ZA IZBOLJŠANJE LISTA
pstrrtoujraM VaAe dobre volj«. Vsak. ki ■mi priporoma (r I * i Ni r o d »" kli u Pridobit« m naročnika. Vam Imi bul«-ien, Ui-r t4r mu odprli pot k žare* lepemu in zaninmrmu fliiu.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
POZOR. NAROČNIKI.. .
Naročnikom naznanjamo, da ve( ne po& Ijamo potrdil za poslano naročnino. Za dostuje potrdilo poleg naslova na listu— do katerega dne, meseca In leta je naročnina plačana.	Uprava
TELEPHONE: cilelsen II—VJ42
Kntered as Second Oass Matter September 21st, 1903 at tke Post Office at New York. N. V'., under Act of Congress of March 3rd. 1879.
No. 61, — Stev. 6!.
ADDRESS: 21G W. 18th ST., NEW YORK
NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 16, 193 8—SREDA, 16. MARCA 1938
Volume XLVI. — Letnik X'VI.
jTLflUMGLASIL SPOJITEV AVSTRIJE Z NEMČU0
Jugoslavija v skrbeh glede Avstrije
VEČTISOČGLAVI LJUDSKI MNOŽICI JE IZJVAVIL, DA JE TO NAJVEČJI USPEH NJEGOVEGA ŽIVLJENJA
Hitler je poudarjal nerazdružljivost nemške države. Avstrija se je pravočasno zavedla svojega velikega pos!anstva.—"Čimbolj zatirajo Nemčijo, t eni močnejša postaja!" — Avstrijski Zid je so izgubili državljanske pravice. — Preganjanje Schuscbniggovih pristašev na Štajerskem.
DUNAJ, Avstrija, I 5. marca. — Na Tr^u juna-kpv je pred ogromno ljudsko množico nemški kancler proglasil večno zvezo med Avstrijo in Nemčijo. Stoječ na balkonu, obdan od visokih vojaških dostojanstvenikov, je rekel Hitler:
V zadnjih par dneh se je završilo nekaj tako velikega, da se bodo šele bodočt rodovi zavedali te veličine.
—	V nasprotju z bivšimi programi sedaj odstavljenega voditelja (bivšega kanclerja Kurta Schusch-nigga), ki je skušal preprečiti ustvarjenje velike in inočne države, proglašam jaz danes, naj postane najstarejša vzhodna pokrajina Nemčije najmlajša btiažnica nemškega narodni in nemške države.
—	Za vse bodoče čase bo ta vzhodna provinca Nemčije železna jamščina varnosti nemške države, ki bo istočasno zajamčila udobno življenje in mir velikemu nemškemu narodu. Govorim v imenu milijonov prebivalcev te čudovite dežele Avstrije, če zajamčim ostalim 68,000,000 Nemcev, da je ta dežela nemška Ta dežela je nemška in se je zavedla svojega velikega poslanstva. Naša volja in naloga je napraviti iz te dežele trdnjavo narodnega socijalizma ter rešiti njene velike socijalne in gospodarske probleme.
Nato se je Hitler zahvalil sedanjemu kanclerju tir. Seyss-Inquartu, vsem drugim nazijskim članom kabineta in vsem neznanim borcem avstrijskega narodnega socijalizma za zvesto sodelovanje.
—	To sodelovanje, — je vzkliknil, — mi je dokazalo, da postaja Nemčija močnejša, čimbolj jo zatirajo. Leta trpljenja so potrdila mojo vero v dobre lastnosti avstrijskih Nemcev. Čudovit red in disciplina, s katero je bil završen ta pokret, pa priča o silni moči narodno-socijalistične ideje. Kofc kancler nemškega naroda proglašam pred očmi nemške zgodovine vso mojo rodno domovino za del nemške države. Dočakal sem dan. ko morem sporočiti nemškemu narodu največji uspeh mojega življenja — priključitev Avstrije Nemčiji.
Po teh njegovih besedah so začeli poslušalci pe-!i staro nemško himno "Deutschland ueber alies."
Med Hitlerjevim govorom je letalo nad Dunaj-am štiristo težkih bombnikov.
DUNAJ, Avstrija, 1 5. marca. — Vsa avstrijska meja je strogo zastražena. Več tisoč komunistov, socijalistov in Zidov skuša pobegniti v inozemstvo, toda beg se le ma1 Aomu posreči. Ena prvih odredb, ki so jih izdale nazijsjte oblasti na Dunaju, je bila naperjena proti Zidom. Vsem Zidom je bilo odvzeto državljanstvo in se torej ne bodo mogli udeležiti javnega glasovanja. Na Dunaj je do «pel Julius Streicher, nemški protižidovski voditelj, ki bo načelo val protižidovski propagandi. V Avstriji je najmanj 250,000 Zidov.
BEOGRAD. Jugoslavija, 15. marca. — Izza priključitve Avstrije Nemčiji je bilo na Stajer-i-kem aretiranih več odličnih Schuschniggovih pristašev, med njimi nadškof Pavlikovski, znanstvenik dr. Loewy, ki je dobil pred leti Nobelovo nagrado ter bivši governer Štajerske, dr. Stephan. M. Gorga, ki je načeloval Patriotski front, je pravočasno pobegnil v inozemstvo.
REPUBLIKANCI V SITUACIJA NA IČEŠKINAZIJI SE POSLANCI ZAHTEVAJO OD
VELIKI STISKI DALJ. IZTOKU
General Franco nepresta-j Z naglo premikajočo se no prodira dalje. —Nje-( taktiko so Kitajci vsta-gova armada je samo še vi!i sest japonskih divi-45 milj od morja. j zij. — Kitajski povelj-
! nik ranjen.
BARCELONA, Špan.-ka, K-.j---------------------
uiarea. — Španska republikan-j HANKOW Kitajska, 13.
marca. — .Japonci >o v Sansiju zopet podeenjevali kitajsko moč in niso uspeli. da bi pro-provinco Aragori — Uru^i -l-^viiu-o oV-i^tili Kitajcev, a-po — je včeraj padel v fa-l Kul |in|Vj ^.,,,.,-al n
-Ka armada >** lniri s >vojno hrbtom proti zidu. Aleaniz, ki ji* eden izmed dveli ključev d;»
ZE REPENCIJO
"Tudi
ST0JADIN0VIČA POJASNIL
bomo storili svoje," pravi Henlein. Sudetski Nemci odobril-
mi
99
BEOGRAD. Jugoslavija, I 5. marca. — Več poslancev opozicije je včeraj vprašalo ministrskega jejoosvo^w^vsfarije. predsednika in vnanjega ministra dr. Milana Sto-
PRAliA, Oehoslovaška, 15 jedinoviča, kaj misli o dogodkih v Avstriji.
area. — Konrad Healein, ^'Jl
(
<i>tiene roke. Vladna armada -e v gorah za mestom skuša zbrali, «la v-tavi nadaljnje >u vražnikovo prodiranj«*.
V teli bojili ne pride v po-šlev t« »1 i k«» število vojaštvu, temveč vojni material. Iskraj
pravi general nsupej-ken. jo 3un,MU> Kitajcev preprečilo, da Jaj)onei niso dobiii v svoje roke Šansija in da so še-t japonskih divizij, ne samo, da no more za-vojevati province, nahaja v **juhi*\ General Hsn pravi, da Japonei s.ojili
m det- j ~
let stari voditelj stranke škili Xeiueev, katerih je .'$,"><XV I
je glede Hitlerjevega pri- PROŠNJE ZA
i Z
-aua fronta l»i mogla pomagati ^et ne morejo poslati kam dru-adui armadi, ki ničesar bolj1^^ lle ja se podali v no-
ne potrebuje, kot kratkega od- j varnost, da so popolnoma uni j m »ritka.
Medte!ii ko .je u->oda Spansk-
ceni.
.Japonei ><» takoj
| m »četka so
na tehtnici na fronti, .-o Baree-ona in druga uie-ta mirna,
>koro brezbrižna. Uradna pore- moral! vstaviti svojo ofenzivo čila -o kratka, toda odkrito pri-|jn fakati na ojačenja. Po zatr
vraž n os ti podcenjevali kitajsko vojaško silo ter >o jKjgosto že
dihi generala llsujiejkeiia Ja-ponei ne bodo nikdar mogli do biti popolne oblasti nad severno Kitajsko, da bi mogli v pora bi jat i bogate rudarske in po-Ijedeljske vire province.
1IANKOV, Kitajska, 15. marca. — General Linpijao, ki je star šele o0 let, divizijski poveljnik v osmi komunistični armadi, je 1 >i I nevarno ranjen v Sansiju. Generala Lina smatrajo za najboljšega poveljni
zna vajo velfke izgub«1. In iz te-ira more prebivalstvo posnet*, «ia je položaj zelo kritičen.
Ko so fašisti zavzeli Alcori->o, >o vjeli skoro celo 14*>. di vizijo, pri kateri so bili a meri ški prostovoljci.
V zračnih bojih nad Alcani-zom jo bilo uničenih 7 fašističnih aeroplanov, medtem ko republikanci ni-o imeli nikaklli izgub.
tedanji ofenzivi generala Franca posebno pomagajo nem ka v osmi armadi in je v bitki ški aeroplani. Poveljniki letal- nevstrašen. skih škadronov so samo nem- General Lin je že več let v ski častniki.	tesni zvezi s komunistično ar
A lea ni z, do koder je že dospela armada generala Franca, m* nahaja samo še 45 milj od Sredozemskega morja.
GIBRALTAR, 15. marca. — lz zanesljivega vira prihaja poročilo, da se je Cadizu na Španskem izkrcalo več sto italijanskih -vojakov.
