394
Politične stvari.
Adresna debata v deželnem zboru kranjskem
30. avgusta 1870. leta.
Za dr. Zamikom je govoril dr. Costa tako-le: Le o eni točki adrese  hočem govoriti ia sicer to,
da na tanko pojasnim državno-pravno stališče naše
stranke.
Važno in treba je to zarad tega, ker je nam danes priložnost dana, da v tej adresi mi izrečemo svoj program, svoj program, kteri se je že dostikrat zahteval ravno od nasprotne stranke. Kolikokrat se nam je očitalo: vi nimate nobenega programa, vi v temnem lazite, vi delate zoper ustavo, vi ste klerikalci in Bog vedi kaj še vse.   Danes imate program, in sicer jasen
in trden na vsako stran; program, ki je bil leta 1848. ravno tak (Dežman: oho!), kakor ga imamo danes (oho!), Slavni zbor! od nasprotne stranke se mi ugovarja, da to ni res. Al jez hočem dokazati, da je naš program res isti ostal do današnjega dne, in da zmirom bode ostal isti, kakor je bil leta 1848.
Prva točka našega programa je močna in edina Avstrija (pohvala), taka Avstrija, kterej je mogoče braniti se zoper vse protivnike. To je bil naš program leta 1848. in to j e naš program še dan danes. (Živa pohvala.) In če nam pravi ces. deželni predsednik, naj se v nas avstrijska čutila zbudijo, moram mu odgovoriti, da mi tega klica ne potrebujemo, mi imamo avstrijsko domoljubje, smo ga imeli in ga bomo imeli. (Grompvita pohvala.)
Ce je gospod dr. Kaltenegger rekel, naj bi mi avstrijsko zastavo razgrnili, mu rečem, da tudi tega nam ni treba. Mi smo avstrijsko zastavo kvišku držali tako leta 1848., 1859., 1866., kakor jo še dandanes visoko držimo pa le zarad tega, ker mi hočemo konstituci-jalno, v resnici mogočno in edino Avstrijo imeti, ki bode pravična vsem željam narodov. (Živa pohvala.) To je tedaj prva točka našega programa ravno tako 1848. leta kakor danes.
Druga točka našega programa je ta, da se Avstrija osnuje po taki osnovi, da se narodnost vsem narodom ohrani. Naše bojevanje za ohranjenje narodnosti za narodne pravice je isto tako ostalo danes, ka-koršno je bilo 1848. leta.
Tretja točka našega programa, ki je ravno ista ostala, je naša vera, vera naših očetov, ravno taka kakor leta 1848.
Četrta točka, ktero imamo danes tako kakor leta 1848. v svojem programu, je zedinjenje vseh Slovencev, ktera se je prvikrat izrazila leta 1848. v cesarski dvorni palači v Beču.
Al, gospoda moja! da imamo mi danes delegacije za centralni zbor v Avstriji, tega mi nismo krivi; mi nismo naredili prememb zarad tega, mi nismo pogodbe z Magjari storili. To je edini razloček, dru-zega nimamo.
Ce se nam očita, da smo mi svoj program predru-gačili, in če se sklicuje na to, kar je neki gospod (dr. K lun) pisal o tem leta 1866., moram reči, da je to očitanje „rusicizma"! Tako očitanje je pa bilo tisto-krat prav nepremišljeno in neupravičeno, in to je isto tako tudi danes. Rusicizma nam nobeden ne more očitati. Panslavizma, o kterem se je prav mnogo govorilo, v Avstriji ni, in danes se je prav dobro pokazalo, da se nam je edino le panprusizma bati (živa pohvala), kteri hoče imeti edino veliko Germanijo od jadranskega morja do severne Evrope. Tega panger-manizma se nam je bati, in dokazano je, da tudi v v Ljubljani imamo take, ki se ne sramujejo, po vseh časnikih naznanjati, koliko se je že nabralo za pruske ranjence. (Gromovita pohvala in veselost.) Oni niso zarad tega nabirali, da bi rane celili ranjenim Prusom, temveč gola demonstracija je to, ker oni zahtevajo, da bi Prusi ne zgubili vojske in da bi potem sem prišli, ter zastavo velike Nemčije razvili. (Dobro, dobro!) Jaz ne mislim tukaj nobenega častitega gospoda te slavne zbornice. Panslavizma se danes nobeden ne boji, ampak panprusizma. Zoper pangermanizem pa bomo delali, in hočemo, če je le mogoče, edino in krepko Avstrijo ohraniti.
To je naš program, in naša adresa ima ravno to državnopravno stališče. Z dvema besedama je izrečen naš program: federalizem in svoboda. Svobodo mi hočemo in to izrekamo v svoji adresi ne le na enem mestu, temuč v treh krajih;, namreč, kjer se pravi, da
395
„sedanja ustava se ne dd izvršiti s svobodoljubnimi napravami"; — drugič, ko se govori o „svo-bodoljubneji prenaredbi volilnega reda" in na koncu, ko se reče: „naj se potem Vašega ces. in kralj. Veličanstva vladi skoraj posreči, da po poti pogodbe, ki je edino prava podlaga za stanovitne naprave, naredi živo zaželeni notranji mir, in da tako v državi, vsled tega utrjeni in močni, pripravi za vse njene narode enako prijetno stanovališče svobode in blagostanja".
