Na stara leta. Spisal Leon Poljak ( 1. ekdaj so bili časi, ko ni bilo treba vsakemu hoditi v šolo. Takrat tudi ni bilo toliko učilnic, kolikor jih imamo dan-danes, ko skoro ne bo vasi, da bi bila brez svoje šole. Dobri in skrbni starši, ki so ljubili svoje otroke in ki so jim želeli, da bi se jim dobro godilo na zemlji in da si bodo mogli potem, ko njih več ne bo, sami s poštenim delom in z znanjem služiti kruh, so si prizadevali, da so se nauČili otroci branja, računanja in pisanja. Po uro daleč in tudi še dlje so hodili otroci v šolo, kjer so si bistrili duha in blažili srce. In ko so se vračali domov in pripovedovali staršem, koliko lepega in koristnega so se naučili v Soli — o, kako so bili veseli njih dobri starŠi! Spodbujali so svojo deco, da naj vedno tako vztraja pri učenju, da bo to nji in Bogu v veselje, a otrokom samim v največjo korist. Seveda so bifi taki uČenci in take učenke v veliki večini otroci ubožnih staršev. Ko so odpravljali zgodaj zjutraj svoje Ijube otročiče v Šolo, so potis-nili mamica v torbico, sešito iz domačega platna, svojemu sinčku ali svoji hčerki kos črnega kruha, da si lahko z njim potolaži želodček, kadar se bo začel oglašati ta lačni sitnež. A na Čelo so napravili otroku križ in ga pri-poroČili božjemu varstvu. »Lepo posluŽaj v šoli, da se kaj nauČiŠU In hajdi! Po beli cesti je veselo liitela proti šoli mlada četa pridnih šolarjev in šolaric! Kadar je bilo lepo, toplo vreme, takrat ni bilo otrokom nič hudega. AH kadar je prišla ziraa, huda in mrzla, takrat je bila žalostna taka hoja! Pa dobri starši so že poskrbeli, da niso preveč zmrzavali ti mladi učenjaki. Pritrgavali so si sami od ust, da so rnogli otroke toplo oblačiti in obuvati. \ In deČki so potisnili kučme na ušesa, zavihali ovratnike in stiskali roke v Žepe. Deklice so se tesno zavile v tople robce in si omotale vrate, da jim ni mogla ostra sapa do živega. In veselo so jo brisali po zasneženi cesti. In prav niČ jih ni zeblo, samo nosek se je nepotrpežljivo vihal v strupenem li* -* 192 ^ mrazu, a končno se je tudi on privadil zit,,e A „ topij joiskj sobi ni nihče mislil na zimo in mraz. Pa je zopet prišla pomlad, lepa in Cvetoaai in konec je bilo zimskemu trpljenju. Po svežem, toplem zraku so prePl;vaie ptičice, in ob poti so cvetele in dehtele nebrojne cvetice. Bilo je zopet |epO) tako silno lepol Otroci so prihajali v šolo veselega srca in zdravega |ica In prfnašali so s seboj Jopke poljskih cvetic, ki so jUi nabirali spoto^ ter so jih poklanjali gospodu učitelju: »To je Vaše . . . to je Vaše ¦ - . t0 ;e Vaše . . .« In bili so veseli vsi skupaj, tako srčno veseltt 2. Tako je bilo tudi z otroki v Radovici, v vasici tam nekje na Dolenjskem. Do bližnje šole je bilo več kot uro hoda. A moraio jc priti kaj p0Sebnega, da bi bil kdo zamudil šolo. Bil je pa tudi tamkaj posestnik Tone Bo]drež, ki mu je prinesla vinska kupčija lepih denarcev. Sezidal si je prav gosposko hišo in otvoril v nji go-stilnico. Po griču, ki se je spenjal zadaj *, ]]i50| je rasla vjnska trtai ki se je upogibala vsako jesen pod pezo lepili, sočnih grozdov. Njegovo imetje je raslo, a z njitn je raslo tudi brezskrbno živjjenje. Imel je Tone Boldrež edino hčerko Katarino, ki pa je bila jako razva-jena. Mati ji je pekla mlečni kruh, a oče j; je kupovai pisanih robcev in bogatih igrač. A v žolo je ni pošiljal. »Moja Katarina bo imela dovolj denarja| in nj trebai da bi pohajala z drugimi vaškimi paglavci šolol Denar -. ta je gospodar sveta! In moja Katarina ga bo imela dovoljl« Tako je govoril Tone Boldrež! In ko so odhajali zjatraj vaški otr0ci poleg Boldreževe hiše v šolo, jih je gledala Katarina skozi okno ter se jim je smejala. Večinoma pa je takrat še spala. A otroci se niso zmenili za njen smeh] neg0 s0 51i veselo svojim potem. Ko pa so se popoldne vračali iz Sole domoTi se je Katarina igrala na tratini pred hišo s svojimi punčkami. A otroci so jo dražili. ,Katarina, na to knjigo, pa beriU In zopet drugi: »Katarina, na računic0] pa računaj!