SARAGUSSA, Španska, 15. marca. — Poročilo iz Salaman-ke pravi, da je bila v bojih v južni Španski vjeta skoro cela 143. divizija republikanske armade, ki je sestavljena večino ma iz ameriških in kanadskih prostovoljcev. Divizija je bila zajeta pri Hijarju.
ŽELEZNIŠKA NESREČA
CARBONDALE, 111., 15. marca. — Ko sta se trčila dva tovorna vlaka 2 milji severno Od Carbondale, sta bila ubita dva železničarja in je bilo razbitih 8 železniških voz.
hoda v Avstriji rekel: 4tTudi pravice nemško manjšine v čc-hoslovaški državi bodo navzlic vsem oviram pri<le do svoj« veljavo."
Že ob Nov« m letu je Henleili na zborovanju sudet-kih Nem-eev rekel, da bodo letos zalite-ve siidetskih Nemcev poštah najvažnejše evropsko vprašanje in kot izgleda, je tedaj imel ilenlein prav, kajti Nemčija je prevzela zaščito in pokroviteljstvo tudi nad onimi Nemci, ki žive v tujih državah.
Z ozironi na novoletno Heii-leinovu izjavo je ministrski piedsetlnik dr. Hodža zatrdil, j je da nemške manjšine v ( 'ehoslo-j vaški vživajo iste državljanske I pravico kot ostali državljani, j
POMILOSTITEV ODKLONJENE
1 Bivši jugoslovanski posbi-inik na Dunaju, Angelovič, je v •senatu vprašal Stojadinoviea, ako mu je bilo ob priliki njegovega obiska v Berlinu kaj o-uieiijeno, da se hoče Hitler polastiti Avstrije in ako je Sto
________ ________________ijadinovie Ililorju v tem oziru
I kaj obljubil, kot mu je obljubit Sovjetsko vojaško sodi- {Mussolini, šče je zavrnilo prošnje1 Angelovič je tudi vprašal
za pomilostitev. — Ob. ^0^'11"0^: ;tkf; ima
,,,, „	slavija kako jamstvo za koro-
sojenci so bili ze najbr-j;k(. Slovence, ki so v plebiscitu
že ustreljeni.
MOSKVA, Rt»si.ja, 15. marca. — P rods« «lstvo najvišjega sovj« ta j«* zavrnilo prošnjo IS ob.-ojenecv za pomilostitev in ^>1 snirna obsodba že naj-brže izvršena.
svojem naznanilu najvišji o v je t ne omenja bivšega tr Ilenlein jo -v svetovni vojnijgovskega komisarja A. P. Ro-
sengoltza, vsled česar jo mogo če sklepati, da ni prosil za po-miloščenje.
Izmed 21 obtožencev jih je
služil v avstrijski armadi. V vojni jo bil ranjen in lota 191S so ga Italijani vjeli. Po vrnitvi iz Ujetništva jo bil najprej bančni uradnik. Leta 1925 pa je po- bilo 18 obsojenih na smrt, tri
PAPEŽ ZA AVSTRIJSKE KATOLIČANE
mado. Pred enim mesecem je s svojo divizijo zadržal japonsko ofenzivft ob Peiping-Han-kov železnici ter je zavzel več strategično zelo važnih mest.
TAJNIK HULL ZA TRGOVSKE POGODBE
t.-il telovadni učitelj. Ko j<> tekom l«'t prišel na vrhunec v nemškemu tolova«lnem gibanju, je izdal na sudetske Nemce o-klio, da se združijo v "sudetsko nemško domovinsko fronto".
Iz te organizacijo je pozneje nastala stranka sudetskih Nemcev, ki je postala resen problem v evropski politiki.
je pa so «lobili daljše zaporne kazni. Kristjan Rakovskv, bivši poslanik v Londonu in Parizu, je bil ob ojen na 20 let za-pont, bivši svetovalec sovjetskega poslaništva-<v Berlinu S.
A. Besonov je bil obsojen na 15|godke v Atriji. ye8 iZVOz v let, zdravnik dr. D. L). Pletni- Avstrijo je bil vstavljen in av-jev pa na 25 let.	atrijski Šiling je izginil iz bor-
S tem procesom je zakijuče ZL'*
leta 1919 glasovali za Avstrijo. Slednji«' pa je Angelovie za-heval, da Stojadinovič pojasni jugoslovansko politiko gicdo svojo zaveznice Celioslovaško.
Več drugih poslancev in se-natorjev je stavilo Stojadinc vi-.'u slična vprašanja.
Kot poroča "Slovenec", ki jo glasilo notranjega ministra dr. Antona Korošca, je prišio v Ljubljano šest zastopnikov koroških Slovencev in so spo-ročiii, da naziji na Koroškem nadlegujejo in preganjajo Slo-vence. V Ljubljani je bil tudi vstanovljen pomožni odbor zh begunce iz Koroške.
Nemčija in Avstrija predstavljate 40 odstotkov jugoslovanske vnanje trgovine. Vsled toga gospodarski krogi z veliki-kim zanimanjem opazujejo do-
WASH1XGT0N, D. C., 15. marca. — Državni tajnik Cor-dell Hull je zopet pojasnil svoje sal išče glede trgovskih pogodb ter rekel, da bi zopet nastala gospodarska vojna, ako bi Združene države opustilo svoj program, in bi zopet na svetu nastale velike politične napetosti.
Hull je pojasnil svoje mnenje v pismih, katera je poslal 15 zastopnikom novoangleških dr žav. Zastopniki so zahtevali, da državni tajnik počaka s sklepanjem pogodb, dokler niso u-rejeni produkcijski strelki v državah, s katerimi se hočejo Združene državo pogajati. — Hull je odgovoril, da br-to ča-VATIKAN, 15. marca. —Va-j'kailje P°menil° opustitev vseli ti-kan se je s svojim uradnim li-lTJOg°db- Kot P™vi Hull, nje-
|ua doba desetletnega boja med vsemogočnim Josipom Stali
stom 11 Osservatore Romano" obrnil na Hitlerja s prošnjo, da prizanese avstrijskim katoličanom, da jib ne l>o preganjal, kot jih preganja v Nemci j L
gov program pospesuje mir in deluje proti vojni.
ADVERTISE in "GLAS NARODA"
SCHUSCHNIGG JE ZASTRAŽEN NA DUNAJU
Bivši avstrijski kancler ni pobegnil v tujino. — Miki as mora biti na razpolago nazijskim oblastim.
jnom m njegovimi sovražniki, ; ki so bili obdolženi, da so s po-|močjo tujih držav skušali str-! mogla vit i Stalina. Vsi stari boljševiki, ki so se z Ljeninom ramo ob rami borili <v rdeči re voluciji, so bili na ta način od s t ranjeni.
DUNAJ, Avstrija, 15. marca. — Policijski načelnik je naznanil, da je bivši avstrijski kancler dr. Kurt Sckuschnigg še vedno v palači Belvedere | pod močno vojaško stražo.
Trgovski krogi to uverjeni, da bo gospodarsko združenje Nemčije in Avstrije imelo ve lik vpliv na jugoslovansko go spodarsko življenje.
ŽENA S 24 OTROCI
FORT LEE, N. J., 15. marca. — Mrs. Virginija Margue-—	- - -	|rite Heil, žena Harryja Heila,
ski voditelji izjavili, da je bilo se je iz bolnišnice vrnila na svoj naznanjeno, da se Schuschnigg z 11 (lni staro hčerko Pa-naliaja v inozemstvu, samo za- tricijo, ki je njen 24. otrok, to, da je bil zavarovan.	|	Heil» ki J« stara 41 let.
Bivši avstrijski predsednik JV poročila s svojim 14. le-dr. Wilhelm Miklas, ki se je do tmu	postala mati, ko je
zadnjega branil proti nazijem bila stara 15 let- SedaJ še živi in si ni hotel nadeti svastike, se 16 njenih otrok- med katerimi nahaja v svojem stanovanju inm »»jstarejši 23 let. Miklas, ki je bil prisiljen odpo-1 družina povžije vsak dau vedati se svojemu mestu, mlveč tucatov jajc, 12 kvartov
Prej so poročali, da je dr. Schuschnigg odšel na Madžarsko in da se nahaja v Tati blizu Budimpešte. Po drugih poročilih pa so mu odpovedali živci in se nahaja v neki dunajski bolnišnici. Zopet druga poročila so naznanila, da je bil na iDtmajn izpuščen na svobodo. 'Poleg tega pa so različni nazij-
Jpod stražo, toda mora biti vedno na razpolago nazijskim ob lastim.
Veliko zanimanje vlada tudi za bivšega avstrijskega vnanjega ministra dr. GvidonSchmid-ta. Tudi o njem je bilo poroča-no, da je pobegnil v Budimpešto, v resnici pa je včeraj dospel v Berlin ter takoj odšel v lovski gradič feldmaršala Goe-ringa v Schorfheide.
mleka, 12 hlebcev kruha in okoli 18 funtov krompirja.
STRELJANJE V STAVKI
ALBUQUERQUE, N. M., 15. marca. — Pri stavki »v Bernalillo tovarni, ki je last New Mexico Lumber Co., je prišlo med stavkarji in delavci, ki niso na stavki, -do boja, v katerem je bil en delavec ustreljen.


"GLAS N ABOD A" —New Yoi*
Wednesday, March 16, 1938
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A.
99
"GLAS NARODA
(VOICE OF THE PEOPLE)
Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(▲ Corporation)
Frank Rakwjr, President	J. Lupshu. Se=.
Place of business of the corporation anil addresses of above officers: 216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.
