Velenje, 11. avgusta 1978 Številka 32 (442)
Cena 4 din
'riznanje kolektivu velenjskega rudnika
iprava prostorskega plana občine Velenje — Imenovana komisija za prometno oblematiko — Pripravljen program dela prj pripravi dokumentov o politiki izvajanja družbenega plana za obdobje 1972 - 1980 v letu 1979

V torek, 8. avgusta se je se-:al izvršni svet skupščine obči-e Velenje na svoji tretji seji.
'odoma so obravnavali poro-o o vzrokih požara 26. julija velenjskem rudniku in o akci-za odpravo njegovih posle-. Izvršni svet je znova izrekel anje kolektivu velenjskega mogovnika, reševalni četi in itvu delovne organizacije za šno opravljeno delo pri lo-ciji požara ter za prizade-ija, da bi kar najhitreje od-ivili posledice te velike nesre-!e, ki je prizadela velenjski ru-larski kolektiv. Zato je soglašal
s predlogi, da bi predlagali reševalno četo in najzaslužnejše reševalce za dodelitev državnih odlikovanj.
V nadaljevanju seje so člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje ocenili stanje pri izdelavi prostorskega plana občine Velenje ter o ukrepih za nadaljnje delo ter sprejeli delovni program za izdelavo in sprejem prostorskega plana občine Velenje za obdobje do leta 1985 z elementi dolgoročnih ciljev in smeri prostorskega vidika družbenega razvoja do leta 2000. (O tem bomo obširneje poročali v prihodnji številki.)
»
Tekmovanje med novnimi organizacijami ZSMS
zaključena javna razprava o kongresnih dokumentih — Sekretariat OK ZSMS sprejel program akcij in prireditev v času kongresa
' Tudi v naši občini je zaključna javna razprava o kongres-dokumentih za X. kongres iS. Člani osnovnih organi-ij ZSMS v naši občini so naj-pozornost namenili pro-tiki nagrajevanja po delu, bojnim odnosom in pro-atiki aktivnega vključena vseh mladih v ZSMS. di so spregovorili tudi o premembah, ki jih prinaša sta-Bt k problematiki povezovanja •snovnih organizacij ZSMS na »ju delovnih organizacij in
Iz zbranih podatkov je raz-da je večina osnovnih cij v tozdih mnenja, da potrebni koordinacijski sveti, bodo zagotovili sodelovanje irdiniranih skupnih akcij OO 4S.
i Mladi {X) osnovnih organiza-tjah v krajevnih skupnostih pa k poudarili nujnost povezova-ja osnovnih organizacij ZSMS združenem delu in krajevnih mpnostih v krajevne svete.
V sredo se je sestal sekretariat predsedstva občinske konference ZSMS Velenje. Člani sekretariata so ocenili rezultate javne razprave v osnovnih organizacijah ter se dogovorili o razpravah po posameznih komisijah, ki bodo v septembru. Sprejeli pa so tudi program akcij in prireditev v času kongresa. Dogovorjeno je bilo, da bi se v tem obdobju izkazale -predvsem osnovne organizacije na kulturnem in športnem področju.
Občinska konferenca ZSMS pa je razpisala tudi tekmovanje med osnovnimi organizacijami po področnih konferencah, za najbolj aktivno vključevanje v pripravah na X. kongres ZSMS.
Ocenjevala se bo celotna dejavnost od 1. junija do 31. oktobra. Osnovne organizacije lahko zberejo največ 505 možnih točk. Seveda pa so prepozicije tekmovanja precej zahtevne.
B. ZAKOŠEK
Na seji so imenovali komisijo za prometno problematiko (predsednik komisije je Vlado Videmšek), sprejeli predloga za spremembo zazidalnega načrta Herberstein in o gradnji poslovne stavbe za TGO Gorenje Velenje v industrijski coni Gorenje ter soglašali s programom del pri pripravi dokumentov o politiki izvajanja družbenega plana za obdobje 1972 - 1970 v letu 1979.	M.
TRADICIONALNE ZVEZNE PLAKETE ZZB NOV JUGOSLAVIJE
Na zadnji slovesni seji republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije tudi že tradicionalne zvezne plakete ZZB NOV Jugoslavije posameznikom organizacije ZB NOV.
Med 62 posamezniki in organizacijami ZB NOV sta letošnjo
že tradicionalno zvezno plaketo
ZZB NOV Jugoslavije prejela tudi Berto Zavolovšek iz Velenja ter organizacija ZB NOV Nova Štifta v občini Mozirje.
Od traku 30 odvoza jame Škale, kjer je 26. julija gorelo, je ostala le konstrukcija, ki pa je zaradi visoke temperature zvita in popolnoma uničena. Foto: D. Balaban
Velenje pred 9. kongresom ZS Slovenije
Kljub dopustom poteka v organizacijah zveze sindikatov Šaleške doline razgibana javna razprava o osnutkih dokumentov za bližnji delovni dogovor slovenskih sindikatov
JAMA ŠKALE ZNOVA OBRATUJE
VELENJE, 9. avgusta - Reševalci rudnika lignita Velenje so zadnji ponedeljek, 7. avgusta, znova odprli odvoz jame Skale, kjer je 26. julija izbruhnil požar. Tako je v torek, 8. avgusta spet stekla proizvodna v jami Skale, ko so rudarji dveh izmen nakopali 3.200 ton lignita.
Skupna proizvodnj a pa se je v rudniku lignita Velenje že povzpela na 8.400 ton na dan. VEČ NA 2. STRANI
SLAVJE V LUCAH
Prireditelji vsakoletnega turističnega rajanja v Lučah so se letos še posebej potrudili. O tem smo poročali obširneje v prejšnji številki. Rajanje, ki svoje ime že zdaleč presega, bo v nedeljo 13. avgusta. Obiskovalcem se bodo predstavile med drugim predice, poleg citrašev pa bodo nastopili še vsi dejavniki, ki kakorkoli kijijo vsakdanji utrip tega lepega kraja. Posebnost prireditve je tudi razstava - in poskušnja - številnih domačih jedi in pijač. Prispevek več torej k turistični ponudbi Luč in doline kot celote.
Tudi v Velenju ugotavljajo, da so priprave na 9. kongres zveze sindikatov Slovenije močno razgibale dejavnost v organizacijah zveze sindikatov v Šaleški dolini.
V začetku julija so se na občinskem svetu zveze sindikatov Velenje sestala vodstva organizacij zveze sindikatov, da bi sprejela delovni dogovor o organiziranju in oblikah javne razprave o dokumentih za 9. kongres slovenskih sindikatov.
Čeprav sta julij in avgust meseca dopustov takorekoč v
Ispešna gradnja Šaleške magistrale
ela na gradbišču Šaleške magistrale uspešno napredujejo - Do konca leta zagotoviti
manjkajoča sredstva
i- ^
---
Mesto Velenje in celotna Šaleška »lina je doživela v letih po vojni, edvsem pa v zadnjih letih z razvo-B rudarsko elektro energetskega mbinata in tovarne gospodinjske ireme Goreinje Velenje nagel go-odarski in dlružbeni razvoj. Žal pa tem razvojeim ni šla v korak pro-stna poveza va naše občine z več-li slovenskimi kraji in sosednjimi činami. Neprijetno pri tem je tudi , da je cestta Velenje - Šmartno
i	Paki zelo slaba. Povezava skozi nk, kjer so v zadnjih letih ostri in primerni oviinki terjali veliko žrtev
se je te cceste prijel celo naziv ita_ smrti, mikakor ne ustreza sobnim zahtervam prometne varno-in prometme povezave med kraji )a& občini. Zato že dlje časa tli ja, da se ta ceesta posodobi in tako logoči boljšio in hitrejšo povezavo d Velenjemi, Šoštanjem in Šmart-
ii	ob Paki, ss kraji v občini Mozir-oziroma p«o vezavo z glavno slo-
SR1EČANJE L(OVCEV Nazarska 1 lovska družina Dre-bo v needeljo ob lovskem mu na Gcolih vrtačah na šir-l pobočjiiih Črete pripravila sčanje lovccev. Zbor udeleženih je ob 9. uri, pol ure kasneje se bo priičelo tekmovanje v eljanju nai glinaste golobe za jni pokalil nazarske lovske ižine. Poppoldne bo ob lov-an domu z zabava, na kateri ne manjkaloo priznanih lovskih 1
vensko prometnico Maribor - Ljubljana. Posodobitev te ceste smo imeh v mislih ob vpisu posojila za ceste pred dvema letoma. Takrat smo vpisali kar 250 milijonov dinarjev več kot je bilo potrebno nameniti za izgradnjo cest po programu republiške skupnosti za ceste in ta sredstva namenili za izgradnjo Šaleške magistrale. Po prvih idejah, kako rešiti to cestno povezavo, je bilo ugotovljeno, daje najbolj racionalna in najboljša varianta, gradnja nove ceste od Pesja preko Lokovice do vasi Gorenje. S tako rešitvijo se izognemo težko prehodnemu Penku, kjer poteka stara cesta. Nova cesta pa bo povezala tudi doslej nekoliko odmaknjene kraje naše občine.
Projekt za izgradnjo Šaleške magistrale so naročili pri Zavodu za urbanizem Velenje, kije tak projekt prvič delal, izdelal pa ga je zelo hitro. Tudi za izvajalca del so izbrali domače podjetje in sicer Komunalni center Velenje in Nivo Celje. Tudi to se je pokazalo kot pozitivno, saj kljub temu, da dela na izgradnji te ceste potekajo šele kratek čas, so uspehi že vidni.
Trenutno gradijo 1600 metrov dolg odsek v Lokovici. Delajo od jutra do večera, pa tudi ob sobotah in nedeljah. Delavci se zavedajo, da morajo nalogo, ki so jo sprejeli realizirati, cesto končati do občinskega praznika prihodnje leto. Na zadnji seji gradbenega odbora, ki je bila prejšnji teden, so ugotovili, da so plan del celo presegli. Osvojili pa so tudi takšno tehnologijo, da bo gradnja Šaleške magistrate nemoteno potekala tudi v zimskem času. Celotna investicijska vrednost te ceste bo
znašala 80 milijonov dinarjev, prvi odsek dolg 1600 metrov, kije najtežji pa okoli 20 milijonov.
Akcija vpisa posojila za ceste je v naši občini Zelo dobro uspela in prav je, da so rezultati že vidni. Ti uspehi pa bodo prav gotovo vzpodbudili tiste delovne organizacije in občane, ki so posojilo za ceste sicer vpisali, denarja pa še niso nakazali, da to store čim prej. Upamo pa tudi, da se bodo našla do konca leta manjkajoča sredstva za izgradnjo ceste, ki jo že vsi dolga leta željno pričakujemo. Ta cesta pa bo še najbolj koristila delovnim organizacijam naše občine.
MIRA TAMŠE
vseh organizacijah zveze sindikatov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela velenjske občine razpravljajo o gradivu za bližnji 9. kongres zveze sindikatov Slovenije.
Pri
tem namenjajo posebno pozornost oceni sindikalne aktivnosti v lastni organizaciji zveze sindikatov, upoštevaje pri tem tudi naloge, ki so zapisane v osnutku dokumentov za kongres, in to z namenom, da bi še posebej pospešili razrešitev odprtih vprašanj, zlasti pa nalog pri uresničevanju vsebine zakona o združenem delu in uveljavljanje novih dohodkovnih odnosov.
Razprava o osnutkih dokumentov za 9. kongres zveze sindikatov Slovenije bo trajala v Šaleški dohni do 24. avgusta, zatem pa bo občinski svet zveze sindikatov ocenil potek javne razprave ter zbral pripombe, mnenja in predloge.
Te dni so začele s sestanki tudi novoimenovane komisije občinskega sveta ZSS Velenje, ki obravnavajo osnutke kongresnega gradiva in oblikujejo delovne programe.
V okviru priprav na 9. kongres zveze sindikatov Slovenije bo za območje medobčinskega
sveta ZSS celjske regije ob koncu avgusta javna tribuna o samoupravnem sporazumevanju o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, na kateri bodo preučili tudi izkušnje, ki so si jih v tej zvezi pridobili na rudniku lignita Velenje, v tozdu Maloprodaja ERA Velenje, v GIP Vegrad Velenje ter v tozdu Štedilnikov T 90 Gorenje Velenje.
M.
NAROČNIKOM NAŠEGA ČASA
Naročnikom Našega časa na območju pošt Šmartno ob Dreti, Vitanje^ Vransko, Nazarje, Štore, Žalec, Bra-slovče, Ljubno ob Savinji, Dobrna, Moziije, Griže, Go-milsko in Celje se opravičujemo, ker niso prejeli zadnjih dveh številk domačega tednika Naš čas in jih prosimo za razumevanje.
Uredništvo in uprava Našega časa
Proizvodnja v TE Šoštanj
Zaradi ugodnih hidroloških razmer v prvih sedmih mesecih letos ni bilo večjih potreb po električni energiji iz Šoštanjskih termoelektrarn - Remont elektrofiltrov na prvih treh blokih
Do konca julija so v šoštanjskih termoelektrarnah proizvedli skupaj 1 milijardo 598 milijonov kWh električne energije, s čimer so izpolnili 84,7 % proizvodnje, predvidene za to obdobje z elektroenergetsko bilanco. Poglavitni razlog za zaostajanje proizvodnje za načrti so ugodne hidrološke prilike, zaradi česar ni bilo večjih potreb po
vendar pričakujejo, da bo vse nared do srede tega meseca. Remont na tretjem bloku pa bo končan sredi septembra. Tudi na tretjem bloku rekonstruirajo elektrofilter.
RUDAR
1 :
MERCATOR
1(1:1)
ktAgfffe
S pomočjo modernih strojev so se delavci Nivoja in Komunalnega centra lotih gradnje Šale&e magistrale na 1600 metrov dolgem odseku preko Lokovice. Z deli zelo uspešno napredujejo
električni energiji iz termoelektrarn. Obdobje, ko ni bilo večjega povpraševanja po električni energiji, so v Šoštanju izkoristili za remont prvih treh blokov oziroma prvih dveh faz šoštanjskih termoelektrarn Remont prvega in drugega bloka je bil končan 15. julija, vendar prva faza še ne obratuje, ker kasni rekonstrukcija elektrofiltrov,
V nedeljo sta na štadionu ob velenjskem jezeru odigrala tekmo za športno stavo oba slovenska drugoli-gaša. Tekma je bila dobra, obe ekipi pa sta dokazali, da sta pripravljeni za pričetek prvenstva. Čeprav so gostje prvi povedli, pa bi lahko rekli, da je bila pobuda na strani domači-nov? Id pa niso znali izkoristiti številnih priložnosti in doseči zmagoviti zadetek. Strelca sta bila Vrhovec v 6. minuti za goste, pri domačinih pa je bil uspešen vil. minuti Huda-rin.
Cicak, Onič, Raukovič," Rusmir, Hudarin Jovičevič, Šuica, Kikič, Mujič, Kustudič, Miljkovič, (Mame-nica, Djurič, Vlajič, Kolonič)
Do konca tedna večjega poslabšanja vremena ne pričakujemo. V popoldanskem času se bodo pojavljale krajevne plohe, čez dan se bo postopoma otopiilo.
