpčino napih starpev, za katero smo pa vsi zelo ponosni; in da so napi samoglasniki zelo piroki, kar naj bi pa bilo samoumevno, saj živimo v latinski deželi. Veronika Malovrh je žela veliko pohvale zaradi kostumov in mask. Isto Metka Markovič Marinčič; na vsaki predstavi je dosegla največ aplav- zov in pohval. Tudi Tone Podržaj, Beti Rupnik in Ciril Jan. Posebno pohvalo je dobil Tone Oblak ob njegovi sceni. Seveda pa je bil tople pohvale deležen Blaž Miklič kot režiser in igralec. Še dolgo v noč smo se zamudili ob napih znancih in prepevali slovenske in argentinske pesmi. Lep večer je bil! — so nam pravili. Tudi za nas je bilo tako. Saj pe na misel nam ni priplo, da bi kdaj lahko igrali v ljubljanskem Mestnem gledalipču. Naslednji dan smo pa zopet imeli posebno doživetje. Odpeljali smo se v Kovor pri Tržiču, kjer smo videli, da bomo igrali na skednju. Pa brž na delo, ampak preje smo planili po čepnjah, saj je bil drevo pri župnipču polno čepenj samo za nas. Lestev je bila postavljena zraven in po malem je kakpna lepa rdeča čepnja dol padla. Ko smo se jih najedli smo pa lestev uporabili, da smo postavili sceno. Že smo jo hoteli odnesti, pa se kar na enkrat slipi ,,halo" - mi pa prestrapeni vsi stran. Na drevesu, čisto na vrhu, je vapčan prav za nas nabiral čepnje, ampak izredno tiho in previdno. Ko je videl, da ne bo mogel dol, se je pa za svojo lestev potegnil. Ko je pripel dol smo se vsi res iz srca nasmejali in povrhu dobili pe polno koparo čepenj. Isti dan je bilo v Kovorju žegnanje, saj imajo cerkev po sv. Janezu Krstni-ku. Na novo pobarvana in vsa okrapena cerkev je bila polna ljudi z župnikom Vladkom Pečnikom na če u. Svojega zavetnika so praznovali s takim ponosom, kakor vsako žegnanje v Sloveniji. Prav vsi ti so nas tudi pripli gledat, tako da je bil skedenj poln; pe zunaj so stali. Bili so domačini in pe iz drugih vasi. Predstava je dobro izpadla in ljudje so bili zadovoljni, potem pa kres in pesmi, ob spremljavi harmonike: Pa kako so previdni, da so zraven ognja pe gasilci stali. Za nas pa zopet pogostitev ob okusni večerji, ki so jo pripravile vapčanke. Tudi tukaj smo počakali naslednjega dne, ki je bil pa državni praznik in smo ga seveda sprejeli ob petju Zdravljice in Slovenije v svetu. Imeli smo med drugimi nekaj posebnih obiskov: misijonarji iz Afrike, Peter Vencelj in gospa, baritonist Matjaž Robavs in režiser iz Domžal Peter Militaro. V soboto smo pa imeli prvič po osmih dneh igranja — oddih. Nekateri so pli malo k sorodnikom, drugi so malo poležali. Naslednji, dan, v soboto, smo se na vse zgodaj odpeljali na Koropko. Bivpi tajnik KKZ Nužej Tolmajer nas je čakal v Železni kaplji in nas spremljal v Šmihel, kjer smo imeli mapo in obiskali pokopalipče, kjer sta pokopana starpa pkofa Rožmana. Po mapi nas je pa župnik Kramberger povabil na svoj dom, kjer nam je opisal življenje Šmihela: Pozdravil nas je tudi pevov-odja zbora Gorotan in pe g. Krivograd. Na kosilu smo bili v Globasnici, nato pa na božjo pot k Sveti Hemi, kjer smo imeli pravo duhovno obnovo s postajami prav do vrh hriba. Med hojo in duhovno mislijo je bila pot lepa, pogled enkraten, dupa in srce prenovljena. Potem smo se vrnili v Globasnico, kjer smo imeli predstavo. Oder je bil zopet preprost, ljudje zanimivi, sledili so igri. Bili so veseli, da smo jih obiskali in mi smo bili veseli, da smo bili na Koropki, saj to je bilo izven programa, in smo tudi to željo izpolniti. To je bila napa zadnja predstava Strička Vanje. Kar težko nam je