	45th	Year
ISSUED EVERY	DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS	
	Advertisement	on Agreement
Za celo leto velja list za Ameriko ln Kanado ..............$6.00 Za pol leta ................$3.')0 Za Četrt leta................$l-"3		Za New York za celo leto . . $7.00 Za pol leta ................ $3."0 Za inozemstvo za celo leto .. $7(<M Za pol leta ................$3.D0
	Subscription	Yearly $6^-
"GLAS NARODA"	IZIfAJA VSAKI DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV	
"GLAS NARODA", 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 '
V-	t
Iz Jugoslavije
TIROLSKI NEMCI
Hitler je nedavno sporočil svetovni javnosti, <la se bo odločno zavzel za vse Nejnce, ki se jim godi krivica, pa naj so nahajajo »kjerkoli.
V prepričanjn, da se avstrijskim Nemcem krivica go di, je pobasal Avstrijo v nemško malho.
Po zatrdilu političnih opazovalcev bo v doslednem ča n "osvobodil" tri milijone čeških državljanov nemške narodnosti. ("'ehoslovaška je že skrajno nervozna, ka;,l: Hitler izva-a svoje načrte naglo in nepričakovano.
Par sto tisoč Nemcev jc v jugoslovanskem Banatu in na Romunskem. Kako bo te vključil v svoj imperij, menda zaenkrat niti sam ne ve.
In par stotisoč NcNmcev je tudi v južni Tirolski, katere je po svetovni vojni Italija pograbila.
Mussolini jih zatira kakor satira Slovence v Primorju. Ne da jim nemških šol in nobenih narodostnili pravic.
Ali bo rekel Hitler Mussoliniju: — Ti ljudje so moji! ttein ž njimi! *
Ali bo vdrla nemška soldateska preko Brenner ja in o svobod ila zasužnjene brate t
Ne verjamemo. Kajti resnica, da vrana vrani ne izklju-je oči, je še vedno veljavna.
PENNSYLVANSKI DEMOKRATJE
. Dne 17. maja se bo podvrgel Lewrsov odbor za indnstrl-jalno organizacijo važni preizkušnji v demokratski stranki države Pennsy Ivani je.
Za ofieielnega kandidata demokratske stranke velja že .-edaj pittsburški odvetnik Oharles Jonots. Proti njemu sta pa CIO in John L. Lewis.
I^ewis hoče posaviti za kandidata sedanjega podgover-nerja Thomasa Kennedvja, ki je obenem tajnik in blagajnik L/uited Mine Workers.
Po našem mnenju je vseeno, če bo na demokratskem ti-ketu kandidiral Jones ali pa Kennedy.
Naravnost čudež bi bil, če bi zmagal demokrat. Demokratska stranka je namreč v Pennsv Ivani j i še vedno precej slabotna. Leta 1936 je le >ilen Rooseveltov vpliv pomagai pennsvlvanskim demokratom k zmagi.	t
Vroča borba pri primarnih volitvah jim utegne toliko škodovati, da se bodo republikanci zopet polastili države.
TH
pošiljatve
liifiifliiiiiEiiiii«^
KMttittjmwwiuniiim^^ OTiiLwaiiiratiiiiinriiriiiniiiirnTOiiii'irpnintin'nM mmm .imwtutwniiimiiwmBtimmiiaftBstnui^H
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO i TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM
KURZU
VlUUOflIATUO £a I ZM---Din. 1M
$ I.M
f 7J6t flljSB
Din. 266 Dta. IN Dta. M« DI«. INt Dta. MM
▼ ITALIJO
Za | 6.35 .......... Lir 1M
$ 12.25 --------------- Ur tH
$ 29.50 .......... Lir 5#6
$ 67.M___________Ur liti
$112JM _____________ Ur M*
1161 J«---Ur 9666
KBft 8« CBNB SEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDEN M OHNH PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
liplafflt n(fM »Mk« kmt i|«»| ■mvedeo^
Urah 4wUoj«M ta boljta pof«K
v dinarjih »U
Izplačila v ameriških dolarjih
$ B.— »orale podtU 616—
flf.— " -
t 5.75
HftVINA
616J6 416— .921— MIM J6LK6
Prejemnik r alarem kraja IzplaCUo « dolarjih.
uvBtoJiMo po činu LrrncB PRISTOJBINO 61—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
"Glas Naroda" m ur um mamm	nw ion. n. t.
mmmmtm^ '	,	,i ■
Smrt hrabre Hercegovke.
V Ljubovu pri Trebi n ji je umrla v visok,i starosti S(i let kmetica Andja Ljubrbratirtva. mati dve.li zasldnžnih javnih delavcev. Pokojna Andja je bite hrabra in |_7mcsaia Herce-govka. Bila je zvi|>ta sotrrnUlica svojega moža v hercegovski vstaji, mer I vojno pa je morala dosti pretrpeti .zaradi svoje na-cimalne zavednosti. Ko so ji v začt tku sveltovne vojne odvedli v aa;plor oba sina in bolno hči, je vzkliknila na ves glas: Pro-kleta bodi nora vlada! Bila je zapletena v velerc&dajniški proces v Trebinjn. na katerem so otbsodi-li na smrt K? narodnih mučenikov. Razpravo je vodilo vojaško sodišče in tudi Andjo bi bila zadela smrtna otoMmfba če je ne bi bila rešila neka učiteljica, ki je prevajala v nem ščino njene i<zj>oVetdi pred sodiščem.
Velikega divjega merjasca so ubili.
91 - • 5
' L - " • *
Po srditi il)ort>i, v kateri sta bila ranjena dva kmeta, je bil t
NAJBOGATEJŠI DIPLOMAT
vo videli neobičajen prizfor. Proti progi je tekel neki moški za njim pa; dva mladeniča. Ko je moški videl, da ne 'bo mogel jjobegniti pn*d svojimi ]>re-ganjaei, -se je obrnil, izvlekel revolver ter ustrelil zaipnrm lilo oba. Izmed -zadetih je bil pn i, neki Peter Radafkovič, taki«>j mrtev, drugi, njegov brat Mla-den, pa smrtno nevarno ranjen.
Ubijalec je bil Jos i p Šinit, k i se je z obema bra'toma spri, nakar sta ta dva navalila nanj z noži.
Zemlja se udira v Dalmaciji.
Zadnje dni je na Primorju močno deževalo. Zaradi deževja se je pričela udirati zemlja. Pred Klisom se je utrgal velik plaz zemlje in zasul železniške, progo, in to tik preti predorom sinjiske železnice. Delavci so imeli mnogo trnrla, da so očistili progo. Vlaki so imeli precejšnje zamude. Tamkajšnja cesta pa je bila zasula v dolžini %'»0 metrov? ter bil onemogočen ves promet. Tehnični -odpri I>?l)iVm Srlu v srezu' Dolnji | <U'1('k *»an*ke uspravc je pod-Ijapac ubit nad 300 kg težak I vzo1 vs<' Potrebno, da prepreči divji nfcrjasec. V Liki je še!T,ada,JT1>' udiranje zemlje, mnogo snega, okrog Dobrega
Šela nad 2 metra. Divji mer 2e 20 let ni Šla iz hise
ja'see je prišel v neposredno
bližino vasi. Najbrž ga je pri- j posestnrca Marija (Jolc v Župa-gnala lakota.	nji. Njeno Iep<> cuonadstropnu
hišo z velikim vrtom pozna ves okoliš in suitatra jo za skrivnostno. Žr dolga h ta se iz nje
t •	-t:i> • ■:*> **•> •

Otrok z dvema glavama.
bolnici v Mostaru jt- rculi-Ia Tzeta Manjgo oni dan obroka z dvema glavani««.
Krvav pretep na pokopa-
!•* V
liscu.
V vasi Kolovratu pri Prije-polju pretepi ni-so nekaj re<l-k«'ga, ker so vsi vašča.ni znani kot. zelo prepirljivi. Prepirajo se neprestano m«»d ts< boj in s prebivalci drugih vasi. S reško sodišče i,ma z njimi največ posla in nji h/o va prepirljivost je po«stala že jirislovična. Če hoče kjdo v prijepoljskem sre«u koga označiti za pr<ipirljivca, pravi, da se prepira kakor ko-lovračanin. Oni dan pa so se bojeviti va^'-aini spopadli po za<hišnicah na vaškem pokbpa-Ii'šču in po hudi bitki je med grobovi obležalo več ranjencev.
Krvav z:ločin na železniški progi.
Potniki, ki «o se le dni neljali /j brzovlakoni od Slavonskega broda dalje, so blizu vasi Pero-
Ameruški poslanik v Moskvi •I. Davies, ki je bil ob ranem letu premeščen v Bruselj, velja. za iiajbojsatejše^a diplomata na svetu. Zr wsam je bil bogat, še bolj je pa naraslo njegovo bogastvo, ko ,-e je oženil s hčerko ameriškega žitnega kralja. Ko je bil imenowm /a poslanika v Moskvi, si je I »! vnaprej «|>oslati tja *JiM>0 litrov konservirane sni tane in «*eh» tono živil, ki jih ne dobiš v Moskvi niti za zlato. Mtrskvi s<) s«' temu čudili, či -, da š:> i»o IjiMiemu diphi mat.'i r>i 1 >111> ir< b:i v sovjetski prestolnici trpeti lakote. Ameriški peslanik je p:» utemeljeva-1 svojo prr vid ne-i s Mtrr»koA*nim študijem in zanimanjem svoje soproge za konzerviranje snu4tai • in raznih živil s pomočjo ledu, češ, da je aH je vsaj bila predsednica ameriškega t nista zji k'< n-zi rviranje živil.