Pomoč širše družbene skupnosti je nujna
V	velenjskem premogovniku, iger je - kot je znano - 26. julija divjal požar, ki so ga s požrtvovalnim delom reševalcev lokalizirali, področje, kjer je gorelo, pa zaprli z zidovi, so v sredo, 2. avgusta začeli ponovno odpirati odvoz jame Škale. V tej akciji je sodelovalo okrog 100 reševalcev, ki so delali v izredno težkih pogojih, saj je bilo v zraku le poldrugi odstotek kisika* pa precej monoksida, metana, ogljikovega dioksida, največ pa dušika.
V	prizadevanjih, da bi kar najhitreje ublažili oziroma odpravili posledice ene največjih nesreč, kije prizadela velenjski premogovnik, so dosegli na rudniku lignita Velenje zadnji ponedeljek, 7. avgusta pomembno delovno zmago z odprtjem odvoza jame Skale. Rudarji temeljne organizacije združenega dela jama Škale so tako lahko začeli dan kasneje, to je 8. avgusta spet kopati premog in ga prvi dan ponovnega dela, v dveh izmenah, nakopali 3.200 ton.
Prve dni po nesreči, po 26. juliju, so v velenjskem premogovniku nakopali v povprečju po 3.700 ton lignita dnevno. Prejšnji teden pa se je izkop premoga povzpel že na 5.000 ton na dan.
Prvi dan, ko je spet stekla proizvodnja v jami Škale, 8. avgusta so rndarji pridobili že 8.400 ton premoga. Do konca tega tedna pa bo poprečna dnevna proizvodnja že presegla 10.000 ton.
Od 26. julija, ko je zajel požar odvoz jame Škale in celotni izvoz jame Pesje, pa do 8. avgusta, ko so spet začeli kopati premog v jami Škale, so v rudniku lignita Velenje nakopali 115.000 ton premoga manj, kot bi ga sicer, če jih ne bi prizadela nesreča. Omeniti je potrebno, da so v prvih šestih mesecih letos nakopali velenjski mdarji v poprečju na dan več kot 17.100 ton lignita. Zahvaljujoč visoki dnevni proizvodnji in več rekordnim dosežkom so tako polletne planske naloge presegli za 101.000 ton. Požar pa je ta proizvodna prizadevanja povsem razvrednotil.
Razumljivo je, da škode, ki jo je povzročilo divjanje požara
26. julija v velenjskem premogovniku, še ni mogoče oceniti, bo pa, kar je mogoče z gotovostjo pričakovati, z izpadom proizvodnje lignita vred močno presegla 100 milijonov dinarjev.
Kljub polni angažiranosti velenjskega rudarskega kolektiva bo pri odpravi posledic nesreče resnično potrebna pomoč širše družbene skupnosti. Takoj po nesreči so predstavniki rudnika lignita Velenje poudarjali, daje
Izjava Slavka Janežiča, predsednika kolegijskega poslovodnega organa rudnika lignita Velenje:
,,Zdaj, ko je odprt odvoz jame Škale, si bomo v velenjskem rudniku lignita prizadevali, da nakopljemo v danih razmerah kar največ lignita. Z vsemi silami pa nadaljujemo dela pri ponovnem odpiranju jame Pesje oziroma z ustvarjanjem pogojev za normalno obratovanje te jame. K temu, da osredotočimo vse sile v akcijo za ponovno odprtje jame Pesje nas sili tudi dejstvo, ker se na odkopih, ki stojijo 14 dni, že pojavljajo ogrevi in zruški. Ni pa izključena tudi nevarnost, da bi zaradi pritiskov prišlo do večjih okvar na hddravljičnem pod-porju!"
pomoč širše družbene skupnosti najprej potrebna pri zagotovitvi uvoznih dovoljenj za tisto nadomestno opremo, oziroma stanje kar doma ni mogoče kupiti oz. pri zagotavljanju prioritete pri dobavah za rudnik v Velenju pri domačih proizvajalcih strojev in opreme. Vendar pa je, kot zdaj ugotavljajo, samo razumevanje za to, da bi kar najhitreje odpravili posledice nesreče, premalo.
Kljub vsem težavam, s katerimi se srečujejo, je treba delovnemu kolektivu rudnika lignita Velenje resnično izreči vse priznanje za doslej dosežene uspehe v prizadevanjih, da bi posledice ene največjih nesreč, ki je prizadela njihov kolektiv, z lastnimi močmi kar najhitreje in kolikor je najbolj mogoče ublažili in odpravili
MARIJAN LIPOVŠEK
Vročina v odvozu jame Škale je bila taka, da seje beton, s katerim je proga obzidana, luščil in bo potrebno progo ponovno obzidati. Foto: D. Bala ban
KOMUNALNI CENTER VELENJE
p. o.
OBVESTILO POTROŠNIKOM PITNE VODE NA OBMOČJU VODOVODOV VELE.NJE IN ŠOŠTANJ!
Obveščamo potrošnike pitne vode na območju vodovodov Velenje in Šoštanj, da zaradi zmanjšane izdatnosti vodnih virov
OMEJIJO PORABO VODE.
Uporaba pitne vode za zalivanje vrtov, pranje avtomobilov in škropljenje cest
JE PREPOVEDANA!
Prepoved velja, dokler se ne izboljša izdatnost vodnih virov!
Komunalni center Velenje
Koliko za gospodinjsko košaro v Velenju in Mozirju
Primerjali smo cene petnajstih osnovnih živil z drugimi jugoslovanskimi potrošniškimi
središči
Nekateri naši časopisi že nekaj časa objavljajo gibanje cen petnajstih osnovnih živil v različnih krajih naše domovine. Košara, v kateri je po kilogram
kruha, fižola, krompirja, paradižnika, čebule, svinjskega in piščanjčjega mesa, banan, jabolk, grozdja, limon, pomaranč, svinjske masti ter liter
V knjigarni pred pričetkom šolskega leta
Le še slabih mesec dni in spet bo treba v šolo. Konec bo počitnic, konec brezskrbnosti, konec lepih poletnih dni. Pa saj je bilo vsega obilo in tudi sonce je
prav rado pokazalo svoj razgreti
obraz.
In sedaj se novo šolsko leto počasi a vztrajno približuje, kmalu bo čas, ko bo potrebno nakupiti učbenike, peresa, zvezke, copate in še marsikaj, vse to stlačiti v torbico, ki jo bo od debelosti kar razganjalo po šivih, jo natovoriti otrokom na pleča in jih poslati v šolo. No, tako je bilo vsaj do letos. Za no-
vo šolsko leto pa je občinska izobraževalna skupnost uvedla prijetno novost. Šolam je namenila določena sredstva, s katerimi so te nakupile knjige in delovne zvezke za vse učence.
Velenjska knjigarna, podružnica Mladinske knjige Ljubljana, je že v juniju naročila vse potrebne knjige in delovne zvezke. V tem času so prejeli že okoli 85 odstotkov učbenikov, manjkajo le tisti, ki so že razprodani a še niso ponatisnjeni in nekateri novi učbeniki. Cene so zelo različne, gibljejo pa se od 7 din, za najcenejši delovni zvezek, do 110 din, ki jih je potrebno odšeti za Atlas. Najmanj denarja je potrebno nameniti za knjige in delovne zvezke učencev prvega in drugega razreda (za prvi razred 201 dinar), največ pa za knjige in delovne zvezke za sedmi razred - prek 800 dinaijev.
Kot so nam povedali v knjigarni starši tudi sami kupujejo delovne zvezke, ker želijo svojim otrokom pomagati pri dojemanju učne snovi.
B. Z.
mleka in rastlinskega olja, je meijena v 18. večjih jugoslovanskih potrošniških središčih.
Naša želja je bila, da v prihodnje primerjamo gibanje cen ter dobrin tudi v občini Velenje in Mozirje. Cene za julij so ugotovljene v prodajalnah družbenega sektorja. V povprečju je košara v teh 18. večjih jugoslovanskih potrošniških središčih, katerim bomo mi v prihodnje dodali tudi Velenje in Mozirje stala 311,30 dinaijev. Za Velenje smo izračunali, da bi stala tako napolnjena košara 327,67 dinaijev, kar bi Velenje uvrstilo na peto mesto med najdražjimi potrošniškimi središči. Najdražje 355,80 dinaijev je Novo mesto, sledi Rijeka, Koprivnica in Maribor. Zanimivo je, da Ljubljana zavzema šele šesto mesto in je torej cenejša od Velenja. Sicer pa so v anketo zajeti še naslednji kraji: Kragujevac, Zabreb, Niš, Banja Luka, Novi Sad, Titograd, Mostar, Sarajevo, Beograd, Osijek, Šabac, Skopje in Priština. Najcenejša košara je v Kragujevcu, kjer je zanjo potrebno odšteti le 277,30 dinarja. Pa poglejmo še koliko stane košara v Mozirju. V prodajalnah družbenega sektoija mora gospodinja povprečno odšteti 301,42, kar Mozirje uvršča šele na štirinajsto mesto med mesti, ki smo jih primerjali. Prav gotovo je zanimivo, da so na tako kratki razdalji kot je Velenje in Moziije že kar precejšnje razlike.
B. Z., J. P.
HlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllHIll
• NOVICA IZ OBČINE MOZIRJE
TUDI OVČARSKI OBIČAJI OŽIVLJENI
Aktiv mladih zadružnikov iz Šmihela nad Mozirjem bo v nedeljo pripravil ovčarsko veselico in bo s tem storil korak več na poti oživljanja narodopisnega izročila Gornje Savinjske doline, zlasti že skoraj izumrlega ovčarstva. Prireditev se bo pričela ob 14. uri, poleg ostalih dobiot pa bodo na njej postregli tudi z odlično jagnetino, pečeno v dobri stari krušni peči.
PIŠE DRUŽBENI PRAVOBRANILEC SAMOUPRAVLJANJA ALBIN AMON
KAKŠEN JE POSTOPEK OB ZAČASNIH UKREPIH DRUŽBENEGA VARSTVA ZARADI MOTENJ SAMOUPRAVNIH ODNOSOV IN OŠKODOVANOSTI DRUŽBENIH INTE RESOV
Pri motnjah samoupravnih odnosov in oškodovanosti družbenih interesov, o čemer smo pisali v Našem času 28. 7. in 4. 8. je družbeni pravobranilec
ukrepe družbenega
varstva kot so:
-	odstavitev poslovodnega organa (direktorja),
-	odstavitev posameznega delavca s posebnimi pooblastili (vodilni delavec),
-	razpustitev delavskega sveta,
-	razpustitev izvršilnega organa (upravni odbor),
-	začasno omejitev uresničevanja posameznih samoupravnih pravic delavcev,
-	imenovanje začasnega organa v organizaciji združenega dela ( prisilna uprava).
O predlogu začasnega ukrepa odloča skupščina občine. Pri posameznih ukrepih pa so odločitve naslednje:
-	pri odločitvi o razpustitvi delavskega sveta se tudi odloči o razpisu volitev za nove člane delavskega sveta;
-	pri razpustu izvršilnega organa se določi rok, v katerem mora delavski svet izvoliti član« novega izvršilnega organa. Dokler ni izvoljen nov izvršilni organ, izvršuje njegove pravice io dolžnosti začasno delavski svel
-	pri odločitvi o odstavi) poslovodnega organa (direktorja) se tudi odloči o objavi razpisa za novega poslovodnea orgna ter se imenuje tistega, B bo začasno izvrševal njegov« pravice in dolžnosti;
-	pri odločitvi o odstavitvi delavca, ki ima posebna pooblastila in odgovornosti (vodil delavec) se imenuje delavca^ bo do imenovanja novega t delavca opravljal delo odstav., nega delavca in določi rok, katerem mora biti imenovan oziroma razporejen drug dela vec, ki ima posebna pooblastil in odgovornosti.
Preden skupščina občine dg loči o začasnem ukrepu družbi nega varstva, lahko določi roka odpravo razlogov, ki so podla; za začasni ukrep.
Če v OZD v določenem roku ne odpravijo razlogov, ki so podlaga za začasni ukrep, lahko skupščina imenuje začasni organ (prisilna uprava) in določi hkrati ukrepe za odpravo razlogov, zaradi katerih je bil ukrep odrejen.
S
DELAVCI GORENJA SPET NA DELI
Delavci tovarne gospodinske opreme Gorenje Velenje so se ta teden vrnili s štirinajst dnevnega kolektivnega dopusta. Ker Gorenje nima lastnih počitniških kapacitet so organizirali letovanje preko Izletnika. Zaposleni v Gorenju pa imajo na voljo tudi 43 šotorov.
Prvi delovni dan smo se z nekaterimi zaposlenimi v tovarni gospodinske opreme Gorenje pogovaijali o tem, kako so preživeli kolektivni dopust.
sredi največje sezone del dopusta koletkivno. Prvi teden sem preživela v Splitu, drugi del dopusta pa sem namenila obisku v rodnem Čakovcu, kamor
kar doma. Urejala sem stanovanje, popoldneve preživljala na bazenu, hodili pa smo tudi na krajše izlete. Prepričana sem, da smo si vsi dobro odpočili in da se bo to videlo tudi v višji proizvodnji.
ALOJZ JUST: Letošnje počitnice sem preživel v Piranu. Najel sem privatno sobo, s katero sem bil zadovoljen in ni bila niti predraga. Pozdravljam, da imamo delavci Gorenja kolek-
JOŽE CEPLAK: Naša dd na organizacija je letos org rala letovanje preko Izlet kar je zelo ugodno, saj lahko izbirah med letoviS
Zdenka Šajnovič
ZDENKA ŠAJNOVIČ: V tovarni gospodinske opreme sem zaposlena že dve leti in pol, sicer pa sem doma iz Čakovca. Prav mi je, da koristimo zaposleni v naši delovni organizaciji
Ruža Godec
zaradi precejšnje oddaljenosti in zaposlenosti redko zahajam. Počitnice so hitro minile in morala sem se vrniti na delo. Sicer pa sem kar rada prišla. Nabrala sem si novih moči, bilo mi je pa tudi že kar dolgčas za sodelavkami.
RUŽA GODEC: Vsak dan se vozim na delo v Gorenje iz Celja, kar pa je kar precej naporno, zato mi dopust zelo koristi. Odpočijem si in naberem moči za nadaljnje delo. Letošnje počitnice pa sem preživela

Alojz Just
tivni dopust, saj bi bilo sicer nemogoče, da bi se vsi zvrstili v poletnih mesecih, tako pa izkoristimo čas, ko ne delamo tudi za razna popravila, ki so v času proizvodnje težko izvedljiva.
Jože Čeplak
kraji vzdolž cele Jadranske« le, poleg tega pa pri tem kori li popust. Z družino sem| živel teden dni v hotelu Me v Trogirju. Bili smo zelo; voljni in tudi vreme nam| dobro služilo. Potem sem i še na štiri dni na izlet v Frana {
jo.