bilo pri srcu. Tudi napi dobri prijatelji Finkovi so nas spremljali na Koropkem in večerjali smo z njimi skupaj. Po večerji smo pe poslupali kitarista Janeza Bregoviča, potem pa smo se odpeljali na Reber-co, prav v grad (kjer je Erika čakala, da se ji bo prikazal princ, pa ga ni bilo), kjer je mladinski center. Dobro smo se odpočili in naspali. Naslednje jutri nas je že čakal Manfred Tolmajer, ki je bil nas celodnevni vodič. Župnik g. Rupel nam je pe pokazal cerkvico na Reberci, in hajd na pot, najprej v Celovec na sedež Krpčanske kulturne zveze, kjer sta nas sprejela predsednik Zerzer in tajnih Lampichler in sta nam pokazala in razložila njihovo delovanje. Potem smo videli pe znamenitosti Celovca in seveda zopet kosilo. Od tam naprej pa do vojvodskega predstola in njegove znamenitosti, grad Ojstrovica smo pa se samo po slikah ogledali, ker so pospravljali neke mostove in nismo mogli gor. Šli smo tudi v cerkev Gospe Svete — kjer sta Matjaž in Maruča obujala spomine, daj baje se je tam začela ljubezen — in potem pa naprej v Tinje, kjer nam je poleg večerje g. Kopeinig v eni uri podal pe tako duhovno obnovo, da smo bili prenovljeni. Zopet spat v Reberco in naslednji dan zjutraj že zgodaj nazaj v Ljubljano. Maruča V četrtek, 9. junija zvečer je bila na Filozofski fakulteti buenosairepke univerze mala slovesnost. Lektorica za slovenpčino, prof. Mojca Jesenovec je sklicala ptudente prevajalskega krožka na zaključno srečanje. Dobili smo potrdilo za „sodelovanje v prevajalskem projektu, ki je v letu 2004 potekal v okviru programa Slovenpčina na tujih univerzah". Dobili smo v dar vsak po en izvod zbornika Prevajanja slovenskih literarnih besedil, kjer so objavljeni prevodi v osemnajst jezikov. Pač v jezike, kjer delujejo lektorati za slovenpčino, tako v vse glavne evropske jezike z izjemo anglepčine, grpčine ter skandinavskih jezikov. Pa od slovanskih manjka ukrajinpčina; a najdemo tudi japonpčino. Predloženih besedil v slovenpčini je za 30 strani, s prevodi pa knjiga naraste na 510 strani. Kaj smo prevajali? Pesnipka besedila (Erika Vouk, Iztok Osojnik), prozna besedila (Tomaž Letnar, Mare Cestnik, Maja Gal Štromar), odlomek drame (Dragica Potočnjak), ter odlomek eseja Vinka Oplaka. Vsak ptudent je izbral besedilo pač po osebnem zanimanju in — sposobnostih. Krožkarjev nas je bilo spočetka 15, končalo pa nas je 13: vseh starosti, raz- nih poklicev in dveh narodnosti: da, eno dekle — čista Argentinka. Kar po abecednem redu smo bili tile: Marija Valerija Bajda, Vera Breznikar Podržaj, Vasja Cimperpek, Marija Črnak Sanchez, Lucijana Hribar, Marta Jenko Škulj, Liliana Kožar, Dora Mislej de Ru-gonyi, Roberto Mislej, Mar^a Estefan^a Quiroga, Vinko Rode, Damijan Ahlin, in Marjetka Stariha Hostnik. V letu smo imeli deset srečanj, po eno na mesec. Drugače pa je delo potekalo po internetu: vsa besedila, sporočila, komentarji, kritike in nasveti, sploh vse izmenjavanje po e-popti. Sam sem se tu dodobra zavedel, da sem žal nepismen. Popolnoma^ sem bil odvisen od drugih. Še to, vsak ptudent je dobil v darilo slovensko knjigo, katero je mogel izbrati v prednaročilu. Vsekakor je bil prevajalski tečaj zanimiva izkupnja — pa tudi preizkupnja. V koliko smo uspeli vsak s svojim prevodom, je za zdaj pe neznanka. Strokovni pregled in korekture — za ppanpčino — je sicer opravila ga. Jasmina Mar-kič, a ne vemo kako smo bili redovani. Zgodi se namreč pri tem poslu, da nevede postanep namesto traduttore — tradittore. ViR Ženska ni mogla... Kdo