Daviesova -soproga je tudi milijonarka, kajti v prvem za konu je imela za moža strica j Barbare TfnMonove, poročene kom teše Haug\vitz-Re\i'iitlowe Ona -je lastnica najltipše pri vat ne j:1 lite in samo poroka s poslani!^m Davii'^om je stala milijone. Ni torej čuda, da -i je dala iz Amerike pyipeljal" v Moskvo 2000 litrov smetani' in celo tono raznih posla-tie. Ivo s<> se na prvi recepriji tia a meriškem poslaništvu nek teri sovjetski »lo-lojanstv«*niki iz k^ ini^ai iata za zutian j ■ za. !• \ e
čmlili tako ogromnemu pi-«-\ o zu živil, jim je odurovoril po slanik Davies: 44 Ne ln-jte ni česar gospodje, to je -amo !<|e-ja moje žene. Sam se bojim, da bi mi zaradi pomanjkanja <li*ugavne zaliave ne i/.pr menila tukajšnjega poslaništva v mlekarno. Ker pa spoštujem hiše. Marija |»a se je pre*] ka l njeno svobodno voljo, ji pus ki mi 20 let zarekla, da ne bo^im vsako veselje/' nikdar stopita; na ulico. To se je zgodilo takrat, kio ji je po knitkem srečnem zakonu umrl mož. V Žu|>aniji Marije nihče več. ne pgzna in samo starejši Ijuid.H* ipn poved nje jo, da je bila nekdaj zelo lepa in živahna. Nekdaj so skrivnostno hišo oblegali radovedneži, zdaj pa se zanjo nihče več ne zmeni.
VABILO
ODBOR SLOVENSKEGA DOMA
253 Irving Avenue Brooklyn, N. Y. Vas prijazno vabi na
VELIKI
ZABAVNI VEČER
SOBOTA, 19. MARCA
Set vi rale se bodo brezplačno piistne krvave klobase s kislim zeljem.
IZVRSTNA GODBA za PLES Kličemo Vam: DOBRODOŠLI!
/v- •/>v.cK ..a . k v r ■i.^v-a-t-,^,-. "t;- - • ■ ^ <r,-> r r tp	!
Peter
• •
• •
Adolf Hitler je še razmeroma mlad. Niti sedeminštiride-set let še ni star. Precej je ž: doživel in precej še bo. Toda takega štrbunka kot ga bo doživel on, bi ne privoščil nob' mu človeku.
Je že tako v družinah: daje oče otrokom potuhe, jo daje pa mati. In to je si za otroke.
Znan mi je slučaj, ko se je zakonski mož strašno razsrdil nad prvorojencem:
-- Pa ne boš kupil kendija in ga ne boš kupil. Kakor re-
Mar. je pred kratkim nevaruo!^110 ^ .tV°j ^	fe*
obolela. Poleg stare-a -ospo-hu«no 11 rei'ell!» da ne bos d°* da je zbolela tudi stara -ospa/,1"1 «roAa njuni n sin, ki je sedaj dvorni
nihče ne prikaže. Marijin oče, ki je nedavno umrl v visoki starosti So |<«t, sploh ni mogel r/.

POZOR ROJAKI!
Dobre domače suhe
klobase po — 32c funt Sunke, suhe — 29c funt Plečeta, suha— 25c funt
Coli Sunke--• 23c funt
Želodce, suhe—32c funt Pošiljam po poštnem povzetju ali naj se pa denar priloži na-ročbi.
KRAMER'S MEAT MARKET
5301 ST. CLAIR, AVENUE CLEVELAND, OHIO
OD PAPIGE BOLEZEN IN SMR~
Družina dvorm ga ill, dvornega svetnik:!
bi A" še ga ravnatelja leda I išča na Duna 11 limona
igralec, olm hišrr:i zdravnika, !»• Iniška -trežnica, služkinja, tajniea, hišnik in hišniea J- r oilvetnik dr. Zitter.
Zdiavniki dognali, da so v>i ti zboleli, ker s«» se bolezeli nah-zla od papige, ki j« za takoimenov-itio papigino biih-zniji-r. V>i bolniki so naj-1 »rej začeli itT-čno kašljati. vsi n. I je -;«> iili I.- ]»-li, |« lil jih je Imd zaspan« e. nakar je priis-nila še velika \ ločina. Nalezli ,-.1» se od domače pap'ue, ki so j<> že lmlno k'ljojh. P;ipig:* ie tako j spnč>-lka z;h'*«-!;i lunlo kašljati in j«- 111 • 11 bruhala. Ko so V'ei-kavali izmečlre, so mikr -skfjp-ko k maj ugotovili majc-kene ttaeile, ki povzročajo to lM»le'/.en lllfli p»"i Ijud' h. Mogoče to l»«>!ezen dobili Že tako, da b lua papiga poleg člo-
veka diha. (io-po je bolna papiga dvakrat kljnnila v prst. In re- je stara gr^spa prva obolela. Seda j je gos|ni ž«' boljša, med tem ko njen mož in sin Še Initio frpil-! ter sta v veliki živ-ljenf-ki !M'Varno-ti l>r. Zitter pa je iiiftl tem v bolnišnici že
TJiieiniga, ki je sedaj že 1,-t ! umrl
PLESNA VESELICA S POJEDINO!
SLOVENSKI DOM. Inc., v Little Falls, N. Y..
1'KIKKIH
NA DAN SV. JOŽEFA, t. j. 19. MARCA
Veselico s Pojedino
1'IilrKTKK Mi: s l ia ZVl/'KK
VSTOPNINA ZA OORASIJK 50 C KNTOV. /a olrokr imhI 11. Irtoni V*.
I«;KAI. B«» NiMAel i iltKKSTKU IS AZXo V It XT X K K« »M AI »K. I >A SK lin VSAK LAHKO M AI .O ZAS1KAL
VAKUKM sle vsi Sbivroti in Sluvnikr i/ l.ilOr F;ills, kol tiitli vsi iz bližnjih naselbin, tla nas <»l»iSft*t«» (a vrfer. — Za obilno |H»trr/lm Ih> preskrbljeno. — NA SVIOKN.IK!	Fraitk Masi.-.
Nikdar ni spomin na domovino in na svojce tako jasen in svetal kol v velikonočnem easu.
I*a tudi naši domači o Vclikiuoei nestrpno čakajo-pisma iz Amerike.
Veseli so pozdravov in voščil, najbolj jih pa razveseli denarna pošiljatev.
U
Pošljite velikonočna darila v obliki de. narne nakaznice s posredovanjem
Slovenic Publishing
Company T ravel Bureau
216 West 18th Street	New York, N. T.
N AZIJSKI VODITELJI
Adolf Hitler (»v sredi) in mar šal Goering (na desni) citata poročilo nemškega štabnega častnika.
Otrok je milo zajokal. V dno srca se je zasmilil materi, ki ga jt* poklicala k sobi rekoč: — X'a, tukaj imaš j^roA.
Nekateri društveni tajniki s i tako •goreči in navdušeni, da /l»oli'laiv sv°ji gorečnosti in navdušenju nesrečno polomijo.
Xe dajo in ne dajo si dopovedati, <la ni vsak ustvarjen za govornika.
Kar tjavendan trolienajo i*i nazaduje si mislijo, da ^o kaj pametnega povedali.
Lani sem bil na svojem potu vanju v iieki-ui Slovenskem domu v Pennsy Ivani ji.
Društveniki so imeli v dvorani sejo, jaz sem si pa pri bari žejo tolažil. Kot sem nio^e1. slišati skozi tenka vrata, so b: li iliuštveni prispevki pobrani, sprejeti in ne-prejeti j»redlo»i so bili vpisani v zapisnik, pred zaključkom seje se je pa zdelo tajniku potrebno spregovoriti par besed v dobrobit društvu in v blagor našemu narodu v ti j deželi.
—	Cenjeni sobratje in sose-stre, — je rekel z grmečim glasom. — Le dobro se držimo za slučaj smrti ali bolezni. Smrt, pri čakajmo s polieo naše podporne organizacije v roki. Ni lire namreč ne ve, kai ga čaka na tem s»vetu. Držimo skupaj! S svojo slogo brišimo oči vdovami in sirotam ter se upiraj mo kapitalističnemu jarmu. V slogi je moč! Ce bomo složn\ bomo ustvarili tisto silo, proti kateri se celo bogovi brezuspešno bore.
Nekateri ljudje imajo tak«) uialo smisla za poezijo, da saiiii kujejo pesmi.
Mati je > peki a gos, oer je pa vzel .vilice in nož v roko ter za čel spraševati otroke:
—• Kaj boš ti! — Stegno! — In ti? — Stegno! — Kaj pa ti ' — Stegno!
Bilo jili je pet ali šest in vsi so hoteli imeti stegno.
—	Hudič, — se je razsrdil ore, — to je .vendar gos, ne pa štrigaJira, ki iuia sto nog..
Za največjega sovražnika žensk velja še vedno tisti grši:i modrijan, ki je vzkliknil, ko je videl na drevesu obešeno žen sko:
—	Kako lepo bi bilo na svetli, če bi vse drevje rodilo t»ke sat love...
Izgovor je vrvica, a. katero davimo našo vest, da ne more kričati.
Učenček je takole opisal konja :
—	Avtomobili bolj in bolj iz podrivajo konja. Na cestah je že malo konj, toliko vec se jiii pa pojavlja v klobasah. Konj je domača žival, pa je veo na cesti 'kakor doma. Is t o tako kot pri ljudeh se nižja	konju imenuje osel.
