Zopet o draginji mesa in zakaj kmeeki stan propada. (Piše Martin Vrečko, kmet v Žsgru pri Planini.) Dopisa v 50. in 52. štev. flSlov. Gosp." o draginji mesa dala sta mi povod, da tudi jaz podam mnenje o tem vprašanju. Držal se bom odločno le koristi kmečkega stanu. Po čitanju prvega dopisa občudoval sem pogumni nastop kmeta Krampergerja, ker je on pr?i kmet, ki s fcvojimi misli o propadanju kmečkega stann popolnoma odkrito stopa na dan. Na kratko pa odločno izraža svoje prepričanje, da bo režitev kmečkega stanu še le tedaj zagotovljena, ako bo kmet svoje pridelke lahko v denar gpravil za tisto ceno, kar njega pridelovanje stane. Za svoj pognm zasluži ta kmet vso priznanje. Tudi mi drngi kmetje smo teh misli, pristavjm pa 8a jaz moje prepričanje, da je za rešitev kmečkega stann tndi neobhodno potreben zakon, kateri bi naj pri prevzemanjn kmetij določal cene zemljišč. Dandanes se namreč lahk« najde brezsrčen oče, kateri svojemn otroku kmetijo tak« drago na vrat obesi, da ga s tem popolnoma ugonob!. Te dve okolnosti naj bi pa bile tndi našim voditeljem in poslancem kot podlaga pri vprašanju o rešitvi kmečkega stanu. Tudi kmečke zveze ne bodo nikdar doaegle svojega namena, če se ne bodo držale teb nazorov. Da še imatno kroetje daleč do tiste dobe, ko bodo pridelki imeli približno pravo ceno, pokazal je tovaTiš t svojem dopisu pri volih. Dandanes tekorekoč vse zavida kmeta, če proda na sejmn vole za 400—500 gld., češ, zdaj si kmet lahko pomaga, ko je živina tako draga. Da pa to ni rei, pokažejo številke, katere so tiskane v imenovanem dopisu. Akcravno se šte?ilke popolnoma ne vjemajo, kar so najbrž krive tiskovne pomote, od katerih se je že edna poprarila v 51. št, vendar pribita resnica je: 1 da prodaš dandanes 51etne vole, ki so tehtali 1300 kg, koniaj za 442 gld., 2. da pride na ta način za rejo in oskrbovanje aa dva vola na dan komaj 24 krajeerjev (ne pa 12 krajcerjef), 3. da stane kmeta 1 met. stot sena, prideJanega na svojem travniku, najmanj 1 gld. 20 kr. in 4. da par srednjih volov potrebuje na dan 70 kg. krme. To sq številke, iz katerih lahko vsakdo preračnni, za katero ceno mora prodati kmet svoje vole, da bo dobil samo krmo plačano, za njegof petletni trud, da je vole oskrboval, pa še ne bo niti vicarja dobil. Ogiejmo si še pa na kratko drugi dopis, katerega je pisal »drag kmet" v 52. štev. nSlov. Gosp." Po čitanja tega dopisa je lahko vsak kmet spoznal, kakšne barye je dopisnik. Ogorčen je moral biti vsak čitatelj, če ima še tako malo sočutja s kmetom, in sicer radi oholega večkratnega očitanja, da smo vsega kmečkega gorja le sami kmetje krivi. Iz dopisa labko sklepaš, da dopisnik pozna kmečki stan le od teoretične, nikakor pa ne od praktične strani. Neyerjetno je, da bi imel dopisnik kako posestvo ali ga pa vsaj lastnoročno ne obdeljuje, gotovo pa on ni navezan edino na dohodke posestva, ampak ga le veseli, če ima lep« vole, krave itd., ne oziraje se na to, koliko ga reja in oskrbofaDje stane. Naj bo pa dopisnik to ali ono, gotovo je pa njegOT dopis obžalovati, ker v njem kar na mah pobija vse nazora priprostega in praktičnega kmeta. Kako si še naj kmet upa na dan s svojim mnenjem, ker je naenkrat v nevarnosti, da bo razupit in javno osmešen. Dopisnik priporoča nmno gnojenje, unmo obdeloTanja in sploh nmao gospodarstvo in kaže na tozadevne uspehe. Dc~ bro! Mi kmetje radi priznavamo, da se na ta način