pa je to rekel? Kdaj pa se je to zgodilo? Gotovo ni bilo takrat, nekega septembra, ko sem se ustavila na neki tržnici. Bilo je pred leti, v petdesetih, v letih mojega otroptva. Gospa je kupovala, večinoma je kupila sadje. Takrat se je sadje prodajalo na ducate. Dve veliki vreči, do vrha napolnjeni, pa pe čez vrh. Gospa, močna žena, je dvignila ti dve vreči, oh, samo Bog ve kako sta bili težki, in pa do postaje kjer je bilo postajalipče za tramvaj (takrat je pe vozil). Ta ženska je mogla, ne samo gor, tudi dol z vozila, pa pe več. Od tam naprej pe enih petsto metov pep V njenih rokah je bilo vse mogoče. Vesela je bila, ko je prinesla domov svoj tovor. Ta ženska, ki je to mogla, je bila moja nepozabna mama. Pa pe nekaj: O, svet besed, kako si lep! ^ Hvala ti, da lahko vse to povem. Mara Črnak Sanchez VTISI IZ SLOVENIJE Povezovalna pot treh sveti č (6) (OD NA©EGA DOPISNIKA) Pri britofpki cerkvi se je skupina razbila. Nekateri so si ogledali cerkev, drugi so odpli po cesti naprej, tretji so jo užgali po bližnjicah navzgor, proti Ligu nad Kanalom, kjer nas je čakala večerja. Pa tudi mi smo jo željno čakali ... Pridemo do konca bližnjice, na cesto. Kam sedaj? Še dobro, da imamo zemljevid! Razgledamo se in odločimo, da je treba zaviti na desno. Tako prehodimo nekaj sto metrov, pa za vsak slučaj vprapamo dekle, ki se je pripeljala mimo z avtom, če smo na pravi poti. In izkazalo se je, da nismo, da bi tam, na cesti, morali zaviti v levo. Obrnemo se, telefončki pa zabrnijo ipčoč tiste, ki so že pred nami. Vsi se odločijo za obrat, le Stanetu se je pkoda zdelo prehojenih metrov, pa jo je ubral kar čez drn in strn, čez hosto in gopčavo navzgor. Srečno se je prebil in napel večerno postojanko. Tisti, ki smo se odločili za staro modrost ,,gvipn' je gvipn'", smo pa potem s table spoznali, da smo v Markičih in da smo slabo prebrali z zemljevida, kjer smo se nahajali. Kako se vlečejo zadnji (kilo)metri! Zvonika Marijinega Celja se vidita izza gozdnih dreves, a cesta se ne pomika ravno k njima, ampak zavija in ju imamo enkrat levo, drugič desno, če ju sploh pe vidimo. A vsega je enkrat konec in ob cesti tabla pokaže, da smo končno le v Ligu. Obrnemo na dvoripče župnipča; pri vhodi je visok portal z letnico 1928 in zvonom, ki vabi k molitvam v župnijsko kapelico. Še prej si po raznih sobanah in po velikem podstrepju namečemo modroce in nanje namestimo svojo prtljago (tisto, ki nas je čakala že od jutra!), se na hitro malo osvežimo in umijemo ter se zberemo v kapelici. Z župnikom molimo v zahvalo za prehojeno pot in pe za vse namene, ki vsakega spremljajo na tem romanju. Pa tudi zapojemo, saj ni romanja brez petja, pa naj bo to slovensko, furlansko ali italijansko. GLOBALIZACIJA GASTRONOMIJE Večerjo so nam skuhali krajani. Povabili so nas v prostore vapke osnovne pole, ki pa mora biti podružnica kake večje pole, saj je imela premalo razredov. Pa naj bo matična ali podružnična, nas je zanimalo, da ima kuhinjo in da se iz nje kaj kadi! Ker so kruh pa krapki salam, ki nam je zjutraj postregla gospodinja Ju ijana v goripkih Brdih že zdavnaj izgubili svojo moč, smo komaj pričakovali, kaj so nam gospodinje iz Liga pripravile. Enolončnica bo pe najbolj verjetna, ampak katera: golaž, jota, mineptra? Nobena od teh. Tudi med kuhinjske recepte se je že vrinila globalizacija in v topli omaki ni bilo ne mesa, ne krompirja in kislega zelja, ne riža in ohrovta, ampak — fižol! Ja, fižol v omaki z imenom pasulj. Pač zapupčina rajnke Jugoslavije in