4IG I A 13 N A £ O P A" — New York
Wednesday,	16, )93>Q
TiHE LABGEST SLOVENE DAILY IN TJ. S. X.
Obračun z umazanostjo
MICHEL OOBDAY:
UKRADENA LISTNICA
Ko m* in Wil še mlad zel ravnik ee je bila ni^guda nalašč * v |»ri ua kmetih — je pripovedoval zor jena 1 Saj zmajo žeparji vst
dr. Quenet — sem nekoč potoval v Pariz, da bi sprejel majhno sapirščino tevojili sorodnikov. Znašala je vsekakor samo 14.000 frankov, a to je za mojo tedanje razmere veliko pomenilo. Odšel sem s kolodvora naravnost k odvetniku, ki mi je iizplačal ves znesek v titotakih. Skrbno sem spravil bankovce v listnico in si nato l>oiskal hotelsko sol>o, da bi se u mi I in prt oWekel. V Parizu sem imel bivšega isosiolca, ki sem ga ob tej priliki obiskal. Vendar sem se kmalu poslovil, ker sem bil v vlaku malo spal, in sem >e čutil utrujenega.
Ko som stopil zvečer zopet no ulico, sem opazil, da jo nastala qxdedica. Ljudje so pa-d:di kakor za -stavo in pri toni zbijali šale. Z al v eni delu me->ta nihom mogel dohiti Voza in sem moral iti i>eŠ |»o živahnih parmkili boulovardih. Zašel som v gnjočo in so začel bati za svoj denar, ker sem s*' moral vsak hip oprijeti zidu ali kakega mimoidočega, da nebi padel. Odvedli hi me seveda takoj v najbližjo lekarno in me inediM'tonUn lahko okradli. Stopical -<'in z majhnimi koraki, da bi obdiž-d ravnotežje.
A vse jo bilo zaman. Neka oči vidno kratkovidna gospodična s< je s tako silo zaletela vame, da bi bil pred veliko, sijajno razsvetljeno kavarno sko-roth: padel. Ujezil sem no tembolj, ker se nerodni i >u lir ari niti ni zdelo pot robno, da bi si* opravičila. Samo nasmehnila se jo rn^nm mrmranju in v tronotku izginila v gnjeei.
Tedajci sem vt>s otrpnil, kaj
niKigoče zvijačo. Potipal j^n svoj desni žep in prebtadel: listnice ni b'ik> več, torej sem bil v resnici okradon!
Toda tatica je morala biti še blizu. Opazil sem v gnječi njen svetli klobuček. S komolci sem se prerinil skozi ?nnožieo in zgubil mlado gnišnico za roko. Rekel sem ji čisto tihjo — ker nisem želel Ogledovanja:
"Ukradli ste mi listnico, vrnite mi jo, če nočete, da vas naznanim!"
A gospodično .Jo to grozno -»gorčilo, ostro me jo zavrnila !n se ni skušala iztrgati. Kaj som hotel? Ljudje so so žareli zanimati za ta prizor. Nazadnje se>m poklical stražniku in mu p tatico sledil na polici jo. Službujočemu komisarju sem natanko opisal dogodek in oripomuil. da sta bila gosjwi-'lična trenotek prod nezgod spremljala dva mlada Movoka *ci sta. izginila, ko sem jo došel. Oči vidno je bila imela poma-gač('. Oospoilična je bila skrajno ogorčonn in je zahtevalm. ua i io f»rei':čejo. trdeč, da je nedolžna. Prii>ove<l:ovala .i«*, la je šla popolnoma sama !>r se legitimirala za igralko in mi grozila, da bom svojo nosrain no obtožbo išo drago plačal. A vendar sf'n prctprira! komisarja. da nisem lagal. Olndil ie, da ostane g.«isy>o(lična v za oom. dokler so ne dožene resničnost njenih izpovedi.
Jezen in nlbupan sem se vrnil v svoj htjftel blizu kolodvora. Kakor po navadi zvečer se ie zgrinjalo vanj veliko potnikov in sem noooayen stopil v dviga^\ Žalosten sem odšel

PWiH'!

Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, j«:
KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA ^Sfc JEDN0TA
%sf
rsliniMvljfim aprila 1«U-. inkonwrlraiia 1 J. januarja 1SU8 v državi Illinois, 8 sedežem v mostu Jollet, Illinois FOSLl'JK ŽE 43. LETO (jlavni urad v lastnem domu: 5*8 No. Chicago St.. Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJ« ZNAŠA NAD $4 ,©««,006 SOLVKNTNOST K. 8. K. JKDNQTB ZNAŠA 106.54%
K. S. K. Jednota ins nad 35JW tluwv in ttaole v odraslem in *	mladinskem oddelku.
SKITPNO STKV1LO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186
SKlPN1H PODPOK JE K. 8. K. JEDNOTA IZPLAČALA TEKOM SVOJEGA 43.-LETNEGA OBSTANKA $6,500,00«
<iKSI/> K. H, K. J EDNOTE JE: "VSE ZA VERO, I*UM in NAROD T
Če se UoCeŠ zavnrovati |>ri dobri, |totMeiil in solventni podporni organizaciji, zavuruj s« pri Kranjsko-Slovrnakl Katoliški Jednoti. kjer w lahko zavaruješ za smrtutne. razne |Kiskudlw, oiierneije. proti bo-iezui lu t»neinogl<wti.
K. S. K. Jeduota sprejema v svojo sredo član« lu članU-e od 1«. do 55. leta ; otroke pa takoj |m. rojstvu iu do 16. leta. Zavarujefi s«' laliko za $2»I: $!HMJ: *HKN»:	lu $*_HKM imsnirtnine.
V	Mladinskem oddelku K. S. K. J. ne otroci lahko zavarujejo v razrešili "A" ali "H." Mesečni prUl^vek v mladinski oddelek Je zel«» nizek. k«uiu 15c za razred "A" in :Me za razed "B" iti ostane stalen, dasi zavarovalnino z vsakiui dnem narašča. V V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do. $450.00 iu zavarovanega v razredu "B" se plača do flOOfMKI iKismrlnlne.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za JfJ.OU;	S"1- «a dau ali	na
te<Ieii. Asesmeu', primerno nizelc.
K. S. K. Je«lnota nudi članstvu š-tiri najmodernejše vrste zavarovanja.
Člani in člankre nad «0 let stari iahko prejmejo pripadajočo Jim rezervo izplačano v gotovini	.
Nad 70 let atari član! in Članice so prosti vseh nadaljniii a«*«-
mentov.
Jeduota ima svoj lasten Utft "Glasilo K. 8. K. Jednote", ki izfla-Ja enkrat na teden v slovenskem iu angleškem jezika In katerega d< • hlva vsak član In članica.
Vsak Slovenec in Slovenka 1»1 moral(a> biti zavarovan(a) pri K. H. K. Jediu»tI kot pravi materi vdov in idrot. če Se nisi član alt članica te mogučne ln liotsate itodporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K, H. K. Jednoti. Kjerkoli Se nimate drnStva, upadajočega k tej katoliški podporni organizaciji, nstanovlte ga; trv-ha Je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za nadaljnn pojasnila ln navodila pUite na glavnega tajnika:
JOSIP ZALAB, M NO. CHICAGO STREET, JOLIET, ILLINOIS
-----'.l' I r IXI1.' M,
v svojo sobico v zgornjem na+l-ntropju. Koliko naertov sem imel, ki sem jih hotel uresničiti B tem denarjem, a z<laj mi je vse skupaj šlo po vodi.
Ko sem pa napravil elektriv-T¥o h>e, stalil obstal na pragu kakor okamenel. Xa mizi sem inetl raznimi potnimi potrebščinami, ki sem jih bil v nairli ci razmetal, pozabil izgubljeno listnico. S tresočimi so rokami sem se preijirieal, tla i« bil denar nedotaknjen. Ali j< mogoče, <la bi jo bil pozabil v sobi, ko sem se bil odpravil k prijatelju ? 'Pa saj sem .<e <lrj-bro spominjal, da sem me<lpo toma večkrat otipaval listnico v že.pu! Zdelo se je, da sem bil premotil. Prvi hip sem se čutil nepopisno srečnega, a takoj nato me je začela peči vest sem f,o»T»odično po nedolžni in obdolžil tatvine, je bilo to strašno. Pohitel sem nazaj na irolicijo, da bi jo takoj • ihvorbodil. Bal sem so seveda, da bom zopet doživel zelo ne-nrijeten nastrp, a drugega tudi nisem mogel pričakovati.
Na moje netpopisno začmlenje se je pa pokaralo, da juha nikakor ni bila tako vroča, kaktusom mislil. Policijski uradnik me je vprašal, če sem povsem gotov, da sv Zi"ptit ne varam. Njemu se je zdelo, da sem bil vendarle okra d en. Zato je bila !>a gospodična, ko >o jo privedli iz zapora, nepričakovano velikodušna.
Zadovoljila se je z mojo ponižno prošnjo za odpuščanje in odšla, ne da bi bila zahtevala odškodnino za lieprilikc, dasi bi ji bil na prvo besedo izplačal katerokoli vkoto. Od k * d ta čudna skromnost in zakaj so ii je tako mudilo iz policijskega urada.
Ko sem se o polneči vrnil v 1 hotel, sem dobil takoj odgovor na to vprašanje. Vratar mi jc-rekel:
"Sinoči ste imeli obisk. Dva mlada gospoda sta vprašala |>o vas 'in se šla celo osebno prepričali, če vas ni doma."