pripravi mnogo več krme, — saj smo že nekateri tndi saaoi majhne razpoke in skozi te prihajajo pozneje druge bolezni (posebno gniloba) t zob. III. Ustom splob, še posebej pa zobem škodijo ostanki kislih jedij in pijač, ki se nabirajo vzlasti v vrzelih ali skrbinah med zobmi. K takim jedem prištevamo vse one, ki jili napravljamo z jesihom, dalje kislo sadje in grozdje ter kisla rina. Govoril sem z nekim starim zdravnikom v Meranu, mestu na Tirolskem, kjer je po zimi prav milo podnebje, kamor se hodijo lečit na pljučih bolni ljudje in kjer zori t jeseni posebno slastno grozdje. Povedal mi je, a*a pridejo bolniki, ki preživijo tam par let, navadno skoro brezzobi nazaj, ker uživajo preveč grozdja. Druga jedila, kakor meso, sladkor (cuker), tolšče itd. sama na sebi sicer niso kisla, pač pa začnejo kmalu gniti ter se prekrajati v organske kisline, če ležijo predolgo med zobmi. Zdaj umemo, ako gororijo Ijudje o otrocih, da 80 si pokvarili s sladkorjem aobe; sladkor sam jim sicer ni škodil, pač pa kisline, ki ¦o nastale r zobeh iz sladkorja. Kako škodnjejo kisline zobem? Prinesel sem s seboj 8tar kravji zob ter ga polijem v tem kozarčku s solno kislino. Samcti začne kislina in izmaka ter izpira iz zobofine apnene soli, o katerih smo gOTorili prej, da ostane le ie klejevina. Po rsem tem, kar smo sliš-li, je treba zobe po rsaki jedi trebiti in izpirati; posebno se mora zgoditi to po ročerji, ker drugače obležijo ostanki vso noč in učnejo gniti ter razvijati kisline. Večje kosce iztrebljamo z zobotrebnikom, naprarljenim iz kakega žilarega lesa ali iz go-jega pereea. Sereda je treba gosjo pero Tedno snažiti in stružiti, da se ue zanese z njim kaka nesnaga med zobe Kdor nima pri roki -i-obotrebmka, ta si tndi lahko pomaga t sili s trdno nitjo, ki jo nekolikokrat potegnc med zobmi aemtertja. Manjše ostanke tsnažiiiio z zob /. zobno ščetko (krtafSoo), z zobnimi praški ter z aobnimi ali nstnimi vodami.  (Koaec prihodnjii.) S o 1 z e, Iz českega. Pri gorovju Horeb je stala skala, in daleč na okrog se je razprostirala suha, obožna, revna puščava. Semkaj je prišel odposlanec božji, Mojzes, in na povelje Gospodovoje udaril s palico ob skalo. In naenkrat je iz nje pritekel vrelee oživljajoče vode, in ta je tekel in šnmljal po puščavi; in glej, poleg njega je v kratkem začela rasti zelena trava, puščava je bila polna rožie in v nekoliko letih so pri skali kviško molele senčnate palme, ki so potnika vabile k miru in pokoju. Včasih pade na naše srce teža žalosti in tuge kakor velika skala, in zdi se nam, da bode vse naše prihodnje življenje le ža'ostna, strašna, revna puščava brez veselja, brez tolažbe, brez mirn. Marsikateri človek, ki se ni navadil povzdigovat svojih očij navzgor, v takšnih časih obnpa in misli, da se te pnščave iznebi, če skoči v hladne valove globoke reke ali na drug način pretrga nit svojega življenja. Pa nesrečnež pridc le še v strašnejšo pnščavo, katera nima nobenih mej, in je našim telesnim očem sedaj prikrita z nepredornim zagrinjalom. Blagor pa tistemu, ki v takžnih urah velike tnge in žalosti gleda narzgor, odkoder vsem žalostnim prihaja tolažba: njega se dotakne ljubezen božja kakor s čadodelno palico in iz težke skale, ki leži na njegovem srcu, priteče okrepčajoči vr-dec, pritefiejo zdravilne solze, solze tolažbe. In otožna pnščava, ki se je t njegovem srcu razprostirala, v novič ozeleni z novo nado, cvetlice