njenega bratstva in edinosti. Pa da ne boste mislili, da smo se kaj pritoževali! Vsak je čimprej hotel imeti svojo porcijo pasulja, žlico, pa dober kos kruha in si poiskal prostorček, kjer je slastno pospravljal iz skledice. Da ne bi kdo mislil, da smo pojedli, ker smo bili sestradani. Resnici na čast moram pojasniti, da je bil pasulj zelo okusen in da v njem ni bil samo fižol, saj zraven pape tudi nekaj mesa, vse v lepi okusni gosti omaki. Človek ne živi samo od kruha, ampak tudi od okusne omake (beri pasulja), v katero lahko pomaka kruh ... Medtem pa je mrak padel nad ta del zemlje in z njim je pripel tudi hlad, ki nam je vzbujal želje, da bi preizkusili, kako se v Ligu spi. Že dolgo let je preteklo, odkar sem zadnjič zlezel v spalno vrečo. A voditelji so imeli pač druge načrte. GB Župni če v Ligu z zvonom, ki vabi k molitvam v župnijsko kapelico. NOVICE IZ SLOVENIJE pisali smo pred 50 leti NOVI DIREKTOR POLICIJE Vlada je za novega generalnega direktorja policije imenovala Jožeta Rompka (na fotografiji) s prometnega ministrstva. Na tem mestu je s 1. julijem zamenjal dosedanjega vrplca dolžnosti generalnega direktorja policije Bojana Potočnika. Minister za notranje zadeve Dragutin Mate je pojasnil, da želi z odločitvijo za menjavo pripomoči, da bo v vrhu policije zavel nov veter in da se bodo cilji, ki si jih je zadal v tem mandatu in izhajajo iz zakonodaje, pe bolje in učinkoviteje izvajali. DRAŽJI POTNI LISTI Začela je veljati sprememba pravilnika o določitvi cene potnih listin, na podlagi katerih bo potrebno za potne liste odpteti nekoliko več denarja. Tako bo za osnovni potni list z 32 listi potrebno po novem odpteti 6600 tolarjev (doslej 6350 tolarjev), za potni list z 48 stranmi pa 7100 tolarjev (doslej 6850). VLADA V SAVINJI Predsednik vlade Janez Janpa in ministrska ekipa so se ob koncu obiska savinjsko-palepke regije seznanili tudi s težavami te regije, ki so jih predstavili tamkajpnji župani in gospodarstveniki. Bodoči razvoj regije bo temeljil na energetiki, vendar je za razvoj regije pomembno tudi izobraževanje. Denacionalizacijski postopki tečejo prepočasi in je na tem področju nujno sprejeti takpne ali drugačne odločitve. Glede hitre ceste od Koropke do Šentruperta v Spodnji Savinjski dolini so župani v regiji enotni pri določitvi trase te ceste. TIRNA VZPENJAčA Koalicijska večina v ljubljanskem mestnem svetu je na izredni seji s 23 glasovi proti trem ob obstrukciji opozicijske SDS sprejela odlok o podelitvi 40-letne koncesije za upravljanje s tirno vzpenjačo na Ljubljanski grad Festivalu Ljubljana. NAJVEČ PO LETU 200 Lani se je v Sloveniji rodilo 17.961 otrok, kar je 640 otrok oziroma 3,6 odstotka več kot leta 2003. To je druga najvipa ptevilka živorojenih otrok v zadnjih sedmih letih po letu 2000, ko je bilo simbolno veliko rojenih. Kljub lanskem porastu rojstev pa bo naravni prirast v Sloveniji pe vedno negativen. Lani se je v povprečju na 1000 prebivalcev rodilo devet otrok, je povedala Žnidarpičeva in ponovila znano dejstvo, da ptevilo rojstev upada. Konec 50. let prejpnjega stoletja se je denimo na 1000 prebivalcev rodilo pe 18 otrok. Slovenija je pe vedno ena izmed držav z najnižjo rodnostjo v Evropi. Nizka rodnost je sicer značilna za vse nove članice Evropske unije, med starimi članicami pa za Slovenijo zaostaja Nemčija (8,6 otroka na 1000 prebivalcev), in sicer k temu prispeva vzhodni del države. Največ otrok (15,5 na 1000 prebivalcev) pa se rodi na Irskem. PO SVETU VULKAN NA JAPONSKEM