Na mojo zahtevo mi je vratar obiskovalca podrobneje o-pifcal. Seveda je bila to tista dvojica, ikateri je bila tatica pravočasno izročila mojo list-nico. Ko sta videla, <la je morala Ti a policijo, sta jo svobo-dila na ta način, da Ma mi podvrgla listnico. V listnici sla bila našla: mojo posetnioo in zglasilnico ]>ariškcga hotela, sobo sta pa odprla z vetriliom. C^e ne bi bil zve<Vr neoir>a.žen smuknil gori, bi me bil vratar nedvomno pravočasno obvestil o njunem obisku in tatica bi bila prejela zasluženo kazen. Tako se je pa izmuznila pravici, A nisem maščevalen in mivršeil sf-m ji zlato svobod«, ko som dobil nazaj svoj denar.
Vendar me še dai'daiio r»opa-de irwa, če spomnim, kako poni/no sent bil -prosil "nedolžno žrtev" zn odi^TŠčanje, k«T sem se bil. "zmotil."
Prvo, kar so storili člani Pa-paninove ekspedicije, ko so jih z ledene pldšče, na kateri so prebili 258 diii, rešili na krov ledolomilca, je bilo to, da so t<iiiK'ljito obračunali s strašno uinnzanostjo, * ki šo jo morali prenašati ves.cais svojega bivanja na ledeni1 (ph>šči.
''Manchester Guardian" piše, da je -radiotelegrafist, ki je sovjetski vladi sporočal rešitev retvnrice raziskovalcev, zaključil svoje poroči 1«> z važno ugotovitvijo, da "so raziskovalci
stil in dolgo jiotoval če« ledena polja Arktika, se je neprestano s hrepenenjem spominjal takšnih »kopeli.
Hpomnil se je nanje celo tedaj, ko je pri rtu Flori srečal
V Evropca, jje bila popolna iu felo hitrejši^ nego nasprotno dogajanje. jKako čudovito je bilo že samo« to, da si se mogel obleci, lie dd bi se moral prej nama/za ti z mastjo, in pred vsem, da si se likog« I gibati, ne da bi vedno znova čutil, kako se ti obleka prilepila na telo." Takšne slasti iso občutili tudi
Nikolaj JCrestinski
Jacksona, odšel ž njim v njego- Pa|pall-m^ KrenUel, Feilorov in vo kočo dn si privoščil tu vseh	prvp dn]	ko Ka
dobrili stvari, ki juh je pogre-w	na^^ajmir."
&al že leto dni, ki*uha, masla,] mleka, sladkorja, kave in dni- j gih. V svoj dnevnik je z*Jipi-j' sal: "Višek vse ndobnoHti seio
dosegel, ko sem mogel končno (NaŠ& zastopnica za Cleve-
odvreči svoje umazane nun je. si
bas v kor>eli." Tu se ne da pač(privoščiti toplo kopel in se iz-nič pomagati, sredi polarne no-'nefeitl vsa i toliko nesnage, koči in v strašnem polarnem mra- likor je bilo to pri prvem po-zu ni prilik«■, tla Ki se človek skusu mogoče. Kolikor toliko vsak dan in temeljito umival, čist sem postal šele po nekoli
Že Nansen je dejal nekoč, ko se je bil okopal na "Framu": "Šele tetlaj, ko se dobro uiiii-ieš, se čutiš spet človeka." In pozneje, ko je "Frani" zapu-
ko dneh in nekoliko čistilnih poskntsili. In p°tcin snažna, mehka obleka od nog do irla-ve. os tri zrni lasje, obrita brada — in spreinemba iz divjaka
land in okolico Mrs. FRANCES PATIA
nabira nove naročnike za "Glas Naroda". Rojake prosimo, naj ji bodo pri tem delu naklonjeni.
Uprava.
bivši sovjetski podkomisar za vnanje zadeve, ki je bil te dni z osemnajstimi drugimi obsojen na smrt, češ, da je "koval zaroto proti Stalinu,
" GLAS NARODA" g,
[pošiljamo v staro do- g*
[ movino. Kdor ga Ko- p če naročiU za svoje ^ sorodnike ali pri jate- 4 Ije, to lahko stori. — f Naročnina za s t a r i 6 kraj stane $7. — V j Italijo lista ne posi- j ljamo.	ž
AHN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. —
Trda vez. V!7l» Ktran'	Gena $1.10
ITčoa knjiga za Nemce in za one, ki so nem-AČlne zmožni.
AMKRlKA IN AMERlKANCI. Spisal Ker. J. M, Trunk. (008 strani.) Trdo vezano
Opis iHtsnmeznib držav; priseljevanje Slovencev ; njihova drufttva ln dru?» ^»io«iue ustanove. Bogato ilustrirano.
Cena $5.00
ANtiLF.<iKO SI.OVEN8KO BF.KII O. S^navli dr,
f. j. Kpm. vezan'	Cena $2.00
UUICSKA VOJSKA. U5 strani.
Cena 40c.
BODOČI DRŽAVICAM naj naroi- knjiiico — "How t« become m citizen of Ide United States".
V tej knjigi so vsa iiojasuiiti in zakoni za naseljen'-	Cena
BREZPOSELNOST IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani.
Cena 35c.
DENAR. Spina I dr. Kari EngllS.
238 strani	~ ,
Denarni problem je zelo zapleten iu težaven * In ga ni mogoče storili vsakomur jasm-ga. Pisatelj, ki je znan CeSki narodnogospodarski strokovnjak, je razfiirii svo*- delo tako. da bo služIlo slehernemu kot orienučni spis
o denarju.	Cena 80c.
DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Franjo Dular. 278 si rani. Cena trda vez Cena $1.50 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni in zdravljenje; slike.
I HI ORttlDA DO BITOLJA. 1«« -tranl.
Zanimiv potopis s slikami »Utln krajev naSe stare domovine, ki so Slovencem Ie malo siiani.
Cena 70c.
GOVEDOREJA. Spini R. S slikan*'
Leg vari. 143 strani.
Cena $1.25
IZ TAJNOSTI PRI RODE. 83 strani.
Poljudni spisi o naravoslovju ln zvezdoznan-■t vil.
Cena 50c.
M*	\
KOKOSJERE.1 A. Sestavil Valentin Haztn^er. 04 strani. Cena tidove«----M BroS. ....
15
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani.
Cena 30c.
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV. TOV IN SRBOV. 95 strani
HRVA-
Ce'na 30c.
KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani 1 Ves.
Cena $1.25
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENitj. 111 str.
Cena 50c.
KUBIČNA RACUNICA. Trda »rt. 144 •«*-N*vodila za izračunanje okroglega. ga In lesa nega lesa.
Cena 75c.
LJUDSKA KUHARICA, najnovejša in praktična zbirka navodil sa kuhinjo in dom. '
Cena 50c.
MATERIJA to ENERGIJA, Spisal dr. Lavo Cer-melj. S Ritkami. tbO stran* Nauk o atomih, molekulib in elektronih. Po-ljudno pisana razprava o Izaieuam uoderne snanoatl.
Cena $125
MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. s slikami. 148 strani.
Knjiga sa mlekarje ln ljubitelje atlekaratva sploh.
Cena $1.00
spisi:
Kuharske
KNJIGE
LJUDSKA KUHARICA
Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c.
KUHARICA
965 navodil, 255 strani. Cena: broš. $1.25, vez. $1.50
SLOVENSKA KUHARICA
Najpopolnejša izdaja, 728 strani.
Cena $6.00
t
NAROD. K. IZUMIRA. lt»I stsini
1*olj>lden imls najspveriM-jiU-^ iihtim ur up j ' tu. uieguie ftftv ln navade.	i
Cena 40c.
\AftK ftliODUIVE ZlVALI v POIMVBI iu BESEDI. (»pisni Fran Krjavit-. J-Jl ctrani. Broš.
Cena 40u.
OltltTNO KNJIGOVODSTVO. r(H <.tr;ini. \Vt. . Knjiga je namenjena v prvi vrsli va stavbno, iiuietno in »trojno ključavicifarstv«* *t 9-1««-zoiiva rstvo.
Cena $2.50
MOKKITJK AMERIKE, spisal II. MAJ AR. Trije deli: Kili. 141. 1.X! strani. O'tia mrliko ve* t i'oljuileu ill natam'fMi oplf« »Mlkritin novega f ' sveta. Spis s** f-ita ktikor /.:iriiiniva	ter
\ je sestavljen po uajboljšilt virih.
Cena 50c.
PRAKTIČNI RAClINAR. Trda vez. PririM'-na knjižil«, ki vsebuje vsr. nsikuon in pr<«laji milrebno.
LT.l etr... bat Je pri
Cena 75c.
PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE -
Spisal dr. F. Veber. iHl struni. Knji^<t toplo pri|*onM~ann» vsakumnr, ki hoče seznaniti z glavnimi či.ami sodobna filozofije.
Cena 70c.
RUSKI REALIZEM, »pisal «lr. Ivan frijatelj. j 4K( st.ani.	š
V	k ijitfi so opisani preilhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrstne rusk«i struje.
Cena $1.50
8P0M1NI.	Jože L»vtilnr.i lH.'i strani.
V	tej knjsl ol.Tija naS znani poioplsee župnik ■' Lavtlžar spomine na avojn ItrezšU-vllna ,«>-tovanja.
Cena $1.50
SPLOŠNI PODUR, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE.
Cena broS.	Cena 50c.
SLO V.-AN(> LEŠKI IN ANULE&KOSLOVEN-
SiiOVAR. 148 strani.	Cena 90c.
SLOVENSKO NEMŠKI SLOVAK. 14:; str.
Druga |Milovi<-a knjige vsetiuj«* o«-mško slo-veuaki slovar in kratko slovnico slovanskega in neiuškeaa jezika.	Cena 40c.