veselja, katerih ni več pričakoval, zopet zacveto, in palma pokoja in rnim raste nad njim. Zato: blagoslovljene bodite solze in nihče, niti mož, se jih ne sramuj! Jaz Tsaj sem jih že večkrat blagoslavljal, kakor ram kaže sledeča dogodba: V temni ječi je bil zaprt mož, obsojen na smrt. V stojih mladih letih je bil veselje in ponos cele svoje družine, vsak je občudoval njegovo bistroumnost in njegove zmožnosti. Ali ravno ti izvanredni duševni darovi so mu bili t pogabo. Stariši so ga poslali v šole. Učenje mu je šlo gladko in zato se je udal lenobi, in ko je vzrastel, hodil je le po stranskih potih pregrehe. Rudečica nedolžnosti je kmalo izginila raz njegov obraz, in ker ni maral poslušati svojih nčiteljev, izključili so ga iz vseh Sol. Očeta je to tako pretreslo, da je sina proklel in v kratkem času vsled silne žalosti nmrl. Mati sina ni proklinjala, jokala je samo in molila za njega. Sin se je potepal po svetu, padal je vedno globlje in globlje in si preskrboval sredstva za svoje razazdano žirljenje kjer in kako je mogel: z goljnfijo, tatvino, in celo z ropom; vse je pa tako previdno izvršil, da ga dolgo nisa mogli zasačiti. Slcdnjič je vendar prišel v roke pravice in bil je obsojen na smrt. Sedel je v ječi še mlad in že so ležale vse nade pred njegovimi nogami zlomljene in v kratkem je imelo biti zlomljeno tndi njegovo mlado življenje. Bil je cele dni in noči zamišljen, malo je jedel in nič spal. Njegovi sorodniki so se ga sramovali in ga ni hotel nobeden obiskati. Edina, ki bi rada k njemu hitela, njegova mati, je ležala na smrtni postelji od težke bolezni in žalosti potrta. Prišel je k njemu dubovnik in ga nagovarjal, naj b« pred svojo emrtjo spravi z Bogom. Obsojenec mu niti odgovoril ni, samo trmasto je pokazal na vrata. Duhovnik je prišel drugokrat, tretjokrat, poslal k njema druge dohovnike, da bi poskusili 8 stojo zgovornostjo m>firečneža omebčati. Vse zastonj; ostal je trd kakor skala, in se ni zmenil za nobeno prijazno besedo. To je izvedel star kapucinski brat, ki je pobiral darove po raestu. Nesrečnež se mu je smilil, zato si je izprosil, da bi ga smel obiskati. Vstopi v ječo, pozdravi obsojenca s krščanskim pozdravom: BHvaljen bodi Jezus Kristus!" in se postavi pred njega z rožnira vencem v roki. Gleda ga ostro in dvomIjivo kima z glavo. BKaj hočete tu ?" se zadere osorno obsojenec nad njim. nPnšel sem pogledat grešnika, ki se niti pred sinrtjo noče spraviti z Bogom!" bil je miren in resen odgovor. BKaj vam to mar?" reee malomamo nesrečnež. BProč izpred mojih očij!" nTakoj pojdem, takoj, samo še enkrat mi povej: ali res nočeš opraviti spoved?" rNe! Pnsti me pri miru s takimi neumnostmi!" nTorej prav! ZBogom! Zdaj pa pojdem k tvoji bolni materi in ji to povjjm. Revea bode slabo veselje iinela. To bo njen zadnji udarec!" Te besede so vzbudile v srcu zakrknjenca dosedaj neznane občutke. Njegova dobra mamica! Pred dušo mu stopijo prizori iz mladih let, ko je kot majhen deček sklepal svoje nedolžne ročice k molitvi, katero ga je mati naučila. Kako blažen je bil tisti čas, kako srečen je bil tedaj. In ta dobra mamica leži sedaj na emrtni postelji, kamor jo je vrgla žalost nad njcgovim ponesrečenim življenjem. Misel na njo rau nehote orosi oči. Z obema rokama si pokrije oči, da zakrije solze, ki i30 vedno obilnejše tekle iz oči. Skalnato srce je bilo omehčano, omehčale so ga solze, solze kesa in žalosti. Pade