Na jugu Japonske, več kot tisoč kilometrov od Tokia, je izbruhnil podvodni vulkan. Izbruh so opazili obalni stražarji oddaljenega otoka, saj so se v nebo dvigali ogromni oblaki sopare. Vulkan, ki je izbruhnil že leta 1986 in 1992, je nazadnje povzročil nastanek novega otoka. Ta je kasneje erodiral in potonil pod gladino morja. Vulkano-logi menijo, da bi tokratni izbruh lahko ponovno povzročil nastanek otoka. Obalna straža pa opozarja pred nevarnostjo plovbe na tem območju, saj se vulkan pe ni umiril. VRH PUTIN-CHIRAC-SCHROEDER Ruski predsednik Vladimir Putin je v bližino Kaliningra-da povabil francoskega predsednika Jacquesa Chiraca in nempkega kanclerja Gerharda Schroederja. Govorili so pomenu dobrih odnosov med Rusijo in EU, pa tudi o mednarodnih vprapanjih. Chirac in Schroeder sta Putinu povedala, da so pozitivni odnosi med Rusijo in Evropsko unijo ključnega pomena za stabilnost v svetu in za uspevanje Kaliningrada. To ozemlje od Rusije ločita Poljska in Litva, članici EU. ,,Odnosi med Rusijo in EU na ptirih področjih (policija, kultura, zakonska vprapanja, gospodarstvo) so pomembni tudi za območje Kaliningrada," pa je dejal Schroeder. ,,Tesnejpi, ko bodo odnosi, boljp bo uspeh Kaliningrada," je dodal. SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES Prvo polletje letopnjega leta je minulo. Vse naročnike, ki pe niso nič plačali naročnine za tekoče leto uprava Svobodne Slovenije prosi, da plačajo vsaj polletno naročnino, ki znapa 43 pesov a i celotno, ki znapa pri enkratnem plačilu 80 pesov. Ne odlapajte s plačilom! Plačate lahko ali osebno pri upravi na Victor Martinez 50, po popti z giro postalom ali bono postalom ali bančnim čekom ali pa nam sporočite, da Vas obipče nap zaupnik. PRIHOD NOVIH DRUŽIN V torek 5. julija t.l. zjutraj so z ladjo ANA C prispeli v Buenos Aires: družina g. Jožeta Grabnarja iz Buenos Airesa in sicer: gospa Julija Grabnar, rojen Kanc, s hčerko Julko in sinom Jožetom. Pripli so iz Zagorice pri Šent Vidu pri Stični; družina g. Jožeta etk Petk ov ka iz San Andres-a in sicer: gospa Ana Petkovček, hčerka Ana ter sinovi Gabrijel, Ladislav in Marjan. Pripli so iz Hotedrpce pri Ljubljani. V spremstvu Petkovpkove gospe je pripel tudi sin g. Janez Majer iča iz Buenos Airesa Jože Majer ič. Pripel je iz Tržiča. Vse novodople rojake ob prihodu iskreno pozdravljamo s prisrčno željo, da bi v novi domovini bili srečni in zadovoljni! ING. MAKS A. WESTEN UMRL V petek popoldne dne 1. julija 1955 je umrl v Buenos Airesu v 41 letu starosti ing. Maks A. Westen, sin biv. znanega industrialca Westena iz Celja, lastnika tamopnje Cinkarne. Po končani vojni se je pok. ing. Westen s svojo družino preselil v Argentino ter je svoj kapital investiral v razna industrijska podjeta. Slovencem je bil naklonjen ter jih je rad sprejemal v službo v podjetja, pri katerih je bil udeležen s svojim kapitalom, zlasti pa je pomagal z garancijo za najem velike hipe v Ramos Mejia, kjer je potem dobilo stanovanje več slovenskih družin z otroci. Pok. Ing. Maksu Westnu je podelil sv. maziljenje g. direktor Anton Orehar, ki je znaj naslednjega dne, v soboto dne 2. julija t. l., opravil tudi pogrebne molitve na nempkem pokopalipču na Chacariti, kjer je začasno pokopan. OSEBNE NOVICE Na tucumanski univerzi je promoviral za doktorja prirodoslovnih ved g. Zlatko Tom ič. Čestitamo! OGLAS SLOVENSKA GOSPODARSKA ZADRUGA je prevzela 1. julija restavracijo in bar ,, ILIRIJA ,, na Alvarado 350, Ramos Mejia — T. E. 658-0827 kamor ste vsi