Naši sogovorniki so prei»« ljali počitnice zelo razliii—» Eni doma, drugi ob moiju,!. tujini. Vsi pa so jih lepo pref v veli in kot je dejala ena izts£ njih, nabrali so si novih
Samoupravni sporazum v javni razpravi | v s|0Venskem vrhu
delavska sveta rudnika lignita Velenje in termoelektrarn Šoštanj dala v javno razpravo predlog samoupravnega iporazuma o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju in razporejanju skupnega prihodka iz proizvodnje električne in toplotne energije — Prikaz prednosti interne banke REK — Poživiti delo koordinacijskega odbora za uresničevanje fsebine zakona o združenem delu — Prihodnji razvoj REK Velenje — Družbenopolitične organizacije morajo kar
najhitreje konkretizirati sklepe in dogovore
|	Enovita delovna organizacija Elkroj iz Mozirja dose-
|	ga izjemne rezultate in je v vrhu slovenske tekstilne
i	industrije - Ze letos nove naložbe - 760.000 hlač
I	in 50.000 kril v letu 1978
Komite občinske konference ZKS Velenje je na svoji zadnji leji razpravljal o uveljavljanju ttovih družbenoekonomskih od-dosov in o novem samoupravnem organiziranju v okviru se-Itavljene organizacije združenega dela rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje. Znano je, da se je o teh nalogah oziroma akcijah zvrstilo v zadnjem obdobju več razprav, komite konference osnovnih organizacij ZK REK Velenje pa je na treh sejah sprejel v tej zvezi številne naloge in zadolžitve.
Na seji komiteja občinske konference ZK Velenje so o Bveljavljanju novih družbenoekonomskih odnosov in o no* vem samoupravnem organiziranju v okviru sestavljene organizacije združenega dela REK Velenje poročali Edo Uranjek, Branko Kranjčec ter Srečko Meh. Iz poročil in razprave je mogoče povzeti, da je naposled predlog samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju in razporejanju dcupnega prihodka iz proizvodnje električne in toplotne energije v javni razpravi, pričakujejo da bo sprejet v temeljnih cijah združenega dela ika lignita Velenje in termoelektrarn Šoštanj predvidoma do 15. septembra. i V zadnjem obdobju so bila razjasnjena še preostala odprta vprašanja v zvezi z medsebojnimi razmerji pri ustvarjanju in razporejanju skupnega prihodka d 9 temeljnimi organizaci-

Ig
v središču pozornosti
jami združenega dela rudnika lignita Velenja in 3 temeljnimi organizacijami združenega tela termoelektrarn Šoštanj, podpisnicami omenjenega samoupravnega sporazuma, ki predstavljajo tako imenovani energetski kompelks rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje.
Zdaj so stališča oziroma hotenja poenotena, delavska sveta rudnika lignita Velenje in termoelektrarn Šoštanj sta dala predlog samoupravnega sporazuma v javno razpravo, pri tem pa pričakujejo, da bo tudi javna razprava vsebinsko obogatila oziroma dopolnila predloženi dokument. Jasno pa je, da vseh in 3 temeljnimi organizacijami združenega dela termoelektrarn Šoštanj, predloga samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju in razporejanju skupnega prihodka iz proizvodnje električne in toplotne energije, v sedanjem trenutku, se pravi takoj po sprejemu samoupravnega sporazuma, verjetno še ne bo mogoče uveljaviti.
V zadnjem obdobju je bio tudi več razprav o ustanovitvi interne banke v okviru sozda REK Velenje. Prvotni predlog bo treba, kot so pokazale dosedanje razprave, dopolniti, nasploh na uveljavitvi načelo, da bo interna banka sredstvo vplivanja delavcev rudarsko elektroenergetskega kombinata Vele-
nje na finančne tokove. Pričakovati je mogoče, da bo do 15. septembra pripravljen nov predlog o ustanovitvi interne banke, do takrat pa bo posebna delovna skupina pripravila podrobno obrazložitev s prikazom prednosti interne banke pred finančnimi operativami delovnih organizacij.
V javni razpravi je že predlog statuta sestavljene organizacije združenega dela rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje, do 15. septembra pa bodo razjasnjena še preostala vprašanja okrog delovanja delovnih skupnosti, posebej še kar zadeva delitev opravil, konkretizirane bodo naloge delovnih skupnosti in opredeljena razmerja med delovnimi skupnostmi delovnih organizacij in sozda REK Velenje.
ČIMPREJ PRIPRAVILI PREDLOGE TEMELJEV PLANOV
S sprejemom teh dokumentov bo, kot je opozorila tudi razprava na zadnji seji komiteja občinske konference ZK Velenje, storjen prvi korak v prizadevanjih za uveljavljanje novih družbeno ekonomskih odnosov in novega samoupravnega organiziranja v okviru sestavljene
organizacije združenega dela rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje.
Seveda pa so pred vsemi še številne naloge. Tako bo treba
Delavcu omogočiti počitek
V ERI skrbijo za letni oddih svojih delavcev
NOVI PREDSEDNIKI
KOMISIJ VELENJSKIH SINDIKATOV
|i prvi seji občinskega sveta ce sindikatov Velenje so lovali nove predsednike ko-ij, ki bodo delovale pri OS Velenje, nosilce družbenih >v pri OS ZSS Velenje in tilce oblikovanja občinskih odborov sindikatov
Za nove predsednike komisij bčinskega sveta zveze sindikatov 'eienje so bili imenovani: Edo ranjek — organizacijsko kadrovska »misija, Alojz Batič - komisija za imoupravno sporazumevanje in ružbeno dogovarjanje, Peter Kra-ež - komisija za samoupravljanje družbeno ekonomske odnose, tane Zula — komisija za kulturno ejavnost, Slavko Hudarin - komi-za rekreacijo in oddih, Pane ečnik — komisija za izobraže-je, Stane Vovk - komisija za ob-Sanje in politično propagando, !čka Šilih — koordinacijska komi-SDK - :sindikat, Jože Mraz — isija za sstanovanjska in komu-a vprašanja, Franc Sivec - koza prošnje in pritožbe, Mirko oliiir - Komisija za inovacije, Marcel Medved - odbor za ljudsko >brambo in družbeno samozaščito.
Občinski svet zveze sindikatov 'eienje je iimenoval tudi nosilce benih svetov pri OS ZSS Vele-in sicer Alojza Batiča za svet za loupravljamje, Petra Krapeža za za družbfenoekonomske odnose n gospodarje:nje, Ivana Zupanca za »et za socialrno politiko ter Teodor-I Jelena za ssvet za celovito stano-anjsko in kormunalno gradnjo.
Za nosilcce oblikovanja občin-kih odborov < sindikatov pa je občin-ki svet ZSS \Velenje imenoval: Vik-oija Kraška zza energetiko in premo-»vništvo, Miiirana Arzenška za ko-insko industtrijo, Gustava Verdelja a trgovino, CCveto Pušnik za vzgojo d izobraževannje ter Francija Rata za radbeništvo.
Čas dopustov se sicer nagiba že v drugo polovico, vendar so počitniški domovi še polno zasedeni. O tem, kakšne možnosti za letovanje imajo delavci preko 600-članskega kolektiva ERA iz Velenje smo se pogovarjali z Ludvikom Ograjenškom, referentom za splošne zadeve pri tej delovni organizaciji:
voljo tudi dve planinski koči, in sicer eno na Kozjaku, drugo pa na Smrekovcu. Obe sta lepo obiskani, seveda predvsem v poletnem in zgodnjejesenskem času. Posebno na Smrekovcu je v avgustu veliko naših delavcev, ki so navdušeni nabiralci borovnic. Pozimi je Smrekovec sicer nedostopen, zato pa je več gostov na Paškem Kozjaku, kjer se ponuja možnost smučanja."
D. B.
čimprej pripraviti predloge temeljev planov in srednjeročnih razvojnih načrtov temeljnih organizacij združenega dela, saj so plani dejansko osnova za uveljavljanje dohodkovnih odnosov. Na seji smo slišali, da bodo predlogi temeljev planov za leto 1979 pripravljeni do konca tega leta, za zdaj pa še ni mogoče določiti roka, do kdaj bodo pripravljeni srednjeročni načrti. Seveda pa bo treba čimprej pripraviti tudi osnutke samoupravnih saporazumov o združevanju sredstev, denimo za stanovanjsko izgradnjo, skupno porabo itd.
Dobršen del razprave na zadnji seji komiteja občinske konference ZKS Velenje je bil namenjen nadaljnjemu razvoju rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje. Poudarjeno je bilo, da bo moral biti prihodnji razvoj širše zastavljen, pri pripravi predlogov razvojnih zamisli in načrtov pa bo treba izkoristiti kader, ki je v kombinatu, aktivnost pri načrtovanju nadaljnjega razvoja, posebej še na področju energetike, pa bo treba usmeriti tudi izven kombinata, širše. Čimprej pa bo treba oblikovati skupino strokovnjakov, ki bo pripravila predloge razvojnih dokumentov.
Kar najhitreje bo potrebno znotraj interesne skupnosti elektrogospodarstva potrditi vlogo rudarsko elektroenergetskih kombinatov pri nas, posebej še REK Velenje, ki daje zdaj skorajda polovico vse slovenske proizvodnje električne energije, nove dohodkovne odnose pa uveljaviti tudi znotraj interesne skupnosti elektrogospodarstva in sestavljene organizacije združenega dela Združena elektrogospodarska podjetja Slovenije - EGS.
Vse družbenopolitične organizacije na rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje bodo morale v prihodnje s polno mero odgovornosti konkretizirati sklepe in dogovore, ki so bili v zadnjem času izoblikovani med razpravo o uveljav-
=	Enovita organizacija združe-5	nega dela ELKROJ Mozirje s =	proizvodnimi in poslovnimi pro-=	stori na Prihovi pri Nazarjah do-5	sega najboljše rezultate v združe-5	nem delu mozirske občine in je f|	po večini pokazateljev tudi na =	samem vrhu slovenske tekstilne =	industrije. Ob vseh drugih uspeli	hih je pri njenem delu po-5	membno tudi dejstvo, da je 1	skupaj z Gorenjem - tozd Mali e	gospodinjski aparati in obratom s	Iskrinih Feritov na Ljubnem =	skoraj v celoti razrešila za Goril	njo Savinjsko dolino v minulih =	letih največji problem - pro-=	blem viška proste ženske delov-=	ne sile.
=	Začetki današnjega Elkroja s	segajo v leto 1947, ko je bila v S	Mozirju ustanovljena obrtna =	delavnica - Krojaštvo in šivilj-5	stvo Mozirje. Takrat je pet zapo-E	slenih izdelovalo po naročilu vse Š	vrste oblačil. V podobnih okviri	rih je delavnica delovala do leta e	1956, ko je dobila današnje ime. j|	Od takrat pa vse do leta 1965 je Š	Elkroj izdeloval še vedno vse e	vrste oblačil, vendar je svoje iz-5	delke že namenjal tržišču. V letu 1	1965 so se krojači in šivilje v |	Mozirju vse bolj usmerjali v pro-=	izvodnjo hlač in so v letih 1967 =	- 1968 oddelek po meri že uki-1	nili. Prehod na proizvodnjo hlač e	ni minil brez težav. Manjkalo je =	krojev, ni bilo povezave s kupci =	in primanjkovalo je kadrov. Ob E	vsem tem so se pred desetimi leti H	odločili za gradnjo novih prosto-i	rov na Prihovi, kamor so prvo =	fazo proizvodnje preselili v letu =	1970. S širitvijo proizvodnega 1	programa so se postopoma širili =	tudi proizvodni prostori in zad-1	nji dosežek doslej sega v lansko =	leto, ko so dogradili novo polj	slopje z jedilnico in upravnimi 1	prostori. Vendar tudi to še ni =	vse. Že letos bo stekla gradnja Š	nove proizvodne dvorane, v ka-=	teri bosta dobili najsodobnejše =	prostore krojilnica in šivalnica. Z 1	uresničitvijo teh vlaganj bo doli	bilo delo 40 delavk in delavcev =	in s tem bo Elkroj dosegel pred 5	leti načrtovano razvojno raven.
ljanju novih družbenoekonomskih odnosov in o novem samoupravnem organiziranju znotraj sozda REK Velenje. Znova bo treba oživiti tudi delo koordinacijskega odbora za uresničevanje vsebine zakona o združenem delu, saj bo treba tudi v prihodnje usklajevati akcije in stališča znotraj kombinata.
Ugotavljati je torej mogoče, da je bil v zadnjem času storjen
Ob tem v Elkroju seveda ne zanikajo nadaljnjega razvoja. Ce se bodo pokazale potrebe, bodo proizvodnjo seveda še razširili, vendar zagotovo ne v Nazarjah, kjer ni več prostora. Sicer pa z izgradnjo kjerkoli drugje ne bo težav, saj Elkroj v nobenem primeru ne ogroža okolja, njegove čistosti in ravnotežja v njem.
Elkroj v zadnjem času dosega izredne uspehe. S svojimi proizvodi so osvojili celotno jugoslovansko tržišče in precejšen del zahodnonemškega, občasno pa izvažajo tudi na Dansko, Švedsko v Švico in v druge države. Letos bodo izdelali 760.000 hlač in 50.000 kril, ki pa so namenjena za izvoz. Skupno bodo letos tako proizvedli 810.000 oblačil, prihodnje leto pa nameravajo številko dvigniti na 900.000. Seveda to povečanje ni odvisno samo od njihovih naporov, na dvig proizvodnje bo v veliki meri vplivalo tudi stanje na področju mode in modnih novosti.
Prihodnjega maja bodo dokončali načrtovano investicijo in število zaposlenih bo takrat doseglo številko 420. Osebni prejemki so lani povprečno dosegli 4760 dinaijev, letos pa bodo presegli 5000 din. Brez dvoma je tudi ugotovitev, da tako dobrih rezultatov ne bi dosegali, če ne bi samoupravnih odnosov dvignili na zavidljivo raven, če ne bi pri vsakdanjem delu aktivno sodelovale družbenopolitične organizacije in če ne bi zaposleni čutili tako velike mere socialne varnosti. Slednje se med drugim najboljše kaže pri razreševanju stanovanjske problematike, saj računajo, da bodo do leta 1980 rešili vse pereče probleme. Za ta namen so v teh letih dvignili prispevek za stanovanjsko izgradnjo na stopnjo 11 odstotkov, po letu 1980 pa bodo naprej z 8 odstotki pokrivali tekoče probleme. Ob vseh ostalih dosežkih, sem sodi tudi področje izobraževanja, je skrb za bodoče uspehe nedvomno odveč.
J. P.
napredek pri uveljavljanju novih družbeno ekonomskih odnosov in o novem samoupravnem organiziranju v okviru sestavljene organizacije združenega rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje. Zdaj, ko se stališča do ključnih vprašanj poenotena, bo treba kar najbolj odločno v akcijo za uveljavitev sprejetih dogovorov in nalog.
MARIJAN LIPOVSEK
Šola Veljko Vlahovič - celodnevna osnovna šola
Vsem učencem enake pogoje za delo, razvoj in napredovanje v šolanju — Življenje in delo v celodnevni šoli sestavljeno
iz treh enakovrednih sestavin
Rudi Ograjen šek: Delavci so zelo zadovoljni
„V naši delovni organizaciji si močno prizadevamo, da bi našim delavcem omogočili najugodnejše pogoje za letovanje. Tako imamo lasten počitniški dom v Piranu, kjer razpolagamo z 18 posteljami. Moram povedati, da so le te v juliju in avgustu polno zasedene, medtem ko v septembru ni toliko zanimanja za dopustovanje. Vzrok temu je predvsem vreme, ki se v tem delu Jadrana hitreje ohadi kot pa na jugu, pogoste pa so tudi padavine. Lahko pa rečem, da so naši delavci zelo zadovoljni z oskrbo v tem domu. Poleg tega pa ima še to prednost, da leži na zelo mirnem kraju, daleč od mestnega hrupa in je kot nalašč za počitek.