« In zopet tretji: .Katarina, na tablico, pa zapiši svoje jme|. A Katarina se je ujezila, in posilil jo je jok; ,Pustite me v mirU] tepcil Meni ni treba ni branja, ni pisanja, ni računanja! Vsega imam dovolj, vi pa nimate ničesarl« In oglasila se je mati iz hiše: .Poberite se stran, berači! NaSa Katarina bo izhajala tudi brez teh neumnosti!« Pograbila je metlo v kuhinji, a otroci so jo pravočasno odkurili vsak proti svojemu domu. ->; 193 k<- . i ¦;i, .s.;: 3- Mfaevala so leta. Katarina je rasla, z njo pa je rasla tudi ošabnost in lenoba. A glava ji je bila prazna. Za nobeno delo ni bila. Niti kuhati se ni naučila. Mati sc je starala. Prihajala je od dne do dne slabejŠa. »Katarina, daj, daj, pomagaj mi pri delu!« »Jaz Že ne bom delala, jaz ne! Denarja imamo dovolj, in ni treba, da bi se delali žulji na moji mehki dlani!« In Katarina ni hotela delati. Drugi otroci pa, ki so Že dorasli Šoli, so bili pridni in delavni. Ta je bil rokodelec, oni umen gospodar, tretji je Šel v mesto služit. Dekleta so pomagala doma ostarelim materam, ali pa so si Šla iskat v bliinje mesto kruha. Ta je bila šivilja, ona perica, trctja kuharica . . . Katarina pa je lenuharila doma. Pohajala je iz sobe v sobo, v klet, v kuhinjo . . . Prihajalo ji je dolg čas. Polegala je po tratini in malomarno gledala, kako plavajo oblaki pod nebom. Kadar se ji je zazdelo, je Šla v svojo sobico, pregledavala svoje obleke, pomerjala naglavne robce, obešala okrog vratu koralde in zdehala od dolgega Časa. Družbe ni imela nobene, nihče ni maral za oholo in leno Boldreževo Katarino. Oče in mati sta bila žalostna svoje Katarine. Opazila sta, kako sosedje skomizgajo z rameni. In tudi samima se je zazdelo, da vse to Katarinino početje ne bo imelo dobrega konca. Prišli so za vinogradnike žalostni Časi. Trtna uš je napadla plemenite korenine vinske trte in jih razjedla do pogube. Tudi Tonetu Boldrežu je uničila ta najhujša sovražnica trtja vse vinograde. Praznili so se sodi njegove vinske zaloge, a z denarjem, kar si ga je priščedil, je živel še dalje dobro in v izobilju. Ni mu prislo na um, da bi zasadil prazne in opustošene vino-grade z ameriŠko trto. Odlašal je od leta do leta — a končno je bilo pre-pozno. Uboštvo je šlo proti njegovemu domovanju. To je čutila žena, mati Katarinina. Začela je bolehati, in zima jo je pobrala. Katarina je ostala sama z očetom. Zavladala je v Boldreževi hiši samota in puščoba. Pred njo se niso veČ ustavljali vinski kupci, in iz prazne kleti ni bilo več Čuti veselih zdravic. Boldrežu ni bilo več izhoda \z stiske. Dvignil je iz hranilnice zadnje denarje. Dva stotaka je pustil Katarini, z ostalim denarjem se je odpravil v Ameriko, rekoČ hČeri: »Tamkaj si poiščem službe. Kadar ]o najdem, ti pišem, da prideš za menoj.« Pisal je hČeri enkrat, dvakrat . . . Pisal ji je, kako težko mora delati v rudokopu. A črez pol leta je dobila Katarina iz Amerike obvestilo, da se je zgodila v onem rudokopu velika nesreča: podrl se je kameniti strop in podsul ub^oge rudarje. Med ubitimi pa je bil tudi Tone Boldrež! * * ^ h* 194 Hg- Boldreževina je danes podrtija. V kleti, ki je še najbolj ohranjena, prebiva ona — Katarina. Stara je že, in pamet ji je potemaela. Ob beraški palici hodi od hiše do hiŠe in prosi griž-ljaja kruha. Dajejo ji ga oni, ki se jim je v mladih letih posmehovala, ko so od-hajali v žolo. Ali srce ji je težko in bolnol Bridko čuti pezo prosjačenja. Pred oko prihajajo Katarini njena mlada leta, ki so bila tako moČno brezskrbna, a ki so mi-nila tako silno naglo. Kako ji je strašno hudo! Neizmerno kesanje se ji zbuja v prsih. A prepozno je, vse je že prepozno! AH najtežje ji je, kadar se spominja materinih besed: >Katarina, daj, daj, po-magaj mi pri deluU Ali Katarina ni hotela delati. Zdaj bi, pa ne zna in ne more. PriŠla so stara leta. — DostiUrat jo vidijo vaščani, kako kleči v mraku ob materinem grobu ter kliČe s solzami: * O, rnati, naj pridem kmalu za VamiU V Radovici imajo tudi že lepo Lolo. Veselje navdaja človeka, ko gleda, kako radostno hodi dan na dan ukaželjna vaška mladina v lepo učilnico. Vsako jutro sedi ob cesti beračica Katarina, gleda z zamišljenimi, trudnimi očmi vaško šolsko mladino in — joka . . .