To so tiste točke, ki izrekajo, da edina Avstrija brez svobodne osnove ni mogoča. Svobodna naj bode in to v duhu federalizma. Tudi o tem smo se na tanko izrazili, kako si mislimo prihodnjo Avstrijo. Skupne zadeve naj se po delegacijah opravljajo, da se tak državni zbor razvije, kteri bi v resnici zastopal vso Avstrijo, da bodo enkrat nehale tiste poskušnje snovati novo državo brez imena, kakor „Cislajthanien" „die im Reichsrathe vertretenen Konigreiche und Lander" ali pa „die Konigreiche und Lander der osterreichisch-ungarischen Monarchie". Pravega imena sedaj nimamo. Tisto ime, ktero s posebno častjo izgovarjamo „Av-strija", smo zgubili in imamo zdaj le še „die oster-reichisch-ungarische Monarchie".   (Živa pohvala.)
Vse pa, kar ni skupnega, naj se prepusti deželnim zborom, kterim se bode z največo avtonomijo gotovo moč dala, da bodo boljše skrbeli, da svoje za-dobijo, kakor je to mogoče v skupnem zboru v Beču. (Dobro, dobro!)
Meni je jako žal, da je čas tako kratek in želja se je izrekla od več strani, da bi se pred ko mogoče seja končala; vendar pa moram en par toček še omeniti, posebno to, kar je gosp. dr. Kaltenegger povedal, da je „unter Erbeben" bral našo adreso, „und den Rechtsbruch, welcher darin enthalten ist". Jaz bi vendar gospod dr. Kaltenegger j a kot izvrstnega jurista vprašal, kje da je bil 1867. leta, ko je naš zbor rekel v svoji adresi, „da na 18. marca sklicani državni zbor za ustavni zbor ne more spoznati, ker niso vsa kraljestva in dežele cesarstva poklicana in poslana v ta zbor". Ali je tistikrat gosp. dr. Kaltenegger tudi tako „vor dem Rechtsbruche erbebt", kakor danes? Ali je to danes le zato, ker hočemo, da se enkrat odstrani vsako oktroiranje, ker hočemo, da si vsi narodi osnujejo po pogodbi novo ustavo? (Dobro!) Gosp. dr. Kaltenegger se je tudi sklicaval na to, da narodi so sprejeli to decembersko ustavo. Al jaz moram reči, da nove volitve, na ktere se je tudi gospod dr. Kaltenegger sklicaval, so pokazale, da to ni res, da ni enega naroda v Avstriji, kteri bi sedanjo ustavo za pravo spoznal. O češkem, tirolskem, poljskem narodu je to sploh znano, za slovenski narod mi tu govorimo, in tudi drugi Nemci so to dejansko pokazali po svojih volitvah. Tako na Stajarskem, na gornjem in spodnjem Avstrijskem, v Vorarlbergu itd. Volitve so take, da so volilci kmečkih občin živ protest zoper sedanjo ustavo, in to je en del nemškega naroda (oho!), kar s posebnim veseljem naznanjam, ker tudi ti hočejo v tistem duhu pravo pogodbo in novo ustavo.
Gospod dr. Kaltenegger je pa posebno zoper tisto t točko, ktera zadene vero. Na to bodem kratek odgovor dal, pa jasen. Gospod dr. Kaltenegger vpraša, ali mar obžalujemo, da se je konkordat odstranil? O kon-kordatu ne bodem govoril, in povdarjam le to, da ne bodem pretresaval, ali je s konkordatom cerkev ali država več pridobila. Reči pa moram, da gotovo mi obžalujemo, da se je pogodba, sklenjena od dveh strani, enostransko vničila. Država, kije bila vezana, te pogodbe se držati, bila bi jo morala tako vničiti, kakor jo je sklenila.    O drugih   konfesionalnih in  cerkvenih
postavah obširno govoriti danes ni treba, ker se je lansko leto o tem na tanko govorilo in so bile jasno misli izrečene, ktere je tudi slavni zbor potrdil. Te postave nam v resnici ne bodo nič koristile, temuč nam bodo veliko škodo prinesle in že zdaj se kaže, da na priliko dobre šolske postave na Dunaji za vse kraljevine cesarstva izdelati, je nemogoče.
Jaz neham s tem, da željo izrečem, da bi se tudi nasprotniki zedinili z nami v tej adresi. V tej adresi je naš program izrečen, od tega ne moremo odstopiti, in tudi ne bodemo. To se nam zna zgoditi, da bodemo razpuščeni. Tudi vemo, da se je lansko leto naš deželni zbor zaključil le zarad tega. Vendar so misli te adrese misli in želje slovenskega ljudstva. Na tej podlagi vam podamo bratovsko roko, sprejmite jo in pridružite se nam, in gotovo bodemo za naprej edini, in z zedinjeno močjo delali na en cilj in konec. (Živa pohvala.)                                               (Dal. prih.)