Za tiste, ki radi kampirajo, pa smo letos kupili tri prikolice. Trenutno so v Umagu in so polno zasedene, tako da že razmišljamo še o dodatnem nakupu za naslednje leto.
Poleg teh dveh obmorskih le-tovališč pa imajo naši delavci na
Naša najmlajša šola, šola Veljko Vlahovič v Velenju bo letos v celoti prešla na celodnevno organizacijo življenja in dela. Kljub štiriletnim izkušnjam, ki jih v Sloveniji in tudi v naši občini že imamo s celodnevnimi šolami, je to vendar zanimiva tema.
Po prvih tipajočih korakih pred leti, nezaupanju in strahu velikemu optimizmu in zagnanosti, se je ta sodobna oblika osnovnošolskega dela že uveljavila in pridobila na svojo stran tako otroke, kakor tudi pedagoške delavce in starše.
Nezadržen razvoj družbe ter ekonomskih in družbenih odnosov v tem stoletju, posebno pa po drugi svetovni vojni, teži tudi k razširitvi in obogatitvi izobraževanja, kar pa je uresničljivo poleg drugih komponent, le s podaljšanjem časa, ki ga otroci preživijo v šoli. Novo vrednost odpira ob tej zahtevi dejstvo, da so otroci tako dlje časa pod neposrednim pedagoškim vplivom kvalificiranih vzgojiteljev.
Blagostanje, v katerem živimo in ki ga želimo še bolj izpopolniti, zahteva od nas nova znanja in sposobnosti, zahteva novega, sodobnejšega človeka. K temu izoblikovanju pa naj bi prispevala levji delež celodnevna osnovna šola, ki s podaljšanim bivanjem učencev prevzema tudi del nalog pri vzgoji mladih, ki so prej tradicionalno pripadale staršem, a jih danes največkrat ne morejo uspešno uresničevati (npr. kadar sta oba starša zaposlena).
Celodnevna osnovna šola omogo-
ča tudi vsem učencem enake pogoje za delo, razvoj in napredovanje med šolanjem, prispeva pa tudi k huma-nizaciji in demokratizaciji odnosov v šoli.
Marija Žužek: Primanjkuje nam predvsem prostorov za prosti
čas
Danes, ko so prve izkušnje in spoznanja za nami, se v glavnem vsi zavedamo vsaj nekaterih prednosti, ki jih celodnevna osnovna šola prinaša. Zato je razumljivo, da je težnja vseh, da bi šole čimprej uvedle to sodobno obliko pouka. Pri tem pa se pojavljajo številni problemi, ki jim botrujejo predvsem Finančna sredstva.
V naši občini se je prva soočila s problemi in prednostmi celodnevne osnovne šole, osnovna šola Biba Roeck iz Šoštanja. Ledino so najprej zaorali nižji razredi, lansko leto pa celotna šola in vse njene podružnice. Ni bilo lahko, posebno še ker šola ni
ustrezala normativom, kijih šolskim objektom postavlja reforma izobraževanja. Z dozidavami in adaptacijami je bilo tudi to delno urejeno - dovolj, da je celodnevna organizacija življenja in dela na tej šoli normalno zaživela.
Šola Veljko Vlahovič, ki je letos zapisala šele svoj prvi rojstni dan, je grajena dosti bolj sodobno in z ne-skrito ambicijo, da kar najhitreje postane celodnevna osnovna šola. Letos bo želja uresničena.
Na šoli so se začeli pripravljati na prehod že po prvem polletju lanskega šolskega leta. Predvsem so poskrbeli za izobraževanje učiteljev, na prvi seminar pa so povabili tudi člane sveta staršev.
Novo obliko življenja in dela v šoli so spoznali tudi učenci od 1. do 4. razreda, ki so imeli lani en dan tako oiganiziran pouk.
Življenje in delo v celodnevni šoli je sestavljeno iz treh enakovrednih sestavin pouka, samostojnega učenja in prostega časa. In v kakšnem odnosu so te sestavine? V prvem in drugem razredu odpade na vzgojno izobraževalno dejavnost 57 odstotkov časa, ostalih 43 odstotkov pa je namenjenih odmorom in prostemu času, v tretjem razredu je to raz-meije že 61 : 39 v korist vzgojno izobraževalne dejavnosti, v četrtem razredu 65 : 35, v petem, šestem, sedmem in osmem razredu pa 66 : 34. Učenci preživijo v šoli od 6 ur in pol, do 8 ur. V tem času izpolnijo vse šolske obveznosti, naredijo naloge in se naučijo predelano snov.
Šola Veljko Vlahovič bo imela 21 oddelkov, v katerih se bo šolalo 560 otrok. Prostorsko in kadrovsko je za celodnevno organizacijo dela in življenja dobro pripravljena, primanjkuje pa ji zunanjih površin oziroma objektov, na katerih bi se otroci razgibali med prostim časom. Kot nam je povedala ravnateljica šole Marija Žužek, upajo, da bodo ta primanjkljaj vsaj deloma nadoknadili do prihodnjega šolskega leta. Za uspešen potek pouka so morali dopolniti zbirke diapozitivov, filmov, gramofonskih plošč, slikovnega materiala, pripomočkov za dramsko, recita-torsko, glasbeno, likovno, tehnično in nekatere druge dejavnosti. Kot smo zvedeli na šoli, jim primanjkujejo tudi stanovanja za učit.-lje.
Ker je v programu c lodnevne osnovne šole priprava učencev na pravilen izkoristek prostega časa, bodo tudi letos namenili velik poudarek pri razvijanju posameznih krožkov. Lani so lahko učenci svoje želje usklajevali med 32 krožki. Na šoli upajo, da bodo uspeli letos, s pomočjo zunanjih sodelavcev, to število povečati.
Osnovna šola Veljko Vlahovič, kljub nekaterim začetnim težavam odločno stopa pričetku novega šolskega leta naproti. S prehodom te šole na celodnevno organizacijo življenja in dela pa v naši občini že dosegamo odstotek zajetih učencev v celodnevno šolo, ki ga je zastavila republiška izobraževalna skupnost in ki naj bi ga dosegli do leta 1980 BORIS ZAKOŠEk
Gornja Savinjska dolina je letos bogata prireditev, katerih osnovni namen je obuditi in ohraniti v življenju najpomembnejše narodopisne značilnosti tega področja. V Gornjem gradu so že pripravili čebelarski praznik, v Lučah bo to nedeljo turistično rajanje z nastopom predic in citrašev, istega dne bo v Šmihelu ovčarski praznik, prejšnjo nedeljo pa so na Ljubnem pripravili flosarski bal, ki se med vsemi temi prireditvami ponaša z najlepšo tradicijo.
Ljubno je v nedeljo obiskalo nekaj tisoč obiskovalcev, organizatorjem ga za spremembo ni zagodlo vreme in že 18. po vrsti flosarski bal je uspel. Prve sobote in nedelje so namreč že toliko let namenjene flosariji in ohranjanju njenega bogatega izročila. Zavidljiva številka vsekakor in že zaradi tega si prireditelji zaslužijo dokaj šno mero priznanja, čeprav je po drugi strani res, da v minulem obdobju v posameznih primerih niso v celoti zadostili osnovnemu namenu prireditve — ohranjanju in obujanju savinjskega splavarstva, kot najpomembnejše narodopisne značilnosti tega področja. Vztrajali kljub temu so in bodo s skupnimi močmi tudi v prihodnje, kar je edina pravilna pot. Morda bi veljalo bal v prihodnje še bolj popestriti s še drugimi pričevanji o splavarstvu, pri tem pa bo turističnemu društvu vsekakor treba priskočiti na pomoč.
Gozd, splavarjenje in trgovina z lesom so namreč dolga sto-
letja dajali osnovni življenski utrip dolini in so večini njenih prabivalcev režah vsakdanji kos kruha. Dokumentirani začetki te dejavnosti segajo v leto 1590
in so jih našli v zapuščini gor-njegrajske graščine v obliki seznama lastnikov žag, ki so od splavov in lesa morali plačevati desetino. Z lesom in splavatje-njem so se ukvarjali prebivalci ob Savinji in ob Dreti, središče vsega pa je vendarle bilo Ljubno. S savinjskimi splavi je les potoval največ do Hrvaške in Srbije, še konec prejšnjega stoletja pa so splavaiji prispeli daleč v Romunijo, do ustja Donave pred Črnim morjem. Splavarjenje je cvetelo vse do druge svetovne vojne, edini poiskus
oživitve v letu 1948 pa je spodletel. Razvoj prometnih zvez je bil neusmiljen.
Po Savinji so pluli vezani flosi, ki so jih zvezah iz rezanega lesa in so bili dolgi okrog dvanajst metrov in za štiri metre daljši hlodovci, ki so jih sestavili iz stavbnega lesa. Običajno sta bila na enem flosu dva flosarja in le ob visoki vodi trije. Najpomembnejše postaje so bile v Celju, kjer so že zvezali skupaj več flosov in mlajši flo-satji so se morah vrniti domov ter na Rogljici nekoliko niže Zagreba kjer so sestavih skupaj tudi po 24 flosov in tako dobili mitrovčana, kakor so ga imenovali. Na tako dolgem splavu je posadka štela do sedem izkušenih mož, ki jih je vodil najboljši med njimi - krmaniš, ki je bil običajno tudi gospodarjev predstavnik. Splavarjenje je bilo težko delo, ob visoki vodi zahtevno in nevarno, ob nizki zaradi pogostega vzdigovanja nasedlih flosov nadvse naporno, pa vendarle ni bilo moža, ki bi se mu odrekel, pa naj je bil vzrok takšen ali drugačen. Tudi pot nazaj ni bila izlet. Vračali so se na vozovih ah peš in šele
Krst kot nekdaj - sito in 3caf mrzle vode
pozneje z železnico do najbljiže postaje ter nato zopet peš proti domu.
Splavarjenje je z vsemi spremljajočimi dejavnostmi, vse od sečnje in spravila lesa, njegove obdelave do vezanja splavov in poti v oddaljene kraje zapustilo bogato izročilo in obilo zanimivih dogodivščin, ki jih spla-varjem nikoli ni zmanjkalo. Ohranjanju tega je namenjen vsakoletni flosarski bal. V treh dneh ob letošnji prireditvi se je na Ljubnem zvrstila vrsta dogodkov, ki so bili tako ali drugače povezani z njo.
Potrudile so se igralke domačega odbojkarskega kluba, ki so pripravile zanimiv turnir v petek, zaostajali niso nogometaši, ki so v soboto odigrali tekmo za pokal Savinjskega splavarja z igralci Železne kaplje ter v nedeljo še tekmo z ljubljanskim Mercatorjem,z njim se je pomerila Gornjesavinjska selekcija. V petek zvečer so na prireditvenem prostoru nastopili ljubenski pevski zbori, v osnovni šoli pa os odprli dve zanimivi razstavi. Društvo za rejo in vzgojo ptic Kalin iz Mozirja je pripravilo razstavo ptic pevk, obiskovalcem pa se je predstavil še slikar Jože Perčič iz Celja. V soboto zvečer so kot vsako leto na prostoru ob Savinji organizatorji poskrbeli za večer med savinjskimi flosarji, ki bi ga, resnici na ljubo veljalo popestriti.
V nedeljo popoldne je bil na sporedu osrednji del flosar-skega bala. Po promenadnem koncertu dopoldne, seje ob 14. uri skozi Ljubno vila dolga po-vorka, v kateri so se tisočem gledalcem predstavili splavarji, krajevna društva in organizacije združenega dela. Povorko je pot vodila na prostor ob Savinji kjer se je pričel pravi - flosarski del programa. Mladi nasledniki nekdanjih flosaijev so na obrežju Savinje udrli flos in ga popeljali do prireditvenega prostora. Na posebej pripravljenem in manjšem flosu so potem opravili program s pravim flo-sarskim krstom. Letošrlji jud in danes že flosar je bil Jože Jakob, ki pred krstom prestal trdno preizkušnjo in dobil obilo koristnih napotkov. Krst je bil takšen kot vedno v zadnjih letih in v starih časih - škaf vode na glavo in obvezno ,kopanje" v Savinji. Program so s svojim nastopom popestrili še recitatorji, pevci in prikupna folklorna skupina ljubenskrh pionirjev.
Vsemu skupaj je sledilo veselo rajanje, omeniti pa velja še podatek, da so na Ljubnem ves izkupiček namenili posodabljanju krajevnih cest. Flosarski bal je torej uspel in nadaljevati je treba z njim, obenem pa ga v prihodnje in skupaj s ostalimi narodopisnimi prireditvami v dolini popestriti in številnim obiskovalcem v kar najlepši obliki predstaviti bogato izročilo Gornje Savinjske doline. J. P.
Na Ljubnem je bil v nedeljo že 18. flosarski bal — V treh dneh se je v kraju zvrstila vrsta prireditev — Ves izkupiček so krajani Ljubnega namenili posodabljanju krajevnih cest
Flosarji so „privezali" in le malo zatem so še pred „rajžo" krstili novega flosaija
Bogato »flosarsko" izročilo
Velenjski pionirji na zvezn delovni akciji „Sisak 78"
Brigadirji iz Splita, Mostarja, Kragujevca, Voždovca in Velenja se bodo septembra znoi srečali, tokrat v Splitu — Brigada „Bratstvo — jedinstvo" najboljša v II. izmeni
V Sisku se letos že četrto leto odvija zvezna mladinska delovna akcija. Poleg brigad iz Roža-ja, Prilepa, Požarevca in Čakov-ca je v julijski izmeni sodelovala tudi pionirska brigada „Bratst-
Čeprav smo se vračali s trase z žulji na rokah in oznojenih lic, naši popoldnevi niso bih namenjeni počitku, temveč smo v tem času obiskovali razne tečaje, politično šolo ali pa
Naši udeleženci mladinske delovne akcije v Sisku po prihodu v Velenje
vo—jedinstvo", ki so jo sestavljali brigadirji iz Splita in s Splitom pobratenih občin Mostar, Kragujevac, Voždovac in Velenje. Skupino iz Velenja so sestavljali brigadirji petih osnovnih šol: Polona Lampe, Bogdan Jug, Patricija Rudolf, Aleš Ura-njek, Tatjana Sablatnik, Nevenka Žolnir, Nataša Ferarič, Brigi-ta Govedič, Marko Šojat ter Janja Jošt — pionirski voditelj in Zdenka Jošt — pedagog brigade.
Brigadirji smo se 8. julija zbrali v naselju „Sisački partizanski odred" pri Sisku. Takoj ob prihodu smo se spoprijateljili, tako da smo pozabili, da smo zbrani brigadirji iz različnih mest Jugoslavije. Prva dva dni smo urejali naselje, naslednje dni pa smo začeli z delom na trasi. Naš delavnik se je začel ob 4. uri zjutraj. Po telovadbi, kjer smo si pod vodstvom našega ,/iska" Aleša dobro razgibali mišice in dviganju zastave, smo krenili na traso. Delo na trasi je trajalo od 7 do 13 ure. Ker pa je bilo delovišče od naselja precej oddaljeno, smo prišli v naselje šele ob 15. uri. Čeprav utrujeni, ano se vračali vedrih lic in nasmejani, iz naših grl pa je donela vesela brigadirska pesem.
Sprva smo gradili nasip ob reki Savi, vendar smo spoznali, da je delo pretežko, da bi se lahko po doseženih rezultatih merili z mladinskimi brigadami. Zato nam je vodstvo akcije odredilo delovišče na starem židovskem grobišču, Iger smo pripravili teren za gradnjo rekreacijskega centra.
