Dopisi. Iz Gradca. (Vabilo gg. učiteljem.) Izniej učiteljslva Ijudskih — in meščaoskili sol v Gradci uslanovil se je odbor, da bi priredil stalno razstavo učnib pripomočkov za Ijudske in uiesčauske solc, za učiteljske pripravuice, in za učiteljske in šolske bibliotcke. Odbor za stalno razstavo jo uže meseca januarja t. 1. poslal okrožnico na različna zalnžuištva učnib pripomočkov. Veliko tvarine se je doposlalo in se vedno dobaja nova. Do sedaj se je toliko nabralo, da je razstava zagotovljena. Sledeee vabilo ima namen, tudi vsa ona založnistva, fabrike in druga podvzetja iu drušrva, katera v tej stroki producirajo, in katcrih uaslnvi so bili do sedaj odboru neznani in se jim tcdaj okrožnica ni mogla doposlati, opozoriti ua staluo razstavo učnik pripomočkov v Gradci in je povavabiti k vdeležbi. Sledeče tocke so podlaga razstavi, po katerih se ima razstavitelj iu odbor ravnati: 1. Vsak producent podari razstavi po jeden komad svojih izdelkov in ga nfranco" dopošlje; potem nitna razstavitelj nikakoršne druge skrbi. 2. Vsak komad dobi nepogojno takov prostor, da se lebko opazi. 3. Pii večjib zbiikab 8e ludi, ako je treba, posebna omara ali tudi zapomica dovoli. 4. Zadui čas dopošiljanja je 1. august 1882, da se pozneje laglje nataučno določi dan, kedaj se ima odpreti razstava. 5. Tudi novi izdelki, kateri bodo po odprtji razstave dovršeni se prejemajo. 6. Cena, imeniki in čedne tablice, itd. itd. so že zarad kupčijskega prospeba potrebni. 7. Odbor in razstava sta stalna in je poglavitna naloga odborova trgovinsk dobiček razslavnikov bezstransko in vestno pospeševati. Vse reči naj se pošiljajo na Jakob Locbbicbler, Director der FranzJosefScbule, Obmanu des Ausscbusses fUf die permauente LebrmittelAusstellung in Graz. Od sv. Ane v Slov. goricah. (Zaspanci. — Izdajalci. — Narodnjaki. — Samostal.) Veliko prošenj za pravične tirjatve Slovencev je že rotnalo k državnemu zboru, vender tnnogo občinskih predstojnikov in svetovalcev se spi in se ne zavedo, da bi začeli pospeševati blagor Slovencev. Tako tudi se spava predstojnik lepe Savnice. Tega rnoža 80 nagorarjali 66. gg. duhovmki g. učitelj in še drugi narodnjaki, toda brcz vspeha, rekel je: naj ostane vse pri stareni, veliko boljši je, ako zna deca nemiki, kako pa to novo slovenščino, ktere ne umejem, tudi vsak z neiušeino dalje (?) pride kakor slovenačino, torej se ne podpišem. Vidi se iz tega odgovora da bi se silao rad podpisal ua Mibeličevo žlobudro in skočil v uemškutarski koš, da bi ga okolo po svetu nosili, kakor nTren6arji" okrožnike, ter se mn pošteni Ncnici 8mejali, rad bi pljnnil v svojo lastno skledo pa nienda ne bode se brigal za Mihalica. Drugače je pravi nKruc" med onimi ktere uajavlja ?ili dopisnik od Radgone, pravi izdajalec doujovine. Ali ne veš, d» «i Sloveqec in rojeuMua Di vanji ? Ali si zmožen dukazati, da znaš lepo ia pravilao nemški pisati ia go7oriti? Še cclo syojega imeaa ue zaaš podčrtati. — Sloyea«ko molit7eao kajigo pa vendar le rabia pri alažbi božji, zakaj pa to ? Ako aloyea8čiao 7 kot pomaš ia so^ražiš, tojebi dokaz, da aemški brati ae zaaž, ueruškutaril bi pa yeadar le rad. Goto7o ti ae ai zaaao geslo aašega gvitlega cesarja: nMir hočera aarediti mej avojimi aarodi!" Ia ta mir ae podpiraa. Sramoto delajo oai, ki 80 ptujakeaiu preroku se dali zvabiti aa limaaice ia so podpiaali Sloyeacem aasprotao prošajo, ter pljaaili 7 avojo laatao skledo, iz ktere bodo jedli, zatajivši svoj materBi jezik, 87ojo aarodfloat. Ti 80 zarea pra^i ^Kiuci" pravi Jndeži. Niste 7redai, da Vas