UVOD V FILOZOFIJO. Spisu! dr. Fran«- Veber.
352 strani.	Cena 75c.
IfMNI KMETOVALEC. Splwi Frane Povfte.
cena broft.	Cena 50c.
VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani.
Zbirka zanimivih in kratkofasiiih spretno sil: Inirke ln šaljivi jHiskusi: veileževalna tabela; puiiktiranje; zaslavit-e.
Cena $1.45
VODNIKI IN PREROKI. 128 strani.
Knjijja je IzSla v zal<>2ld Vodnikove družbe ter vsebuje tlvljeujeplse mul ki so n svojim delom privedli slovenski natod la «uženjatva
r svobodo.	Cena GOc.
ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 strani.
Zanimivosti is ruske zgodovine In natančen opis voja&ke republike zai>oro5klb kozakov.
Cena 50c.
ZORAVILNA ŽEL1ŠCA. O! strani.
Cena 50c.
VERNE nUdE V VICAR
Spisal Prosper Merjtpee. 8f> strani. t'«na.. 3f Kden najboljilh aplsnr franroskess mojstra, vzeta is naSem kmetskega življenja.
VOLK SPOKORN1K (spisal Franc MeSka; a
slikmtl) ______________________________________________fl.M
Trda vez.......L2t
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA
Me
"O L A H NARODA" — Hew Ton
Wednesday, March 16, 1938
THl LARGEST SLOVENE DAILY IN H. 8. Z.
KRJANCEK
ROMAN IZ 2IVUENJA
ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. 43l__3	O
PO POVODNJI V CALJFORNIJI
<J muiar se pri pogledu nanjo nekoliko zgane. Ali i ta mul jo hirer povedala, da je učiteljica zelo ljubka, toda sedaj je pn seneeen. Četudi je že. videl mnogo lepili žensk, to min-i do dekle je takoj pri prvem pogledu tako zelo vplivalo nanj, kot se nikdar nobeno žensko bitje. Oei mu zažare, ko jo mu Anita predstavi. hi /veselo iztegne svojo roko proti Hemii. | "Ali vas sinem (»ozdraviti kot sostanovalko, gosjnja Hell?*/ I\nI živim pogbuK^m njegovih oei mu naglo poda roko in (imiliar takoj zo]>et vpraša: :
"Cpam, da vaui je grad Limleck všetV* Kerma glol»oko dilute.	•
"Ah, tukaj je rudo vi to U|m». Pri v.-akem koraku doživim pravljico in vsled toliko novih utisov sem nekoliko v zadregi."
Anita se zasuieje.
"Torej še veduo v pravljičnem razpoloženju.**' Hernia jo hvaležno pogleda. "Kako pa more biti drugače."
In ko gre (iuuiiar |m> dvorani, da prinese nekaj >tolov. pravi Hrrma tiho in pozlatil po svoji obleki:
**Drevtt-ee, strehi >«• in vrzi «Vz mene zlato o'bleko." Anita jo pazno ogleduje.
"Saj sem vam povedala, da ima v«« obe isto postavo." In ko Guunar zopet pride, -«> postavi Anita |K>leg Ueriue in ga vpraša:
"Kaj ne, prijat« lj (junnar. da im.lve obe isto postavo?'* (Junnar primerja «>b«' dami in smeje nagne glav« .
Brezpogojno! In obe plave las«'. Samo vaši >«« nekoliko temnojši. t«nla v priim-ri z vašimi modrimi očmi -— v«»lika razlika! Toda nič manj svetlejši la>j«' gospicc II« I love iit njen«1 rjave o»'-i. Z«*lo o«"arlj'vo. hivz vsakeira vprašanja." Anita se zasmeje.
"Bomo velrko<jušii«', dragi (iumiar in vam bomo vrnile \a- pokloii. Vaš«' sveti«- modre o«"-i i~o zel«) učinkovite v vašem zagorelem obrazu in >o v po]>oliicm nasprotstvu z vašimi tem-no rjavimi la>mi.M
Preko <iuii!iarj«'v<*ga obraza s«- razlije ljubezniv n;i-iii«'li. "S.ij n«> vesle. Anita, ako b«» tudi gospiea EI• -1! tako milost 1 ji va.**
Henna za rdi p«« I njegovim p<»r« dnini pogledom. toda se • ipoirumi in vzdrži njegov |x>gl« d.
"Sani<» potrditi morem, gospod ravnatelj, tla imate po (tolmuna izrazito nor«lij%ko postavo.**
"Moja mati j«» tudi bila Šv«»«lkinja." pravi (Junnar. Toda o svojem očetu n«' govori.
Dalj«' govore navidezna hrezptmi«*mhiio. (tuiiiiar II«*r-
...i	i-,,V. <ln niu .j,- Anita ,,ri,,m,,l„Y,[;,, kal«, -i j.- takoj i:'n^Vir^T"" TT""?'
rri,|..l.ila „l,a -troka. Il.-nm, s«, za.lovoljao ...tlahm-: 1 !l«o ic.J.- /.airom-tno .>lk,Uj,. Na
"Z.lo S.,„ sivčnu. <la sta otroka l„pa h, -.,„ j„ tako j in,,-' ' 7 t '■'Z,'R''' ? Vr , - - - -	1	'	panski cesti je pri s« 1 okoli |m>!
De lav« »i p<»pravljajo tRičuliv Southern Paeifie ?.ehzni«e, katere je tekom zadnje p«no«ln
vodovje razdejalo.
Strašen zločin pojasnjen
MARIBOR, S-i. febr. — (Joto-, pri Sv. BnltVuku, s. je zdelo vo še ni noben zloein tako raz J verjetno, da bosta v zvezi Be-buril mariborskega občinstva, vaixl i jeva rana in tragiena smrt kakor okrutna tragedija, ki soj obeli. Bevanlija ,>o v bolnišni-jo odkrili v ne«leljo zjutraj pri ci takoj sti«»g«» zastražili ter ga
Sv. BolfeJiku uurl Mariborom. V grmovju, nekaj deset metrov vstran ob poti, so našli v bližini znane kapelice Sv. Antona ubita mladega moškega in mlado žen>ko. To otlkritje j«' tem strahotneje vplivalo, k«ir žrtev niln'e ni m »gel prepoznati zaradi poškodb, ki sta jih imela na glavi in obrazu. Š«'|«' v p«»-nedeljek zjutraj, ko nista prišla v službo, so ugotovili. «hi vor <«I i n«» molk. Videl..
začeli zasliševati. Zapletal pa se je votlim bolj v protislovja. Knkrat j«- dejal, da j«- bil napad« u ž«* ob petih, drugi«"* ob enajstih, tretjič ze»p«>r ob .Irugi uri. Tudi ni mogel pove.lati. zakaj >e ji- ravno ponoči t, I pravil pO drva, ko >«- v šumi itak I
I udi Sajt«'g«'l, ki sicer >am ni tožil, pri-el pa j«- na razpravo. I a ko j j >o k.»m'*ani razpravi >«» delavci i>• Lni«"-arju že v raz-pravni dvmani glasno obetali maščevanje. Preiskava >«• je po od k rit ju zlv.čina zaradi tega obiuila predvsem v to -liier ter j«- nagel us|n*li pokazal, da je bila domneva oblasti pravilna.
D« vardija so ni«»It« m' prej>e-Ijali i/, bolnišnice v jctnišuic«> <»kr«»žn«»ga s«nlišča. d«»čim se na-haja Šajtegrl v družbi drugih a ret i ranče v v poliei>kih Zi»|wi-rih. Šiljtrgel je odi čno laiil
...	■	i. ^t- \ -tmu jiaKi	.	" ...... .. •
nič n«- villi ter suhljadi nikakor v:;,k>° krivdo, prav tak«, pa tune bi mogel nabirati. \a \>a . ji, van1'. Pojavil«- pa <o ><•
ta vprašanja je imel U«»i o«Igo
, -------- . .......- pii >i
sta bila ubita 24-1. tna magi- je tak«»j. da ima t« žk«» vest, kei stratna uradnica Milka (io^u- je bil v Indnišnici skraji»* n«'-pova in 27-letni gradbeni i« li-nik in polir tvrdke Toonuies Stan«* Dolničar iz Št. Vi«la nad Ljubljano.
S«' preden je spl«j|i bij oilkrit zločin pri Sv. Bolfenku, je vzbmlilo p«izorn«»l umriborskt
vse
lahko šlo.
Vetluo j«* težavno nnklo u<
la ratLi. /ato bo
njem st premagati. Taki« upam. «la Otrokoma tmli težko mene se < kloniti."
"O tem vam inon-m povedati sumi nekaj. Ko sem se vrnil domov, mmu srečal Haiiiielore in Dieterja. Vedno me čakata, kadar gmn iz pistnie Tn tedaj s; m slišal veliko pohval«« o go-piči Ilermi."
jr«M-mi zo|M*t Šine kri v obraz, t-da niso bile njegove besede, ki so razlile to kri, temveč mehki, gorki glas. s katerim je izgovoril nj. no ime. Naenkrat >e zav«\ kako lepo zveni \ njeno ime. Ifernia >koro prestrašena ]>ogleda Auito. Ako je Anita, k« t si j«> mislila, t«-ga moža ljubila, toJaj ji je moralo v vsakem ožino biti n«»ljubo, du je ime druge ženske izgovoril na ta način. Toda v Aiiitinih očt b vidi samo nemirno odobravanje. K«» bi pa ga mogoče vendar le ljubila/
vprašanje razvozi ja tako uporno utripanje srca. da si misli, da je potrebno, da se zopet ozmerja. Toda - tem ne pride daleč, kajti te«laj v-topiie tudi baronica Ned mehova in njena hči in takoj nato tudi barou Kurt Fuchs. Za njim pride Helena in oba otroka,
Inga se takoj poslu ž i priložnosti in pove Henui, da mora v bodoč«« skrbeti za to, da -ta otroka točno pri vsaki jedi. Hernui s«« prikloni ter se takoj zavzame za otroka, ki ttekoli-ko plaho stojita med oilraščenimi. V navzočnosti matere in stare matere sta bila vedno plaha in v navzočnosti Helene nič manj. In > stricem Kurtom tudi nista bila posebno prijazna. Sicer se j« včasih igral ž njima v parku, kadar je bil dobre volje, toda včasih j«' bil ž njima zelo robat, kadar je bil slabe volje in sta mu prišla na pot.