Ko smo to delo končali, smo urejali bankine ob cesti skozi Šamarico pri Petrinji.
BOGDAN JUG, KOMANDIR 2. ČETE:
,.Naloga dežurnega komandirja je bila zahtevna, saj so bile dolžnosti razporejene čez ves dan. Najprej sem moral prebuditi štab brigade, nato še ostale brigadirje. Ob četrti uri sem sklical zbor za jutranjo telovadbo in po telovadbi še zbor za zajtrk in odhod na traso. Določil sem brigadirje, ki so skrbeli za pitno vodo. Na trasi sem jim razdelil orodje. Ob 13. uri sem orodje zbral in sklical zbor za odhod s trase. Zvečer ob 7. uri smo v zboru spustili zastavo. Za vso noč in popoldan sem določil dežurne brigadirje. Ob 22. uri je prevzel dežurstvo naslednji dežurni komandir. Moja naloga je bila zahtevna, vendar sem jo ob pomoči ostalih brigadirjev lahko uspešno opravljal."
igrah razne športne tekme. Pred barako smo imeli tudi kulturni, informacijski in idejno-politični zidni časopis, v katerem smo predstavniki mest brigadirjev pripravili reportažo z kongresa ZKJ, izpisali misli tovariša Tita o tem, kakšen naj bo mladinec itd. Obenem pa smo objavljali tudi brigadirske pesmi, ki smo se jih potem naučili. Izdali smo tudi več biltenov.
Naši dnevi so bili zlasti naporni, kadar smo poleg dela na trasi bili dežurna brigada v nase-
lju. Poleg tega, da smo mor skrbeti za urejenost naselja dežurati po naselju, smo mor tudi pomivati posodo za 3 brigadirjev — to je bila po mn nju brigadirjev najbolj nepriji na dolžnost dežurne brigade.
Ob večerih smo se po spuši nju zastave zbrali na brigad skih večerih, tabornih ognji kjer smo predstavljali pesmi prozo naših pesnikov in pisat ljev, včasih pa so se nam pre stavili tudi brigadirji s svoja ustvarjanji. Te večere srn popestrili z brigadirskimi pesni mi.
Nepozabno doživetje na akcije je bil tudi izlet na lege darno Kozaro, kjer smo posl šali zgodovinsko uro, ki smo sklenili s kozaračkim kolon Ogledali smo si tudi zloglaa ustaško taborišče Jasenovaci obiskali naselje brigad MDA Jasenovac 78". V f pa smo obiskali železarno i muzej, ki nam prikazuje vaj niška leta tovariša Tita.
Pred zaključkom akcije sej naša brigada pobratila z osti mi brigadami.
Ko smo ob koncu mesei pregledali naše delo, smo vide da smo lahko z doseženimi i zultati zadovoljni. Naši rezulta so bili zlasti dobri ob udam dnevih, saj smo normo vedi presegli in po petih udara dneh poštah 5-krat udarna ti gada. Naša brigada je z 274 dosegla tudi najboljši rezulti II. izmene. Da smo bili prit uspešni tudi Velenjčani, dol zarje to, da smo se vrnili udarniškimi značkami, niki so postali Polona Lamp Bogdan Jug, Zdenka Jošt, Uranjek, Nevenka Žolnir Janja Jošt. Izpite v politični je uspešno opravilo 9 naših gadirjev in s tem prejelo dip me politične šole. Naša brij je dosegla vsa možna priznal akcije, med njimi tudi najvi priznanje — trak akcije lipanj 1941".
4. avgusta smo spustili zast vo akcije in na skupščini brjg dirjev pregledali dosežene rezi tate.
Ob slovesu je le redko i ostalo brez solza, saj smo v t mesecu skupnega brigadirski življenja postali resnični telji. Dogovorili smo se, bomo srečali v septembru Splitu, kjer bomo pripravili gadirski večer. Na brigado bodo vezali lepi spomini in vilna prijateljstva po vsej Ju slaviji. Vsi smo si bili edini, bomo šli na delovne Tam se resnično kali bratstvo enotnost naših narodov in rodnosti.
JANJA JO
Spuščanje zastave v naselju „Sisački partizanski odred"
MECKI PRAZNIK V PLEŠIVCU
Plešivcu se pripravljajo na kmečki praznik, ki bo pri kmetu Mirku 2evartu 20. avgusta — Obudili bodo nekatere čke običaje ter pripravili razstavo živine ter kmetijske mehanizacije — Pokrovitelj praznika bo ERA, TOZD __Kmetijstvo
(Ob vznožju Grmade in Graje gore se razprostira ena naj-mjših krajevnih skupnosti občine, vasica Plešivec, z g kot štiristo prebivalci. V narodno osvobodilne voj-bilo to pretežno hribovito ;očje zavetišče partizanov, so se prebijali preko Graške
les je Plešivec povezan s i, že dobro leto pa vozi do vasi tudi avtobus. Dob-szava z dolino pa je zva-t marsikaterega krajana, da odločil za delo v mestu, č krajanov Plešivca je zašitih v tovarni gospodinjske
48 glav živine, težke 21.600 kg. Lansko leto so pričeli v tej krajevni skupnosti tudi z odkupom mleka. 5 kmetij ga je oddalo 56.900 litrov.
V krajevni skupnosti, ki je pretežno kmetijska in je v zadnjem času zabeležila na tem področju lepe uspehe, so se odločili, da bodo letos 20. avgusta praznovali kmečki praznik. Obiskovalcem bodo predstavili svoj kraj ter življenje kmeta nekoč in danes. Prikazali bodo nekatere stare običaje in priredili nagradno tekmovanje koscev, spravila sena, delo mlačev ter teric, v sodelovanju z ERO -
rtovi kmetiji v Plešivcu se pripravljajo na praznovanje, ki 9. avgusta
Gorenje Velenje in na o elektroenergetskem inatu, še vedno pa jih je j, ki kljub težkim pogojem ajo doma na kmetiji. Ker je £ hribovit, se kmetje na področju preusmerjajo v rejo.
jDjub izredno težkim pogoje, ih imajo kmetje na tem pod-ju, pa dosegajo iz leta v leto |Se rezultate. Od leta 1973 je kmetije preusmerilo kar I, v tem času so zgradili ali Šali 18 hlevov in zgradili nih silosov. Leta 1973 tijski zadrugi Šoštanj od-14 kooperantov 22 glav ne, skupne teže 8.479 kg, ko leto pa 21 kooperantov
TOZD Kmetijstvom Šoštanj, ki je pokrovitelj kmečkega praznika, pa bodo pripravili še razstavo živine ter kmetijske mehanizacije.
Kmečki praznik bodo pripravili na preusmerjeni kmetiji Mirka Ževarta, kjer se na praznovanje že pripravljajo. Kmetijo, ki leži na zelo strmem področju so preusmerili v proizvodnjo mleka in kljub temu, da razpolagajo skoraj z vsemi kmetijskimi stroji, se pogosto dogaja, da morajo na nekaterih najbolj strmih predelih svojega posestva, uporabiti še koso. Imajo 22 ha posestva, od tega okoli 12 ha obdelovalnih površin. Pred kratkim so obnovili hlev, v
torek, 1. avgusta se je na Bšču v Levcu končal eno-ečni jadralni tečaj za pilote alce. Tečaja, ki je potekal v mizaciji Aerokluba Celje in okluba Velenje, se je udele-
za jadralnega pilota, si želim nabrati čimveč izkušenj in kmalu poizkusiti srečo v motornem letenju."
JOŽE ACKO iz Velenja:
»Večkrat sem opazoval jadralce ki so preletavili preko naše hiše. Zdel se mi je pravi čudež, kako lahko leti brez motorja. Seveda si takrat še pomisliti nisem upal, da bom tudi jaz nekoč letel. Vendar se mi je kmalu ponudila priložnost in včlanil sem se v Aeroklub Velenje.
m
12 jadralcev, med 4 Velenjčani. Dva izmed smo povprašali, po njunih h, načrtih in občutkih, ko »ila prvič v zraku.
DZE VERDEV iz Konove-
-e od nekdaj me je veselilo leteli tako sem ise odločil, da sto-It jadralcem, ter da tudi sam poni srečo v zrraku. Vendar pa ni tako lahko priti v letalo. Prej morali namireč opraviti 50 ur v Aeroklubui Velenje, zdravni-»egled in pa seveda teoretični zpita. Pred prvim poletom je bilo malo trreme, vendar je ta rvih metrih ] poleta popolnoma la. Sedaj, kco sem opravil izpit
Jože Ačko
Po opravljenem zdravniškem pregledu, katerega sem se najbolj bal, in po petdesetih urah dela v Aero klubu, sem opravil še teoretični del izpita. Ko sem opravil določeno število poletov z inštruktorjem, je končno napočil trenutek, ko sem lahko sam poletel. Resda na začetku samo z vitlom, toda to je predpogoj, da lahko kasneje poletiš z aeroza-prego. Seveda si sedaj želim nabrati čimveč izkušenj, osvojiti čimveč C značk in če bo možnost, opraviti tudi izpit za motornega pilota. ,
D. B.
katerem imajo 8 krav molznic in štiri telice ter oddajo dnevno okoli 50 litrov mleka. Pravkar pa končujejo tudi gradnjo stanovanjske hiše. Pri Zevartu pravijo, da je življenje na kmetiji danes lepo. Res je potrebno trdo delati in to od jutra do večera, ob nedeljah in praznikih, ko so drugi prosti, vendar človek občuti v takšnem delu neko posebno zadovoljstvo, nekaj kar je težko opisati, kar te priklene na zemljo.
VISOKO PRIZNANJE BORCEM NOVE ŠTIFTE
Letošnji dobitnik Plakete ZZB NOV Jugoslavije v mozirski občini je združenje borcev NOV Nova Štifta, ki se je s tem uvrstilo na častni seznam dobitnikov iz prejšnjih let. Naj omenimo še te: Jože Boršnak iz Prihove, združenje borcev NOV Na-zaije, združenje borcev NOV Luče in letos borci iz Nove Štifte. Slednji so si visoko priznanje prislužili kot najbolj aktivno združenje v Gornji Savinjski dolini. V največji meri so aktivno in neposredno vključeni v vse pore življenja in dela tamkajšnje krajevne skupnosti, njihov vpliv je očiten na področju delovanja delegatskega sistema in družbenopolitičnega dela. Ob tem je nedvomno tudi dejstvo, da so dali in še dajejo dokajšen prispevek h krepitvi delegat-skega sistema na področju celotne občine. V zadnjem času so dosegli izjemne uspehe tudi pri uresničevanju posebnih nalog združenj borcev, kar še zlasti velja za podružbljanje revolucionarnih tradicij, za spomeniško varstvo in za skrb za socialne in zdravstvene probleme borcev. Velik je tudi njihov prispevek pri krepitvi obrambnih sposobnosti in družbene samozaščite v svoji krajevnih skupnosti. Združenje borcev NOV v Novi Štifti si je s takšnim delom Plaketo ZZB NOV Jugoslavije nedvomno zaslužilo, visoko priznanje pa jim bo brez dvoma velika spodbuda za še boljše delo v prihodnje.
J. P.
Pomen kmečkega praznika je direktorica ERE-TOZD Kmetijstvo, ki je prevzela pokroviteljstvo Majda Naglost takole opisala: „Za krajevno skupnost kot je Plešivec je pomembno že to, da se prikaže navzven. Prav je, da na tak način prikažejo svoje delo, težave s katerimi se srečujejo, ko iz dneva v dan ostajajo na svojih kmetijah in z velikim entuziazmom računajo, da bodo tudi nasledniki ostali na kmetiji. V prvi vrsti pa je prav gotovo pomembno tudi ohranjanje kmečkih običajev, ki jih marsikdo danes niti ne pozna več."
Priprave na kmečki praznik v Plešivcu so torej v polnem teku. Kot so povedali, bodo na zabavi postregli tudi z domačimi spe-
cialitetami. ____. _.
MIRA TAMSE
V Gornji Savinjski dolini so pretekli četrtek in petek opravili letošnjo drugo veliko krvodajalsko akcijo za prebivalce občine Moziije. S sodelovanjem občinskega odbora Rdečega križa Moziije jo je izvedel Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane. Delovni ljudje in občani Gornje Savinjske doline so ponovno dokazali veliko pripravljenost sodelovati v tej humani akciji, saj se je odvzema krvi udeležilo mnogo več krvodajalcev, kot so pričakovali. V zdravstveni postaji Nazaije je darovalo kri blizu 300 občanov, na Ljubnem pa približno 200, kar kaže, da so se v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih dobro pripravili na to akcijo. Sicer pa je občinski odbor Rdečega križa Mozirje maja letos že pripravil odvzem krvi v Lučah, ki se ga je udeležilo 180 krajanov izvedel pa ga je Zavod za transfuzijo krvi Celje. Podobno akcijo bodo organizirali tudi v mesecu novembru.
V Mozirju tečejo zadnje priprave na letošnjo osrednjo slovensko prireditev Hortikultura 78 — Že skoraj 50.000 obiskovalcev Savinskega gaja — Splet prireditev vreden ogleda
Leto hortikulture v Gornji Savinjski dolini se s hitrimi koraki bliža svojemu vrhuncu, kar še zlasti velja za Moziije kot sre-
organizatoijem obenem. Tudi vsi etnografski objekti bodo do osrednje republiške prireditve nared, vsem dosedanjim pa se
	JL MK J9H
■ M	
	~ ' 'f * -
	
gaggpi^	ir
	■■■■■■
V Gaju doslej preko 50.000 obiskovalcev.
dišče vsega dogajanja. Savinjski gaj je od konca aprila do danes obiskalo že skoraj 50.000 obiskovalcev. Že ta podatek in predvsem zapiski v knjigi vtisov zgovorno pričajo o izjemni vrednosti gaja. Cvetje ob Savinji se tokrat predstavlja v polnem sijaju. Vzcvetele so poletne rože, ki so na najboljši način zamenjale tulipane in ostalo pomladansko cvetje. Že omenjena knjiga vtisov je polna besed navdušenja, vspodbude in priznanja
Praznik zelenega zlata
Jutri in v nedeljo, 12. in 13. avgusta v Braslovčah 16. Dan hmeljarjev - Bogat program kulturnih, športnih in zabavnih prireditev
bo pridružila še stavba društva za varstvo in vzgojo ptic Kalin iz Moziija. Ob vsem tem je verjetno še najbolj razveseljivo in pomembno dejstvo, da vsi slovenski vrtnaiji in vrtnarske organizacije posvečajo skrbi za cvetje nenehno in veliko pozornost.
Višek leta hortikulture se torej vztrajno bliža, priprave so v polnem razmahu. Osrednja prireditev se bo pričela v petek 18. avgusta z otvoritvijo velike razstave rezanega cvetja v prostorih osnovne šole v Moziiju, ki bo doslej največja na širšem podro^u. S svojimi izdelki se
bodo predstavili proizvajalci iz vse Slovenije, sosednjih republik in tujine, precej prostora pa bo namenjenega tudi ikebani.