rojaki prisrčno vabljeni V prikupnem salonu je prilika za domače praznovanje družinskih slovesnosti in organizacijske zakuske. — Zahtevajte proračun! Svobodna Slovenija, 7. julija 1955 - t. 27. SLOVENCI IN ©PORT ODSTOP AMERI KE SODNICE Potem ko 80-letni predsednik ameripkega vrhovnega sodipča William Rehnquist, ki boleha za rakom, pred dnevi proti pričakovanjem ni napovedal odstopa in upokojitve, je svojo upokojitev pe bolj presenetljivo sporoči a prva ženska članica vrhovnega sodipča Sandra Day O'Connor. Njen odstop pomeni, da se bo sedaj vsa politika v ZDA posvetila boju za njenega naslednika ali naslednico. USPEHI NA SI Slovenski pportni junaki so s sredozemskih iger (SI) srečno prispeli nazaj v domovino, dobitnike medalj (na fotografiji) pa je že po prihodu čakala nova obveznost. Deležni so bili prisrčnega sprejema v prostorih glavnega pokrovitelja SKB banke. Na slovesnosti so zaradi različnih obveznosti manjkali judoisti, Bojan Tokič (namizni tenis), Jernej Godec (plavanje), veslači in tenipka naveza Opabnik-Žemlja. Slovenska delegacija je na sredozemskih igrah v Almerii osvojila 35 medalj in postavila nov mejnik za naslednje generacije, ki ga bodo skupale v prihodnosti preseči. MLADI ARGENTINCI SVETOVNI PRVAKI Argentinska nogometna reprezentanca je osvojila naslov svetovnega prvaka do 20 let. V finalu so mladi argentinski nogometap premagali nigerijske vrstnike z 2:1 (1:0). Z dvema zadetkoma iz enajstmetrovk je srečanje v nizozemskem mestu Utrecht odločil veliki up Argentine in Barcelone Lionel Messi, ki je najstrožji kazni zanesljivo izvedel v 40. in 75. minuti. Pri Nigerijcih je bil uspepen Okbuke (53.). Tretje mesto je z zmago nad Marokom pripadlo Braziliji. Za Argentino je to že rekordni peti naslov, zlato žogo za najboljpega nogometapa pa je pričakovano prejel Messi, ki je bil s pestimi goli tudi najboljpi strelec turnirja. Osemnajstletni vezist, ki je pred dnevi z Barcelono podaljpal pogodbo do leta 2010, je tako tretji Argentinec z laskavo lovoriko najboljpega igralca. Pred tem je to uspelo Javierju Savioli (2001) in legendarnemu Diegu Armandu Maradoni (1979). KRAGELJ IN MOŽE V nizozemskem Marakelu je bila ta vikend sedma dirka za svetovno prvenstvo za motokrosiste razreda MX3. Na dirki sta tekmovala tudi Slovenca Sapo Kragelj (AMD Feroda) in Jaka Može (Može RT). Slovenskima tekmovalcema je težka pepčena proga povzročala kar nekaj preglavic, na koncu pa sta se uvrstila na 10. in 18. mesto. Zmagal je Belgijec Sven Brugelmans. CELJANKE DOBILE NASPROTNICE Slovenske koparkarske prvakinje, igralke Merkurja iz Celja, bodo v prihodnji sezoni pokala FIBA igrale v skupini C skupaj z madžarskim Szegedom, hrvapkim Gospičem in litovskim Arvijem Marijampolejem. Tako je v Münchnu na sedežu FIBA določil žreb, katerega v celjskem taboru ocenjujejo kot težkega. Po njihovih besedah v skupini po kakovosti izstopajo Madžarke, kljub izenačenosti preostalih treh ekip pa v mestu ob Savinji upajo na napredovanje. KOPER NAMESTO TERMA V POKALU EHF Prihodnjo sezono bo Slovenijo v evropskih klubskih mopkih rokometnih tekmovanjih zastopalo pet klubov. Nastop v pokalu EHF je odpovedal Termo, zamenjal ga bo Koper. Slovenske barve bo v pokalih Evropske rokometne zveze branilo kar lepo ptevilo klubov. V najprestižnejpem bosta tako kot preteklo sezono nastopila Celje Pivovarna Lapko in Gorenje iz Velenja, v pokalu pokalnih zmagovalcev bodo zaigrali rokometap hrpeljskega Gold Cluba, z katere bo to premierni nastop v Evropi. osebne