aosi aaaa zeoilja aloveaaka! — Živijo klice pa pošiljajrao oaim, yrlim ia aeustrašeniai možem, ki so bitro podpisali aam Slo7eacem potrebao ia pravičao proŠHJo. V aaši fari 87. Aae 80 se podpisali razua gori oaieBJeaega strabopetneža ia sreaje nRožeagruad'', ktera je pa precej že poaemčeaa, ali vaaj veliao ajib sloveaeki Boče govoriti, te le občine: Lediaek(J. Čeračec), Kremberg (A. OrBik), Šitaaci (N. Čeračec), Zgoraja Ročica (A. Špiadler) ia kako slišim tudi — Sice (M. Eferl). Tem možera kličemo navdušeni: Slava! — Maogi pa se plašijo: kaj pa bo rekla goapodska po kaacelijah, ako se za sloveasko rec podpišem. V to vam strahopetaeži aaj služi y izgled Matej Toaejec — Saraostal, ki je dae 15. maja zatisail svoje blage oči. Bil je aa Duaaji učitelj aa mestai aoli y LeopoldovetB ia marljivo piaal v rZyoa" 7 nKres" ia za družbo sv. Mohorja. Samostal je služboyal yedao pri Nemcib, a svoj čut za sloveaski aarod ia mili mateiai jezik ni atopil v aemakntarijo. Od duaajakega mestaega zboia je bil sicer ostro giajaa, ker ae je pii ljudskeai atetji podpisal, da je ajegoy občeyalai jezik sloveaski. Tndi aemški nScbulyereiBu aa Duuaji ga je botel ob ime pripraviti, ker pii 8?ojem prepričaaji ai hotel postati ajego7 ud, a yae je bilo za8toaj, cb je ostal Sloveaec, ob je urarl Sloyeaec ia spolnila se mu je želja, da je pokopaa v roj8tnem kraji. Bodi iskreaemu Sloveacu domača zemljica labka! Od Saaiostala pa vzeaiite vsi predstojaiki izgled, ae ustrašite ae vsakega malega pisa ia ae obračajte plašča za vetrom, ampak složno ia pogumao se okleaite drug drugega, ia Sloyeacem gotovo zasija lepse solnce ia milejše bodo začele zyezde svetiti. Bog daj skoraj reiilai glas: SIo7eaci ao dosegli popolao edaakopravaost: y uradib, 7 aolah ia javnem življenji. So^ražnik Judeže7. Iz Ptuja. (Mihelitscheve peticije) se 7 aaši okolici aa tak aačia lovijo. Pri 87. Urbaai sta dva brata Mariaiča, oba iz Leibgarde Dr. Mihelitscha y Ptuji ia v aemakem Schulyeieiau. Edea je mesar, drugi poatar ia ob eaem zakotai odyet aik okolice ia aekaterih občiaskih predstojaiko7, katerim aemške dopise prebira ia rešuje; se ve da se boji slovenskega uradovanja, ker bodo ta- krat ljudje, poaebao občiaaki predstojaiki, sami dopiae uradaij razumeli ia odpisovati mogli. Zato poailja ta dvojica postaega 8lugo Bezjaka z Mibelitscheyo peticijo, ktero sta aajpoprej sama podpiaala, da podpiso^ aabira. Dobro je podačea, aa kak aačia mora loviti. V Deseacib ai bilo obč. predstojaika doma. Tam je prisilil ajeg070 bčerko, da je očeta podpiaala ia obč. pečat pritisoola. Kaj je to ? V Traovcib je pa oaael predstojaika, ko je gaoj vozil. Ker ai imel 5a8a, ma reče, aaj mu tam puati, kedar bo zaal, kaj je, bo uže podpiaal. Zupaa neiuški ae zoa, zato vse dopise obč. syetoyalcu Potrčn prebirat nosi, kateri tndi za ajega aiaduje. Temu reče zyijak, kaj bote to, saj vidite, da sta uže oba Mariaiča ia drugi podpisaai, Mariaiča pa že 7esta, kaj podpišeta, ia 7lo7ljea je bil. Na blizo jedaak aačia je tudi predstojaika občiae Bišečki 7ih ukaail. Po takih sleparijab so občiu.ski predstojaiki bili zapeljaai. Ž .... 