Na zunanjem prostoru se bo
predstavilo velenjsko Gorenje, manjkala pa ne bodo tudi ostala podjetja. V sklop razstave bodo sodila tudi vsakodnevna predavanja najboljših slovenskih strokovnjakov, s strokovno literaturo se bodo predstavile slovenske založniške hiše, razstavo pa bo spremljala vrsta kulturnih, etnografskih in športnih prireditev. Tako se bodo v soboto zjutraj podali na travnik kosci in grabljice in na Breznikovem travniku oživili lepe običaje košnje, po opravljenem delu pa bodo v sprevodu po Moziiju predstavili košnjo ih spremljajoča dela nekoč in danes. V soboto, 19. avgusta, se bodo domačinom in gostom predstavili še nogometaši in zvečer na prireditvenem prostoru ob Savinjskem gaju še foUdorna skupina iz bratske srbske občine Čajetina. Pravi vrhunec vsega bo nedvomno v nedeljo s povor-ko cvetja, ki se bo pričela ob deseti uri. V njej bodo nastopih vrtnaiji in vrtnarske organizacije iz vse Slovenije, drugih republik in tujine, horti-kulturna in turistična društva, krajevne skupnosti in združeno delo Gornje Savinjske doline. Vse skupaj priča, da bo to prireditev več kot vredna ogleda.
J. P.
..........................................
Hmeljaiji Savinjske doline se bodo jutri in v nedeljo, 12. in 13. avgusta zbrali v Braslovčah na letos že 16. Dnevu hmeljarjev, skupaj z blizu 10.000 obiskovalci, kolikor jih pričakujejo na tej veliki prireditvi. Dan hmeljaijev, ki je v zadnjih letih prerasel v eno največjih turističnih manifestacij pri nas, pripravlja Turistično društvo Bra-slovče ob pomoči drugih organizacij in društev tega kraja ter nekaterih delovnih organizacij iz Savinjske doline.
Program letošnjega praznika zelenega zlata je sestavljen izredno pestro, začel pa se bo jutri dopoldne z odbojkarskim turniijem in devetim regijskim tekmovanjem traktoristov. Popoldne bodo odprli zanimivo razstavo cvetja, svoja dela pa bosta predstavila tudi domača slikaija Milan Matko in Konrad Marčinko.
V nedeljo (13. avgusta), drugi dan hmeljarskega praznika, bodo že dopoldne na ogled številni primeri sodobne kmetijske mehanizacije in oprema nekaterih kmetijskih proizvajalcev, prireditev pa bodo popestrili tudi člani konjeniškega kluba iz Celja s svojimi žrebci. Dan hmeljaijev se bo prevesil v osrednji, najzanimivejši del, ko bo iz Braslovč na prireditveni prostor krenila povorka s prikazom značilnosti hmeljaijenja v Savinjski dolini. Sklepni del programa bo tekmovanja za ,.Zlato kobulo" v različnih kmečkih opravilih, ob koncu pa bodo predstavili še letošnjo hmelj sko princeso Miro Korber iz Polzele, ki so jo pred nedavnim izbrali mladi zadružniki ter hmeljskega starešino Jožeta Turnška iz Podvrha. Pokrovitelj letošnjega 16. Dneva hmeljarjev je Agros iz Šempetra.
sreča nesreči
Napaka konstruktorja, graditelja ali kaj drugega?
Tisti kopalci, ki so se na plo-
l
Izredno lep ogrevani bazen v Šoštanju je že dolgo znan in priljubljen številnim obiskovalcem, ki prihajajo od blizu in daleč. Po izjavi prodajalca vstopnic se je tudi zadnjo nedeljo, 6. avgusta prišlo kopat okrog 2000 ljudi.
Odkar je gradbeno industrijsko podjetje GRADIŠ zgradilo bazen, je poteklo že 15 let in začele so se pojavljati nekatere pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba nujno popraviti, predvsem tiste, ki so bile nevarne za obiskovalce. Na ploščadi za sončenje je 70 m dolg oporni zid, katerega polovica je že nekaj let močno odstopala od betonske ploščadi in visela navzven. V nedeljo pa se je zgodila nesreča, ko je okrog 15. ure 35 m dolg ter pol metra visok in 15 cm širok betonski zid oziroma ograja začel popuščati in se končno povsem povesil v globino. Ravno pod tem delom ploščadi ima gostinsko podjetje Kajuhov dom svoj bife in številni kopalci so nič hudega sluteč sedeli pri mizah pod omenjenim zidom.
i P«
ščadi naslanjali na oporni zid, s ga takoj, ko so začutili da popušča, za nekaj trenutkov še zadržali, dokler se ljudje pri mizah niso odstranili. Res pravo čudo, in sreča v nesreči je, daje zid v vsej dolžini obvisel na mreži, kakršne so običajno v betonskih ploščadah. Ce bi vsa ta betonska gmota zgrmela na tla, bi lahko prišlo do hude nesreče.
Telesno-vzgojno društvo Partizan Šoštanj, ki bazen upravlja, je že lani sklicalo strokovno komisijo, ki je ugotovila, da je za popravilo vseh pomanjkljivosti potrebnih 85 starih milijonov din. Čudno pa je, da omenjena komisija zaradi varnosti kopalcev in obiskovalcev bifeja ni dala odstraniti viseči zid oziroma ograje, ki bi lahko bila usodna. Pri tem pa se poraja vprašanje za kakšno napako gre, saj se je poru Slo le polovico zidu, do česar pa po 15. letih vsekakor še ne bi smelo priti.
V. KOJC
Planinci udarniško na Radu
takole seje flčo zagozdil pod sprednji del motorke
Kdaj bomo zavarovali nevarni železniški prehod v Skornem - Bo sedma žrtev tudi
zadnja?
Ni še popolnoma poleglo razburjenje zaradi težke prometne nesreče na začetku soteske (Penk) pri Šoštanju, ko je motorni vlak trčil v avtobus, že nas je pretresla nova nesreča na istem nevarnem in nezavarovanem železniškem prehodu. Tokrat je na poti na delo ob 5.45 ugasnilo življenje 30 letnega Ivana Pocajta iz Velikega vrha 7 nad Šmartnim ob Paki. Ivan Pocajt, ki je vozil osebni avto Zastava 750 je tik pred križiščem prehiteval stoječi avtobus ter očitno zaradi megle, predvsem pa nepazljivosti spregledal motorko, ki je prav takrat pripeljala iz Šoštanja.
Motorka je malega „fiča"
prelomila, voznika in njegovo 26 letno ženo Slavko pa je vrglo iz razbitin. Ivan Pocajt, ki je bil zaposlen v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje kot vodja izmene, je bil na mestu mrtev. Žena Slavka, ki je bila tudi na poti na delo — delala je v obratu Topra v Šoštanju — pa je^to težko nesrečo preživela^
Ne nameravamo na široko obujati celotni dogodek, želeli pa bi opozoriti na nekatere dezinformacije, ki so se pojavile v našem dnevnem časopisju in tudi med občani ob tej nesreči. V Večeru z dne 4. avgusta smo lahko prebrali med drugim tudi trditev, da zapornic na katere že zelo dolgo čakamo, ni, ker
zanje ni dal svojega soglasja izvršni svet skupščine občine Velenje. Tu pa so takšno trditev kategorično zavrnili. Dobili pa smo tudi naslednji dopis: V letošnjem letu sta železniško transportno podjetje Ljubljana in republiška skupnost za ceste Slovenije uspela zagotoviti sredstva za zavarovanje prehoda čez progo v Skornem pri Šoštanju. Prehod, ki terja vsako leto vsaj eno človeško življenje si je v začetku februaija ogledala komisija, določila način zavarovanja in zadolžila za izvedbo Sekcije za vzdrževanje telekomunikacij (SVTK) Celje. Ne vemo, iz kakšnih razlogov SVTK Celje še ni dobavila naročene signalizacije.
V Celju so nam povedali, da so že naročili potrebno opremo, prehod naj bi bil označen s svetlobnimi signali in avtomatskimi polzapornicami. Sedaj le čakajo, kdaj bo izvajalec Iskra Ljubljana naročeno opremo dobavil in tudi postavil. Računajo pa, da bodo zapornice narejene še v letošnjem letu. Sicer pa smo mnenja, daje tej nesreči botrovala predvsem voznikova nepazljivost, saj bi vlak, ki je prihajal iz Šoštanja moral opaziti. Kljub temu se sprašujemo zakaj na tem odseku vlakovodje ne vozijo počasneje, kar bi prav gotovo prispevalo k večji varnosti tega železniškega prehoda. Motorni vlak je namreč osebni avto porival pred sabo kar preko 200 metrov. Zanimivo je morda tudi to, da so delavci železniško transportnega podjetja takoj po nesreči odstranili grmovje, ki je vsaj deloma zastiralo pogled s tega konca ceste
i tega
na progo proti Šoštanju. To pa bi lahko zagotovo naredili že prej.	B. Z.
Skupna akcija planincev iz Mozirja in Šoštanja
Takoj po hudi nesreči, kije zadela marljive planince iz Luč, ko jim je 10. 7. 1976 pogorela koča na Loki pod Raduho, so se šs bolj zagnano lotili akcije za postavitev nove, še lepše planinske postojanke. Pri tem pa so jim pomagala še vsa sosednja planinska društva, nekatere delovne organizacije, Planinska zveza Slovenije, kakor tudi domala vsi domačini iz Luč. Prav tako je v akcijo pristopil tudi meddruštveni odbor planinskih društev celjskega območja s sedežem v Žalcu, kjer smo se na skupnem sestanku dogovorili, da vsako društvo najprej prispeva nekaj denarja, nato pa bomo pomagali še z udarniškim delom. Ni bilo seje na kateri nebi poročali predstavniki PD Luče, še zlasti pa predsednik gradbenega odbora Peter Jež, kije vedno imel pri sebi natančen razpored del in evidenco, katero društvo je na vrsti za udarniško delo. Žal je bila letošnja dolga zima, kakor tudi prva polovica poletja precej deževna, kar je bila velika ovira za normalno delo v že tako kratki poletni sezoni.
Planinci iz Šoštanja smo se odločili, da bomo šli na udarniško delo v nedeljo 16. julija. Vodstvo elektrarne Šoštanj nam je dalo na razpolago kombi, in zgodaj zjutraj smo se zapeljali v megleno Zgornjo Savinjsko dolino. Na poti skozi Mozirje smo pred občinsko stavbo srečali planinske prijatelje Mirka Kovačiča, Martina Avbrehta. Antona Kramerja, Ivana Slatinška, Tomaža Goloba, Cvetko in Lojzeta Puncerja, Matjaža Potočnika, Jožeta Kosa ter Janeza, Marto in Saša Žageija. Mi smo se v Lučah za kratek čas ustavili v gostišču, pri avtobusni postaji, kjer sta nas pričakala Peter Jež in Mirko Supil, ki se je z nami odpravil tudi na Loko. Kombi se je s težavo prebijal po vijugasti cesti navzgor skozi meglo, mi pa smo si dajali duška z domačo slivovko, ki jo je priskrbel skrbni blagajnik Evgen. Čeprav smo skraja oklevali ali naj gremo naprej, nas je Marjan prepričeval, da bo zgoraj zagotovo lepo vreme, kar se je tudi uresničilo, vendar Šele pozno popoldne, ko smo se že vračali v dolino in za plačilo uživali v razgledu s planšarije na Javorjah. Ko smo na križišču na Vodolah stopili iz kom-bija, smo naleteli na planinca iz Škofje Loke, ki sta se ozirala naokoli, saj se v gosti megli nikakor nista mogja orientirati. Naši fantje urnih nog sojo ucvrli naprg, sam pa sem se pridružil zakoncema, ki sta delala transverzalo. Bila sta prvič v teh krajih, pa jima je bilo silno žal, ker nista videla nikamor. Že smo mislili, da smo na planini Javorje zašli, ko smo iz daljave nenadoma zaslišali udarce krampov pridnih Mozirjanov, ki so že pričeli z izkopom jarkov za strelovod. Ko pa smo prišli na Loko tudi mi, so naši fantje ravnokar dobivali razpored od mojstra Supila, ki vodi dela okrog nove koče au bolje rečeno že kar malega hotela, ki ga je arhitekt prav domiselno oblikoval.
Marjan Pusovnik ter Boris Gom-boc in Boris Matjaž so bili dodeljeni traktoristu, ki je dovažal kamenje. Evgen Drvarič in Karel Napotnik sta
bila pri mešalcu betona, ki sta ga ves dan s samokolnico pridno razvažala Franci Petek in Zvone Mihelič, tako da je delo pri betoniranju bunkerja za agregat hitro napredovalo. Med delom, še posebno okrog poldneva, so nenehno prihajali in odhajali številni planinci, ki so se za kratek čas ustavili ob pomožni koči, da bi se okrepčali z vročim čajem in žigosali transverzalne dnevnike, nato pa nadaljevali pot - nekateri proti vrhu Raduhe, drugi pa v dolino. Prišla je tudi večja skupina članov planinskega društva Torpedo iz Reke, ki so mi v razgovoru povedali, da so na memorialnem pohodu, katerega prirejajo vsako leto v spomin na ustanovitelja njihovega društva, že pokojnega Slovenca Petriča. Zanimivo je, da je bila udeleženka tega pohoda tudi Petričeva že okrog 80-letna vdova, ki se je vkljub dolgem pohodu in slabem vremenu kar dobro držala. Med našim kramljanjem pri kosilu se je tu in tam dvignila megla in planinci so se z velikim upanjem ozirali v nebo, kajti mnogi so imeli vsled dolge poti in mokre trave povsem premočene čevlje. Čeprav smo južinali zunaj pri dveh ali treh mizah, ker v mali pomožni koči, v kateri je tudi kuhinja, pač ni bilo prostora, nam je obara, ki jo je okusno pripravilo oskrbnica Ančka, ob velikem zalogaju domačega kruha in pivu zares čudovito teknila. Za posladek pa nam je prijazna Anica pripravila še vročo kavo, ki nas je vkljub megli, ki je rezala v obraz, spravila v dokaj veselo razpoloženje. In ko smo se že odpravljali v dolino, je z Raduhe prisopihal Mirko Supil, ki je ves dan neumorno čistil zaraščeno pot proti vrhu Raduhe. Takšni planinski entu-zijasti, kot so on in še mnogi prebivalci Luč, so nam lahko za vzor, saj nihče ne vpraša kaj bo dobil za plačilo kadar gre za delo, ki bo koristilo vsem. Pač pa sem opazil na Mirkovi srajci zlati znak .prijatelj planin", ki mu ga je za prizadevno
planinsko delovanje podelil li leto na svečanosti na Homu sednik meddruštvenega odbor ninskih društev celjskega obio Adi Vidmajer.
Med povratkom v dolino nebo zjasnilo tako, da smo res uživali v razgledu in lepotal skega sveta, profesor telesne i Oto Kugonič iz Velenja, ki se je pridružil na Loki, in naš M kije tudi smučarski učitelj, pa navduševala nad pobočji Ja kjer bi lahko bilo zares idealno čišče. Kombi se je po velikih se tinah hitro spuščal v dolino in stično urejene Luče z Arni6 spomenikom so nas pričakale slednjimi žarki .zahajajočega si Še skok do prijetno urejene 1 domačije, kjer se že dolgo vrst ukvarjajo s kmečkim turizmom ta čas polna gostov iz vse držai verjetno tudi iz inozemstva, saj med večeijo slišal tudi tujo j rico. Gospodarja Petra trenut bilo doma, ker je bil na obhod sestva, zato pa nas je sprejeli jazna gospodinja, ki nas je post z domačim moštom, peči kranjskimi klobasami in polno do paradižnikove salate. Medte prispel tudi Peter, s katerim si dolgo klepetali za mizo pred saj nam je kot predsednik gri nega odbora navdušeno pripoi val o pripravah na otvoritev koče, ki bo na dan slovenskih nincev 10. septembra letos, dne bomo slovenski planin osrčju stoletnih gozdov pod p tim pogorjem Raduhe prosla 85 -letnico ustanovitve Savi podružnice SPD, 30-letnico B ske zveze Slovenije in 25—le domačega planinskega dr Luče. Za to priliko so izdali spominsko dopisnico z I Franca Kocbeka, ustanov Savinjske podružnice v poč 115—letnice njegovega rojstva.