na kolena pred brata in prosi: ^Gospod, spovejte me!" BJaz nisem duhovnik!" reče brat veselo, Btoda pošljcm vam takoj dnhovnika. Bog bodi pohvaljen!" V nekoliko trenutkih je obsojenec obhajal svoje dnSctdo vstajenje, spravil se je s svojim Bogom. poskušali, — ali ljubi moj dopisnik, — mi smo računali in računali, pa smo prišli do zaključka: 1. da še rse eno stane pridelovanje za 1 met. stot krme najmanj 90 krajc, tndi tedaj, če ravnamo s travniki tako, kakor nas udijo najboljši veščaki, 2. da bi sama krma stala za dva vola na dan še najmanj 60 krajc. in 3. da bi mi morali, — če bi sploh hoteli imeti plaaano sarao krmo, — prodati 5letne vole za 1095 gld., ne pa za 442 gld., kakor jih po današnji eeni prodajamo. Dopismk! Vprašamo te, bi le ne bilo boljše, če bi ti gam potrkal na STOJa prsa rekoč: Priznaraiu, da sem hotel kmete nafarbati, pa se ne dajo. Umno gospodarstro ima pa še tadi druge slabe strani in se kmet tako dolgo ne bo mogel z raznimi novotarijami aprijazniti, dokler ne bo zagotovljen, da se plačilo za njegov trnd ne samo teoretično, ampak. tudi praktično dokaže. Dosedaj sta se še rcdno pregovora, ^najprej živeti, potem ie le modroTati", in nboljše je držatinego iskati**, najboljše obaesla. Da bi še na drnga malenkostna dopisnikova očitanja odgorarjal, bilo bi škoda za papir, — vendar pa moram aavrniti skrajno pcniževalen nasvet, — češ, kmetje pomagajte si sami in ne kličite vedno poslance na pomoč! Kako pa delajo drugi stanovi, ki so bolj izobraženi kot kmečki stan? Si drugi stanovi tudi sami pomagajo? Ne, kličejo tudi poslance na pomoč! Ali ni marsikateremu »tenu kriT le običajen šport njegovim slabiia gmotnim razmeram? Pa ne oziraje se na to, — gredo nad poslance ter zahtevajo naj se jim plače zboljšajo, — naj se uvoz tujega blaga zabrani itd. — Tedaj so vsi poslanci brez ugovora na nogah, in prej aU slej ustrežejo raznim željam! Ali bi toraj mi kmetje ne smeli.od našib poslancev tudi zahtevati, •ia uvoz tuje žiTine preprečijo, ali kako drugo ugodnost izposlujejo, Tsled katere bi se cena pridelkov vsaj nekaj zviiala? Ne, tega ne smemo, ker vsi stanovi so zopet na nogah in kričijo, da ne bodo mogli živeti! Vaem voditeljem Slovencev in tudi poslancem je dobto znano, da je rešitev kmečkega stanu le tedaj zagotovljena, čo bo cena kmečkim pridelkom poskočila vsaj toliko, kar kmeta pridelovanje stane, vendar so še dosedaj okoli tega vpražanja vsi gospodje, razun dr. Korošca, hodili, kakor maček okoli vrele juhe, češ, to je nevarna reč, pridemo z drugimi stanoTi naTskriž! Priznavati moramo sicer, da se (dovenski poslanci tudi za nas kmete potegnjejo in nam priaesejo tu pa tam kako kost, češ, glodaj nekaj časa, da le boš tiho, ali resniei na ljubo moramo pa tudi povedati, da slovenski poslanci in splob. slorenski razumniki pri kmečkih yprašanjih ne kažejo tistega navdušenja in poguma, tiste odločnosti in vztrajnosti, kakor ga pri njih opažamo pri vprašanjih za druge stanove. Kakor rečeno, edini ponlanec dr. Korošec se je dosedaj krepko, neustrašeno in odločno potegoTal za naše koristi. Te vrstice, katere sem napisal, gotovo marsikateremu ne bodo ngajale, — pa nič se ne bojira, — če treba se še ladi drugokrat s katerim nezadoroljiiežem pogovorim, ne oziraje se na desno ali levo. Prosim pa ob enem, naj BSlov. Grosp." kot kmečki list ravno tako rad objavlja moje mnenje, kakor bo mnenje mojega nasprotaika.