7. Ormož. (Okrajai zastop.) Dae 8. jalija bode okrajao zastopstvo zboro^alo, seja se začae ob 9.; gg. zastopaiki se opozorijo, ka aaj 0 pravem času pridejo. Na daevaem reda je med drugimi rečaii tudi zabte^aaje g. Fiaaca Kozola, aaj bi aiu 8e za izdelovanje račuaa za prejanji okrajni zastop izplatila plača od 35 gl. Novi, sedaaoji okrajai zaatop mu teh 35 gl. še ai dovolil ia mislim tudi ae bode, ker vsaki goapodar je dolžea račua polagati o 87ojeai gospodaratyu ia zato Bima pia^ice še po8ebao plačo zahtevati; zato tudi poprej8aji odbor moia brezplačao račua položiti, kakor ga sedajai brezplačao polaga; moramo varčao gospodariti, ker žalibože 8mo le dolgoye podedovali od Kada^ega gospodarstva, tako, da si sedaj moramo aa meajice izposoje^ati deaarja ia sicer amo ptujaki mestni braailaici dolžai 1000 gold. — Na daevaem redu je tudi izobčeaje Žerovinec iz ormožkega sodaijskega okraja ia vtelesenje okraju ljutomerskemu; odbor aima aič zoper to željo občiae žero^iaske, ia predlaga, Baj ae ta sprememba iz^rai. — Koaečao pride račua sedajaega odbora za 1. 1881 aa ^rsto, 0 katerem pa se bode pozaeje 7 nGospodarju" poročala. Iz Slov. Bistrice. (Sorschagg.j nAlle Bindiscben soll maa baagea". S temi besedami je stopil dobro zaaa aaaprotaik Slo76Bce7 iz Sloy. Bistrice iati daa iz vagona, ko je bil g. Leoa tako hudo obsojea 7 Celji. Komaj je 7lak zastal ia koadukter zaklical: ,,WiBdiach Feistritz 1 Miaute", so ae aa daleko zaaliaale hudobae beaede: nVse Slo7eace moramo obeaiti!" Ib kako so bili ysi aemcurji veseli, da je bil g. Leoa obaojea! Da, celo 7 Celje so uekatere ali, da bi preje sliaali obsodbo odgo^orBega uredoika nSltdst. Post". V tem S7ojem veselji pa so bistriski aemčurji pozabili aa besede rajaega Slomaeka, kateri popeva: ,,Dež za solflcem iaora biti, za 7eseljem žalost priti'1. Kaj, bode gotovo marsikateri 7prašal, po- meai za yeseljem žalost? Za koga žalo8t? Za Slo7eace? Kaj še! Nemčurjem v Sloy. Bistrici se je kaialu vse veselje 7 britko žatost spremeailo. Pa ne mislite, da so zaradi tega žalostni bili, ker jih je krščaaska misel obala ia g. Leoaa pomilujejo, ampak za^oljo tega, ker je gla^ač bistriskih aemčurje7, alabo zaaai Fraac Sorschagggg prisel 7 dotiko z okrožao sodaijo 7 Celji, kjer ima zdaj priložnost ia čas počivati od svojih trudapolaib dejaaj. Po^elju sodaijskema, da ga zgrabijo, prišel je y okom s tem, da je sam se po železnici odpeljal k sodaiji v Celje, ajegovega hlapca pa so žaadarji y železje djali ia odgaali b krvavej sodaiji. Zakaj? 0 tem prihodajič. Iz Ptujske Okolice. (Narodaja prošaja do učiteljev ia dubo^aih gospodo^.) Pri letoaajej učit. koofereaci 7 Ptuji dae 6. julija se bode tudi predtagalo zastraa nemščiae 7 ljudaki šoli. Predlog, kterega aiisli staviti aek učitelj, da bi ae aemačiaa čiato iz aole izbacaila, bil bi slab. Utegailo bi se piigoditi, da bi večine glasov ne dobil, ia če rayao bi dobil, je d^omljivo, bi se li nod zgorej" potidil ali ae. Opozorujem pa učitelje, aaj glaaajejo za predlog: dragi deželai jezik začae se s petim šolskim letom" Tudi čč. gg. duhoyaiki aaj bi blagovolili o teiu z domačimi učitelji govoiiti, da ae bi rnoida se dali loviti za kako drago glasovaaje, ktero je obrneno proti sloveaščiai. Tovariši! prilika se aedaj poauja pokazati, da aam je res za blagor aaae dece, da hočemo poprej oblažiti srca otrok y materaeai jezika, aego drugi jezik učiti. Opozorujem posebao oae učitelje, ki so bili 15. t. ru. pri zboroyaaji 7 Ptuji, ia posluaali iz^ratae besede učeaega prof. g. F. Hubada. Čitajte Dieateryega, Komea8kega itd., vaak povdarja le materai jezik. K. pravi, da otroka prezgodaj tuj jezik učiti, je toliko kakor ga poprej jabati aego boditi učiti. Jaz mislim, da je dolžaost učiteljev se po aazorib najslavnejšib pedagogo? raviiati, drugače aismo učitelji naroda aego aajeniaiki. Želeti bi pa tudi bilo, da bi se aaše uradae koafereace tadi adje okrajaega šolskega aveta prav obilo vdeležili. Narodea učitelj.