VIKTOR I
Udarniki iz Mozirja in Šoštanja pred pomožno kočo na Loki !
Coklarska obrt še ne bo izumrl
Za to skrbe šoštanjski coklarji
Če ste se te dni vozili skozi Šoštanj, je vašo pozornost verjetno pritegnila reklamna tabla v obliki cokle. Tudi meni radovednost ni dala miru in šel sem v smeri, ki jo kaže puščica pod njo. Pot me je pripeljala do coklarske delavnice Rudija Pi-rečnika. Moram priznati, da sem bil presenečen, ko sem v njej zagledal postavnega moža petindvajsetih let. Glede na to, da je coklarstvo zelo stara in redka obrt, sem namreč pričakoval priletnega dedka z dletom v roki, tukaj pa je delavnica, v veliki meri avtomatizirana. Kljub temu, da sem ga zmotil sredi dela, se je Rudi Pirečnik rad odzval mojemu vabilu in takole začel svojo pripoved:
„S coklarsko obrtjo sem se začel ukvarjati pred tremi leti in sicer na pobudo mojega brata, ki je v tej stroki že pravi stari maček. Nabavil sem si stroje in stvar je stekla. Seveda so se na začetku pojavljale težave, ker pač v tem še nisem bil izkušen. Tudi sedaj se še večkrat pojavljajo problemi, predvsem pri nabavi materiala. Pri svojem delu največ uporabljam jelšev les, pa tudi druge mehke listavce, kot na primer brezo, lipo in topol. To pa je les, ki ga je danes zelo težko dobiti. Z drugim materialom pa je zadnji čas
Pogovarjali smo se z enim od njih in izvedeli ma zanimivega
nekoliko lažje, ker so tudi pri nas začeli izdelovati dovolj kvalitetno gumo, kije potrebna za stopala.
Rudi Pirečnik: Večino dela opravim strojno
Ker imam skoraj vse stroje iz Švedske, tudi izdelujem samo švedske modele. To o zaprti modeli, ki so oblikovani tako, da se najbolje priležejo stopalu in so najbolj primerni za hojo. Tudi cena ni pretirana, saj mora stranka za moške cokle odšteti 180 din, za ženske pa samo 160 dinarjev."
Ko smo ga povprašali kako je s kupci in povpraševanjem nam je povedal naslednje: ,.Glavni kupci so domačini in povečini imam svoje stalne stranke. Včasih dobim tudi kakšno večje naročilo, kot recimo naročila raznih delovnih
organizacij, bolnic itd. pa rečem, daje to precej s ski posel, saj je največ ddi seveda tudi kupcev v časni letja, medtem ko vlada vjtf skem in zimskem času : Takrat si pripravljam in sušim les, kar je predp dober izdelek.''
Izvedeli smo tudi, daj Šoštanju več coklarjev med njimi vlada velijco Tako eden izdeluje otj cokle, drugi moške in cokle, tretji pa ženske ma visoko peto. S tem nafi proizvodnje ne ustvarjajo i sebojne konkurence, drug drugemu dopolnjujejo] izvodni program.
O perspektivah v tem [ pa meni: »Perspektive niso. Ko sem začel z to ( je bilo po izdelkih veliko I vpraševanje. In ko so tudiif spoznali, da gredo cokli dol promet, so se tudi samiaf ukvarjati s to dejavnostjo. 1 je nastala zelo močna k<a renca in če nimaš svojih stl in pa seveda kvalitetnih b| kov ti bo bolj trda predla. 0 pri vsem tem niti ni tako; memben faktor, kajti dano ljudje raje odštejejo kal dinar več, samo da dobijo^ lek boljše kvalitete."
D. BALA!|
vas
obveščevalec
koledar
letek, 11. avgusta - Suzana Sobota, 12. avgusta - Klara Nedelja, 13. avgusta - Lil -na
Ponedeljek, 14. avgusta -imetrij
[Torek, 15. avgusta - Marija Sreda, 16. avgusta - Rok Četrtek, 17. avgusta - Radi-
l
dežurstva
NRAVSTVENI DOM VELE-E:
111 8. 1978 od 7. do 20. ure , Franc Kotnik
11.	8. 1978 od 20. dr. Dušan gar
12.	8. 1978 do 7. ure dr. išan Logar
;12. 8. 1978 od 7. dr. Valter tovšek
14. 8. 1978 do 7. ure dr. Iter Pirtovšek
14. 8. 1978 od 7. do 20. ure
. Ivan Kralj
14. 8. 1978 od 20. dr. Nada (bar
.15. 8. 1978 do 7. ure dr. Hribar
A AMBULANTA VELE-
t in 13. 8. 1978 dr. Her-;ič, Prešernova 9 b, Ve-
Dd 8. do 12. ure dežuren v )rii ambulanti, sicer v pri-fvljenosti doma.
INARSKA POSTAJA:
11. 8. do 18. 8. 1978 veterinar Ivo Zagožen, Veje, Bračičeva 3.
mali oglasi
kino
DNI KINOl VELENJE
1.	8. - p>etek ob 17.30 in 30 ROCKV - ameriški, ležija: Jobin Awildsen. Igra-
Sylvesterr Stallone. Talia re
2.	8. — sobota ob 17. 30. in 30
lOSPODAIR SMRTI -tgkongški !• karate.	»
Režija: Shuuji Gotto. Igrajo:
Mas Oyama, Shigeru Oyama
13.	8. - nedelja ob 17.30 in 19.30
GOSPODAR SMRTI -hongkongški karate
14.	8. - ponedeljek ob 17.30 in 19.30
INŠPEKTOR KLUZO V AKCIJI - angleška komedija.
Režija: Blake Edwards. Igrajo: Peter Sellers, Herbert Lom
15.	8. - torek ob 17.30 in 19.30
ROCKY - ameriški
16.	8. - sreda ob 17.30 in 19.30
NASILJE V NEAPLJU -italijanska kriminalka.
Režija: Umberto Lenci. Igrajo: Mauricio Merly, John Sakson
17.	8. - četrtek ob 17.30 in 19.30
MEC ZLATEGA ZMAJA -hongkongški film.
Režija: Cijao Cang. Igrajo: Ceng Ze Ze, Cijajo Cang
KINO DOM KULTURE VELENJE
14. 8. - ponedeljek ob 20
uri
FILMSKO GLEDALIŠČE VELENJE
ROCKY - ameriški Režija: John Awildsen. Igrajo: Sylvester Stallone, Talia Shire
KINO ŠOŠTANJ
12.	8.-sobota ob 19.30 INŠPEKTOR KLUZO V
AKCIJI - angleška komedija.
Režija: Blake Edvvards. Igrajo: Peter Sellers, Herbert Lom
13.	8. - nedelja ob 17.30 in 19.30
ROCKY - ameriški. Režija: John Awildsen. Igrajo: Sylvester Stallone, Talia Shire
14.	8. - ponedeljek ob 19.30 GOSPODAR SMRTI - hongkongški film.
Režija: Shuji Gotto.? Igrajo: Mas Oyama, Shigeru Oyama
16.	8.-sreda ob 19.30 MEC ZLATEGA ZMAJA -
hongkongški film.
Režija: Cijao Cang. Igrajo: Ceng Ze, Ze, Cijao Cang
17.	8. - četrtek ob 19.30 NASILJE V NEAPLU -
italijanska kriminalka.
Režija: Umberto Lenci. Igrajo: Mauricio Merly, John Sakson
KINO ŠMARTNO OB PAKI
15.	8,- torek ob 20 uri GOSPODAR SMRTI -
hongkongški karate.
Režija: Shuji Gotto. Igrajo: Mas Oyama, Shigeru Oyama
prebtfa?st$a
VELENJE:
Poroke: Bojan Holešek, rojen 1954, električar iz Velenja in Rozika Cigler, rojena 1957, kontrolorka iz Velenja; Zdenko Hriberšek, rojen 1953, elektro-mehanik iz Velenja in Ana Berlak, rojena 1957, tehnična risarka iz Velenja; Mirko Žirov-nik, rojen 1955, elektrotehnik iz Velenja in Vida Podlesnik, rojena 1958, tehnična risarka iz Velenja.
Smrti: Suad Salatovič, rojen 1958, rudar iz Velenja, Kersnikova 3; Husein Softič, rojen 1958, rudar iz Velenja, Kerni-kova 3.
ŠOŠTANJ:
Poroke: Alojz Ačko, upokojenec iz Šoštanja in Cecilija Nunčič, gospodinja iz Konuške-ga; Ivan Repnik, rojen 1954, strojni tehnik iz Škal in Irena Božič, rojena 1957, telefoni-stka iz Topolšice.
Smrti: Ivanka Košan, prevžit-karica, iz Šoštanja, stara 79 let; Nikolaj Šidlovski, upokojenec iz Celja, star 82 let; Viktor Kladnik, invalidski upokojenec iz Luč, star 70 let; Jožefa Deželak, upokojenka iz Obrežij pri Zidanem mostu, stara 68 let; Štefanija Polak, gospodinja iz Družmirja, stara 72 let; Jože Tekavc, invalidski upokojenec iz Slatine v Rožni dolini, star
66 let; Vera Jagrič, invalidska
upokojenka iz Velenja, stara 53 let; Jernej Bervar, upokojenec iz Ljubljanske 78, star 78 let.
kronika
POŽARA NI BILO
V ponedeljek nekaj po 11. uri je Majda Poprask iz Pesjega sporočila na Postajo milice Velenje in v gasilski dom, da v Pesju gori. Gasilci in miličniki so takoj pohiteli v Pesje, kjer so iskali požar, ki pa ga ni bilo. Pri Popraskovih so delali z bencinom, pri čemer so bili nepazljivi in se je vnela obleka Majdi-nega moža. Majda Poprask se je močno prestrašila in takoj po-
UGODNO prodam dobro ranjeno 4—delno omaro in modo (masivno) ter pohištvo nečka soba) kredenca, kotna »p, miza in 2 stola. Vprašajte naslov Šercerjeva 17, Vele-i, stanovanje 14, ali po tele-iu št. 851-129. STAR upokojenec išče go-»dinjo. Nudim stanovanje, ino in plačo. Naslov v uredni-u.
ZGUBILA se je ženska ura mke FAVORIT nekje v Zi-iškovi ulici. Poštenega najdi-a prosimo, dajo proti nagra-nrne. Jelenko, Zidanškova 2, enje.
SPREJMEM v varstvo dva ska od enega leta dalje. In-nacije dobite v uredništvu lega časa ali po telefonu na rilko 851-259.
»RODAM osebni avto (za-njam za Zastavo 750). Infor-cije po telefonu 850—226 — x>ldan.
GASILSKO DRUŠTVO ŠALEK
razpisuje
PROSTO MESTO HIŠNIKA V GASILSKEM DOMU
Interesenti naj pošljejo pismene prijave do 17. 8. 1978. Pogoji oz. dolžnosti hišnika v domu bodo predloženi prijavljenemu kandidatu ob podpisu pogodbe.
UPRAVNI ODBOR
J
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše drage žene, matere in sestre
ŠTEFKE POLAK
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremljali na zadnji poti, darovalcem vencev in cvetja, godbi, pevcem, govornikom za ganljive besede sočustvovanja in duhovščini. Posebno zahvalo izrekamo primariju dr. Fijavžu za dolgoletno zdravljenje ter zdravstvenim delavcem bolnišnice v Topolšici za skrbno nego. Iskrena hvala tudi vsem sosedom, posebno Šterbenkom.
Žalujoči: mož Ludvik, sin Marjan, hčerki Vida in Vera ter sestra Hermina
Družmirje, Velenje, Celje, Portorož, 4. avgusta 1978
klicala gasilce, čeprav njihove pomoči sploh niso potrebovali.
Prišlo je do nepotrebnega vznemirjanja!
ZABODEL GA JE Z NOŽEM
Nekaj po 21. uri je 1. 8. 1978 pred slaščičarno v Šoštanju Slobodan Latič z nožem zabodel Ziada Djajiča ter ga hudo telesno poškodoval, nato pa pobegnil s kraja nesreče. Miličniki ga iščejo ter pozivajo občane, če bi kaj vedeli o njem, da to sporoče najbljižji postaji milice. Slobodan Latič ima na levi roki vtetovirano rdečo deteljico, s črno obrobljeno.
r
OBVESTILO
ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE
obvešča, da bo
RAZPRODAJA ŽIVIH KOKOŠI
od 12. do 18. avgusta 1978 pri kooperantih:
1.	PRIČA Minka, Okonina 4, Ljubno ob Savinji
2.	PRISLAN Ivanka, Radmirje 5, Ljubno ob Savinji
3.	SLAPNIK Mirko, Volog 8, Šmartno ob Dreti
4.	PEČNIK Ivan, Florjan 40, Gornji grad
5.	SOVINŠEK Ana, Tirosek 54, Gornji grad
Kokoši so srednje težke pasme (rjava), primerne za zakol ali za nadaljnjo rejo!
Razprodaja je ves dan v navedenem roku. CENA: 40 din/kom
Informacije na tel. (063) 830-045: 830-010
UKV, frekvenca 88,9 MHz -oddajnik Velenje in 97,2 MHz - pretvornik Plešivec
PETEK
15,30 Začetek oddaje 15,35 Pregled sporeda 15,45 Poročila, obvestila 16,00 Osrednja informativna oddaja
16,20 Ekonomsko propagandni spored
16,40 Komentirana oddaja Velenje
17,00 Zaključek oddaje
NEDELJA
I.	del oddaje
II,30	Začetek oddaje 11,35 Pregled sporeda
11,40 Poročila, obvestila 11,50 Osrednja informativna
oddaja
12,10 Ekonomsko propagandni spored
12,20 Včeraj, danes, jutri 12,30 Odpoved oddaje
II. del oddaje
14,45 Poslušalci Radia Velenje čestitajo in pozdravljajo 17,00 Zaključek oddaje
UREDNIŠTVO IN UPRAVA	I------\
NAŠ CAS"	I	i
INFORMATIVNI CENTER VELENJE	j
Titov trg 2	• znamka ■
63320 VELENJE	______I
NAROČILNICA
Nepreklicno naročam tednik „IMaš čas" od.......
naprej
Pošiljajte ga na naslov:
(priimek in ime), ........................
(ulica)...............................
(poštna Številka in poŠta).....................
Datum...............................