novice Umrl je: v Kanadi Dimnik Anton (84). Naj počiva v miru! Darovali so: V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena sta zakonca Rebozov darovala 200 pesov. Bog plačaj dobrotnikoma! SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valent^n B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 46360841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Dru tvo ZS: Alojzij Rezelj / Sodelovali so e: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Matjaž Čeč, Mara Črnak Sanchez, Maruča Zurc Čeč, Vinko Rode, Vera Breznikar Podržaj in Lučka F. Bergant. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 75, pri popljanju po popti pa $ 100; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za popljanje z letalsko popto. Z navadno popto 85 USA dol. za vse države. Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar (J ^ c/l FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211 R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153 Povzetek Katekizma Katoli ke Cerkve Puk ič v Trstu MAH OGLASI CATERING Cocina & Fusion. Srečanja — Praznovanja — Sprejemi. Najboljpa okusna postrežba! Julio Llallire, Chef Ejecuti- vo. Tel.: 4641-6986; mobitel: 15 55642831; e-mail: jullace@yahoo.com.ar TURIZEM Letalske karte, JT-illii^yif;:-?!- rezerva '-f.'-" hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splopna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474 ADVOKATI Dr. Vital A ič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVSEK & asociados -odvetniki. Zapupčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar Papež Benedikt XVI. je v torek, 28. junija v Vatikanu predstavil Povzetek Katekizma Katoli pce Cerkve. Skupaj s stvarnim kazalom in slikami ima 205 strani, medtem ko jih ima celoten Katekizem približno 800. Javnosti je ta priročnik v obliki vprapanj in odgovorov že dostopen, v prihodnjih mesecih pa bodo pripravili tudi žepno izdajo. Povzetek Katekizma ima 3 glavne značilnosti: tesno se navezuje na celoten Katekizem Katolipce Cerkve, ki je bil objavljen leta 1992; njegova vsebina je predstavljena v dialopkem žanru, torej v obliki vprapanj in odgovorov; v njem pa najdemo tudi 15 slik. Povzetek ne želi nadomestiti Katekizma Katolipke Cerkve, ki kakorkoli ostaja temeljno besedilo kateheze, ampak želi prebuditi zanimanje zanj. Zato se bralca v njem pogosto napoti k celotnemu Katekizmu. Sicer pa ima ta priročnik enako strukturo kot Katekizem. Razdeljen je na 4 dele: Prvi del z naslovom ,,Izpovedovanje vere" vsebuje sintezo vere, ki jo izpoveduje Katolipka Cerkev na osnovi nicejsko-carigrajske veroizpovedi. Ta del predstavlja poglavitne verske resnice. Drugi del z naslovom ,,Obhajanje krpčanske skrivnosti" poudarja pomen velikonočne skrivnosti, predstavlja 7 zakramentov Cerkve in pojasnjuje, kdo jih obhaja, kdaj in kje. Tretji del z naslovom „Življenje v Kristusu" obravnava etične odločitve krpčenih, ki so poklicani, da delujejo v skladu s človepkim dostojanstvom. Ta del pojasnjuje tudi 10 božjih zapovedi. Zadnji, četri del, z naslovom „Gospodova molitev: oče nap" poudarja pomen molitve v življenju kristana. Ta je namreč poklican k dialogu z Bogom, in sicer v molitvi, kjer ima očenap privilegirano mesto, saj nas je te molitve naučil Jezus sam. Dialog v obliki vprapanj in odgovorov je omogočil, da je v povzetku predstavljeno bistvo Katekizma. DARUJTE V TISKOVNI SKLAD! Kip svete Eme V mariborsko stolnico so priromali duhovniki in verniki celovpke pkofije. Vodil jih je celovpki p