(lastnoročni podpis)

INDUSTRIJA
GRADBENEGA
MATERIALA
»GRADNJA"
2ALEC
Probleme današnjega časa
ENERGETSKO KRIZO ONESNAŽEVANJE OKOLJA VARČEVANJE
REŠUJEJO
Schiedel-YU- DIMNIKI
Schiedel - YU - ZRAČNIKI
Schiedel - YU - JAŠKI ZA SMETI
Schiedel - YU - ODPRTI KAMINI
MONTAŽNE TRIPREKATNE GREZNICE
STIBO termoblok
STATIK montažni stropovi
NAŠ PROIZVODNI PROGRAM
♦
SCHIEDEL - YU - DIMNIK je triplasten dimnik. Porabi do 40 % manj goriva, ne onesnažuje ozračja. Ker je okrogel, daje boljši vlek in je enostaven za čiščenje. Njegov samotni vložek je odporen proti kislinam, varen pred zasajevanjem in toplotno obstojen. Schiedel dimnik je montažni dimnik, zato cenen pri postavitvi.
SCHIEDEL - YU - ZRAČNIKI v elementu z dimnikom ali posebej skrbijo za vedno čist zrak v prostorih bivanja.
^ SCHIEDEL - YU - JAŠKI ZA SMETI - enostaven odmet odpadkov v stanovanjskih blokih, šolah in poslovnih poslopjih.
SCHIEDEL - YU - ODPRTI KAMINI so novost na našem tržišču. Z njimi si olepšate stanovanje in omogočite prijetno in estetsko gretje.
<> MONTAŽNE TRIPREKATNE GREZNICE so prav tako novost na našem tržišču. Poenostavijo o in pocenijo gradnjo, odgovarjajo sanitarnim predpisom in JUS normam glede števila oseb v gospodinjstvu.
STIBO TERMOBLOK je betonski blok s posebnim styropornim vložkom. S tem se doseže optimalna toplotna izolacija. Ustvarite si stalno varčevanje energije, zato gradite tudi vi s STIBO blokom.
STATIK MONTAŽNI STROP opečne ali betonske izdelave zmanjša stroške, poenostavi montažo.
PROIZVAJAMO, PRODAJAMO IN MONTIRAMO
Industrija gradbenega materiala GRADNJA Žalec, Aškerčeva 4, tel. št. (063) /10-740 x 710-741,710-719, 710-773
Enota: Proizvodnja in prodaja gradbenih materialov Latkova vas pri Preboldu, tel. št. (063) 722-027, 722-078.
Naše proizvode lahko kupite v vseh prodajalnah gradbenega materiala
■■■■■■■■■
m

Če smo v prejšnji številki grajali, potem moramo danes pohvaliti. Odgovorni so se namreč le zganili in v ponedeljek so smerni tabli na križišču Celjske in Šaleške ceste, dodali napisa Ljubljana in Celje. To bo prav gotovo v veliko pomoč vsem
VELENJE TOZD
MALOPRODAJA
PREDSTAVLJA SVOJE SPECIALIZIRANE POSLOVNE ENOTE IN SEZNANJA S SORTIMEN-TOM V TEH ENOTAH
Danes bi vas želeli seznaniti z eno najstarejših blagovnic v Velenju. Z blagovnico ERA NAMA na Kidričevi cesti v Velenju (severni del mesta).
Enota ima v svojem sestavu osem oddelkov z najpomembnejšimi industrijskimi potrebščinami. Posebno opozarjamo na močne oddelke tekstila, moškega, ženskega in otroškega perila, čevljev, gospodinjskih strojev in radiofonije. V okviru blagovnice je tudi oddelek stekla, posode, kozmetike, usnjene, plastične in kovinske galanterije ter zlatnine in bižuterije.
Posebej vas želimo seznaniti, da je blagovnica, seveda s prostorsko omejitvijo, založena z večino potrošnega blaga, razen špecerije, in boste pri tako širokem sortimentu v osmih oddelkih blagovnice lahko vedno izbrali blago za vaše vsakodnevne in občasne potreba
Vabimo vas k nakupu v našo poslovno enoto ERA NAMA, k izbiri blaga in če bo pri takem vašem nakupu sortiment za vas nezadosten,_prosimo, da iščete pomoč pri poslovodji, Jožetu LOVRENČIČU, ki bo poskušal skupaj z nabavno službo ERA TOZD Maloprodaja organizirati nabavo tako, da boste čimprej postreženi z vsem blagom iz sortimenta blagovnice, ki ga nudijo jugoslovanksi proizvajalci.
Priporoča se blagovnica ERA NAMA
JOŽE LOVRENČIČ
ATLETIKA -
NI POČITNIC ZA VELENJSKE ATLETE
Atletski klub Velenje je ob koncu minulega tedna sodeloval na XV. mednarodnem atletskem mitingu v Innsbrucku. Ob udeležbi tekmovalcev iz desetih držav je bil ta miting izredno kvaliteten, več držav pa je bilo zastopanih tudi na mitingih v Celju in Velenju.
Atleti Velenja so nastopili v tekaških disciplinah. Med ženskami je četrto mesto v teku na 200 m dosegla Marina Sluga, ki je z rezultatom 27,1 izboljšala klubski rekord. V teku na 2.000 m pa sta nastopila Josip Samu in Stanko Miklavžina. Z rezultatom 5:26,0 in 5:27,2 sta dosegla četrto in peto mesto.
V kratkem se bodo velenjski pionirji zbrali na skupnih pripravah na Pungartu (Zahodno Pohorje). Pripravljali se bodo pod vodstvom Val-teija Š tajnega za republiško pionirsko prvenstvo, ki bo 26. avgusta 1978. Za mlade atletinje in atlete iz Velenja bo takšen trening prav gotovo izredna spodbuda.
Za republiško prvenstvo za članice in člane, ki bo 20. avgusta v Novi Gorici pa se velenjski atleti prav tako že skrbno pripravljajo. Posamezni tekmovalci so dosegli normo in lahko pričakujejo tudi boljše rezultate. Med člani velja omeniti udeležbo Josipa Šamuja v teku na 5.000 m. V tej disciplini bo nastopil tudi naš perspektivni tekač Miklavžina. Nekaj dobrih uvrstitev v letošnjem letu je dosegel tudi že Anič v teku na 3.000 m z ovirami. Svojo priložnost bosta tu znova dobila Režek (daljava) in Rošer (disk). Urh bo te-
voznikom, ki so prvič v teh krajih. Tako bo odpadlo nepotrebno obračanje vozil v Trebuši. Žalostno pri vsem tem je le to, da je bilo potrebno toliko besed in črnila, da so to pomanjkljivost oziroma napako odstranili. (D. B.)
V krajevni skupnosti Šalek Gorica bodo letos končno zgradili nov otroški vrtec. Ta prepotreb-na vzgojno varstvena ustanova bo sprejela 120 otrok, dograjen pa bo do pričetka novega šolskega leta. Izvajalec del je GIP Vegrad Velenje, investitor pa občinska skupnost otroškega varstva Velenje.
Kljub počitnicam delo na šolah ne miruje trebno je popraviti in urediti učilnice in i prostore, da bo do pričetka šolskega leta v« pravljeno za nemoten pouk. V Šoštanju, osnovni šoli Karel Destovnik Kajuh, prav i urejajo fasado
kel na 3.000 m, Makovšek pa se bo podal na 20 km hoje. Med ženskami računajo največ na Marino Sluga (100 in 200 m) ter Ireno Jeromelj (800m).
Nedvomno lahko pričakujemo predvsem od mlajših atletov velenjskega atletskega kluba znova kakšen boljši rezultat. V klubu si prizadevajo k množičnosti in z dneva v dan je na stadionu več mladih, ki so se odločili za atletiko - kraljico športov!
H. JERClC
ODBOJKA, NOGOMET ŠPORT OB FLOSARSKEM BALU
V	sklop prireditev ob tradicionalnem flosarskem balu se vsako leto v veliki meri vključujejo tudi športniki. Tudi ob letošnjem 18. balu je bilo tako.
Igralke domačega odbojkarskega kluba Ljubno GLIN so v petek pripravile turnir, na katerem se sodelovale še odbojkarice Mislinje, Marlesa in Rogoze. Zmagale so igralke Mislinje pred domačinkami. V soboto popoldne so se domačinke pomerile še z ravenskim Fužinaijem. Gostje so bile seveda boljše in so po zanimivi in dokaj kvalitetni tekmi zmagale s 3:1.
V	soboto popoldne so nastopili tudi nogometaši. V tradicionalni tekmi za pokal Savinjskega flosarja so igralci domačega Gradbenika premagali nogometaše iz Železne kaple s 5:1. Ob tem ne kaže prezreti dejstva, da je tudi ta tekma sodila v nadaljnjo krepitev prijateljskih stikov, ki jih domači klub in nogometaši iz zamejstva gojijo že dolgo vrsto let Bilo je to že drugo letošnje srečanje, gostje iz Avstrije pa so Ljubencem vrnili obisk, ko so se tT mudili pri njih pred nekaj tedni. Nogometaši so nastopili tudi v nedeljo dopoldne. Pomerili sta se ekipi Gornjesavinjske nogometne selekcije in ljubljanskega Mercatorja. Po enakovredni igri so slavili domačini s 5:4 (1:1). Gostitelji so štirikrat po-vedli, gostom pa je štirikrat uspelo izenačiti. Šele peto vodstvo je nogometašem selekcije zadostovalo, da so z umirjeno igro obdržali vodstvo do konca in zasluženo zmagali. Najboljša pri zmagoviti ekipi sta bila
>1J -
Kolenc v napadu in Benetek v obrambi, veliko ostajali tudi ost;
obrambi, veliko pa za njima niso za-....... tali.
J. P.
■ ■
* '
je zanimivega t
9	9
v. , |
v nasi dol

■ v",'	■
V teh poletnih mesecih, ko tudi v našo občino zaidejo zvedavi turisti, željni ogleda našega mladega mesta in zanimivosti, ki jih nudijo tudi drugi kraji v naši občini, smo se odločili za krajšo anketo med domačini Velenja in Šoštanja. Želeli smo izvedeti kaj bi priporočali turistu, katere znamenitosti, ali zanimivosti si nai v naši občini ogleda. Nastala je tale kratka anketa.
BERTA PRIMOŽIČ, ŠOŠTANJ: Kaj vem? Morda naj si ogleda Kajuhov spomenik, njegovo rojstno hi-io, svetovala bi mu tudi ogled Puste-
I
ga gradu ali vile Široko. Prav tako pa si lahko ogleda tudi termoelektrarno Šoštanj, ki je zelo zanimiv industrijski objekt Več zanimivosti je v mestu Velenje, ki je mlado, lepo urejeno in najbrž tudi bolj privlačno za turista.
SLAVKO PLEŠNIK, ŠOŠTANJ: Turistu, ki bi obiskal Šoštanj in me vprašal kaj mu priporočam, bi morda svetoval ogled kakšne delovne organizacije, kot je tovarna usnja Šošanj, termoelektrarna, pav gotovo
pa je zanimiva tudi vila Široko in okoliški športni objekti, bazen, ki ima ogrevano vodo, Pusti grad in še kaj. Bolj zanimivo bi bilo za turista morda v Velenju, pa tudi nekateri drugi kraji v okolici.
LOJZE KOS, VELENJE: Velenje je zelo lep in najbrž zanimiv turistični kraj, saj je tukaj obilo zelenja, imamo pa tudi jezera, zanimiv grad z muzejem, Titov spomenik in še nekaj ogleda vrednih objektov. Turistu bi svetoval tudi ogled okoliških krajev Šoštanja, Zavodenj in morda še
kai. V Velenju in okolici pa je tudi nekaj prijetnih gostinskih lokalov.
IVAN GA VEZ, VELENJE: Turistu bi priporočal ogled nekaterih kulturnih in zgodovinskih znameni-stosti v Velenju, tako na primer ogled obeh gradov, nekaterih spomenikov, pa jezera. Zanimiv je tudi obisk Graške gore, Gore jurišev, morda Zlebnikove domačije, Na-potnikove galerije, pa Šoštanja v celoti. Tudi za prehrano mislim, da je tako v Velenju kot v drugih krajih naše doline dovolj poskrbljeno.
S.		Hš* 1 ^ fl	
		j^/* -	|
	£S #	fr^*" 3	
	<	Bajki.. 1	
			
Rada sem med ljud
Razgovor z Ivico Blaznik, prodajalko na bencinsk servisu v Velenju
Da je na bencinskih servisih vselej živahno, je stara resnica. Tu najbolj občutijo neneho povečevanje števila voznikov in vozil, čeprav ob vsaki podražitvi goriva (ki niti niso tako redke) »trdno" sklenemo, da bo treba omejiti vsoto prevoženih kilometrov pa potem na ta sklep hitro pozabimo. Rdeča lučka nas vse prepogosto opominja, da bo treba zaviti do naj-bljižje Petrolove postaje in »pogasiti žejo".
»Polno prosim", rečemo običajno in se zazremo v števec, ki se neusmiljeno vrti Pri tem pa veijetno le malokrat razmišljamo o delu prijaznega prodajalca, ki nam je mimogrede očistil še šipe. Včasih pa se le zgodi, da človek začne razmišljati o tem, kako mu znan obraz že leta in leta toči gorivo in da je pravzaprav tvoj znanec, čeprav o njem ne več ničesar. Tako je pred dnevi nastal tale pogovor, kar tako, kratek pa morda vendarle zanimiv. Navezali smo ga z Velenjčanko Ivico Blaznik, pomočnico poslovodje bencinskega servisa na Celjski cesti v Velenju.
y
IVICA BLAZNIK
»Običajno pri naših strankah ni prehudih reakcij ob podražitvi goriva, mnogi pa prvič niti ne
opazijo, da so plačah po ceni. Se pa najdejo seveda taki, ki komentirajo ta godek. Sicer pa zelo rada d med ljudmi, saj z njimi v nem nimam težav, ker tu skušamo biti prijazni. Lju( ne bi bili ljudje, če ne bi tudi izjem. Včasih se na pi zgodi, da ob veliki gneč naglici nalijemo malo preve naredimo kakšno drugo pako, pa se najde kdo, spravi nad nas. Vendar m prizore hitro pozabimo".
Kako dolgo ste že zva mu poklicu?
»Na bencinski črpalki že petnajst let in to je najt dokaz, da mi je delo všeč. sem dodobra spoznala in večkrat vem, s kakšnim opravka že takrat, ko pi do mene. Seveda pa tako zahteva veliko naporov, pozimi, ko je mrzlo, nam bolj prijetno. Poleti pa i vroče, ne le od vročine, tudi od obilice dela. namreč občutimo, ko se sezona, saj se nam premet cej poveča."
Katere pa so glavne znaf sti vašega dela?
»Predvsem moramo biti jazni s kupci in upošteva hove želje. Ne prihajajo gorivo, ampak iščejo tudi usluge. Če se le da, jim us mo. Najbolj pa me moti delamo v dveh izmenah tudi večino sobot in nedel bijemo na delovnih mesti da tudi te neprijetnosti se| pozabijo, če človek z vei opravlja svoje delo."
J.
Di
„NAŠ CAS", glasilo So« stične zveze delovnega ljud izdaja Center za infarn propagando in založništvo ' lenje, Velenje, Titov trg 2,1
»NAŠ CAS" je bil i 1. maja 1965; do 1. janui 1973 je izhajal kot dnevnik »ŠALEŠKI RUDAi kot tednik pa izhaja CAS" od 1. januarja 197^ prej.
ipovši
Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tal Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična i
Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titovi 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni i ' Informativni center Velenje.
Jena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 150 dinaijerli inozemstvo 300 dinaijev).
Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482.
Grafična priprava CZP »Dolenjski list" Novo mesto, tisk tisi »Ljudska pravica" Ljubljana.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ CAS" se po mnenju Sekretariata za informacije sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. feb 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.