Tako otroka nista nikdar vedela, kako bi <e obnašala proti njemu. Samo "stric (Iminar" in teta Anita sta bila njuna prava prijatelja, sedaj pa je še prišla gospiea H"-ma. In oba otroka se ljubeznivo okleneta Herme.
Baronica Seebacliova Hernio naglo predstavi svojemu sinu in pri tem baronica in njena hči začudeno gledate njeno elegantno obleko. Baronica pogleda i=vojo hčer, kot bi hotela reči: No, ali nisem imela prav? Samo poglei jo! Ima zelo okusno in elegantno obleko in je krasna!
Inga mora jezno priznati. «la je "mala učiteljica" v resnici čudovito lepa. Toda je prenaduta in preveč samozavestna, kot bi se le količkaj bala, da bi jo mogla izpodriniti. Ne da bi se še kaj zmenila za llenno. se z zelo ljubeznivim nasmehom obrne k Gunnarju in se ž njim razgovarja.
Zato pa se Kurt tembolj zanima za novo učiteljico. To j«- |ki res lep koštrunček. Naravnost krasotira! Ta bi mogla komu na Lindeeku priganjati <lolgčas. Kajti njegova inati je smatrala za potrebno, da dalje časa ostane doma!, «Ta se )>okaže gospotlarja. Vslcd nadležne polnemoči so bili vsi bolj, kot je bilo prijetno, odvisni od raniatelja Lundstroma. Vskxl te polnem oči se nikdo ni mig« I dvolj preskrbeti z denarjem. Zato je Kurt sklenil, da bo celo leto kar najbolj varčen, Sedaj more saj biti prepričan,, da je bogat dedič. Da bi na! daljeval svoje učenje, na to niti ne mislil.
Mm, mala učiteljica! Krasno je. da je kaj tako lepega v gradu! Kako lepe oči ima! In pri tem veselo gleda v svet, da bi človek od njo takoj mogel pričakovati protiliub-nosti.
IVi kosilu Kunt skoro neprestano gleda Henno, kar je (Junnar tudi dobro opazil. Nekak nemire ii^atek ga obide in mržnja do Kurta mu z vsako minuto narašča. Samo ]jazi naj se, da te mlade dame ne bo nadlegoval.
2. ure ]to polnoči mlad človek. >n ki je močno krvavel na levi nogi. Dejal je, da s«- piše Ivan Bevardi, da j«* delavec jh« p«»-kliou ter doina iz Sp. Radvanja.
price, [<1 >«» oba videle, kako -ta v soboto popoldu«' v Kadvanju pr« žabi na Dolničarja v neki gostilni in ko je prišel mimo z Milko (b»rupov«), sta tmli !»«•-vardi in Šajtegel vstala ter napotila za njima v hrib. Po | temi dokazi ><* j«. Bevardi vdal *• r je j m m la 1 delno priznanj«'. Pot r«lil je. da j«' bil umor akt mu-čevanja. Zasnoval da ga
jo Saj lege I, ki je Bovurdija
prog« voril. «la j«* -el ž njim. |l»«'Vai«l: j«' vzel - seboj tudi «|e-: i mačo sekiro, ni pa mislil, da n> ^iiižila kot molilno orodje. ' 1 Pravi, da ie r« - nam raval pri-
starpa 20 let. Bevardi j:- pri- |^ajt«'gel je bil z;ipo>|. n neka | po ved o val stražnikom razbur-j časa pri zgradbi novega pri-
Uiireii t«T ga j«- zla-ti n«'pr«'sta-na prisotno-! |N»lieijskega stražnika pri postelji delala iiorvozin'ga.
Orožništvo in (»olicija sta vo-4lila preiskav«« skupit*« z roko v r<»ki. Kmalu j«* bilo ngot vlj«-no. s kom •>»' je Bi-vardi družil. Xiti s«i se razpletale v Maribo-'
ni, pa v Stud«'iicih. v Railvanju! mi Teznem in Pobrežju. Naj i nt i mnejši Bevanlijev prijat««!.,, jo bil ^O-Ietni Ivan Šil jtegel, ro-j
dom iz Slov. goric, loma pa z »,rnv,h	,lrv- sl:»
Zakovske cest«- ,,a P«.Obrežju. ž.rtV8l!,,i >kn/-' v lmb doSv. P.«»I .
lJ. 'i	i * i * i	.	.* . i 1 el I I." r I L- I..I- 11111 i i. Sk!i ilinh.l .L. I
ljivo zgo«Ibo. ki jo je doživel n krog 11. v bližini Mrzlega -tu-donca. Namonj«'ii je bil po <lr-va ter je vzel v ta namen s seboj sekiro. V bližini Mrzlega studenca pa da i«- stv«'al «lva mlajša moška. Klen od t«jh je bil oblečen v siv«t obleko, sivo suknjo in športtfo čepico, mtsil je nahrbtnik na ramah in smuč ke, drugi pil je bil obleiVn v temno obleko, razoglav ter bre/ sntučt. Oni v t«'i»uii «>bl« ki j«' naprosil Bevardi ja za ogeaj. ko pa mu j«' prižigal cigareto, ga je moški v sivi obleki bre/ povoda napadel ter mu zasadil nož v stegno. Bevardi j«- nato v strahu ]>obegiiil iz boste »lomov. |>otem pa je odšel na p««li-eijsko stražnico t» r ta napad prijavil.
Bevanlija so r/. stražnic«' takoj napotili v bolnišnico ter ga je spremljal stražnik, k«'i* je bil zelo oslabel. Med |*>tjt* pa j«' stražniku postalo sumljivo, ker je Bevardi zelo močno krvavel, tako da je ostajal za njim kar rdeč curi k na snegu. Stražniku je bilo jasno, da bi bil in«>-ral. ranjenec že zdavnaj izkr-vaveti. če bi bil dobil poškodb«' y.o ob 11. zvečer. Oddal ga je v bolnišnico. Ko pa jo v nedeljo zjutraj okrog pol 10. prispela vest o strahotni najdbi
zidka. katerega gradi v h-k-til-ni tovarni Doctor |M».|j«»tj«. Ton-ni«*s iz Ljubljane. (Jnulnjo je v«wlil kot poslov<»lja in p«»lir( Stan«* Dolničar.
tenka, kjer mu J«- Šajt«'g«*I d«-jal, naj ga počaka, pa mu j«* . vzel sekiro ter izginil za ovinkom. < '«••/. tipkaj ča-a s • je Saj tegel zi.pt t vrnil, pa brez s«.-»kir«'. r.'ke pa j«' imel «»krvavlj««-ii«'. Na vprašanj«', kje ie -eki-
je, da st je priglasilo malo ude-j ležencev ter -«' avttfbus ne bo p« I jal. Odločila se je ,da gre p«»š ter s«- je pridružila Dolitiearju. s katerim seje že večkrat u«h'-ležila raznih izlet.v. Odšla je iz mesta ob ."». popoldne. Ker j«* do mesta, kjer so ju našli ubito,! dobri dve uri hodu. se j«' moral zločin dog«*iliti med 7 in ,s. uro t zvečer.
Poj.«:lun >i je nadaljevalo zasliševanje obeh ■•samljeucev. Pri ti m je prišlo na dan. da «»!»-stoja tretji sekrivi-c in sicer, je to 45-Ietui ilelavec Blaž Šega iz Kr Ivanja. Šeg(> >0 aretirali m je v policijskih zaporih, kj r je ilo sedaj vse tajil. Oba ostala >ta pripovedovala, da ju je, S.-ga pregovoril k Umiu zločinu! ter jima je tudi p v« dal t«>čnoJ kila j odlmj: ! Delničar iz Mari-J liora na -mučanje.. V>i tri j«- so ><• si stali v bližini kadetuico t' r s«» «;, 1 tam zasledovali Dolin ca rja in tiorupovo v-e do m«'->ta /.ločina. Tam je prvi pristopil k bolničarju Bevardi in gaj zaprosil za ogenj. K » mu je Dolničar prižigal «-igareto, je eden od »»talili ilveh pristopil o«l zadaj in udaril Doluii'arja -sekiro pi» glavi. Dolničar jei inn ! ^.e j liko moči, da j.- po j t ogni I nož J«*r Minil ž njim !»«»-• vt'rdija \ -tegm». potem pa -e je zgrudil mrtev. Bevardi tudi 1 r-«li. da >•«• v-i pro Imeti, ki -o jih' vz«-li Dolničariii in '»«»rupi»vi. shranjeni pri Š -i v Ifadvanju.
Razjasnitev umora, za kateri* s«- je v mestu naglo razve-delo. je z«'Io pomirj«'valno vpli-| vala na n^burjen«' duhove, ka-t« re je še 1» l j vzm niirjalo d«*j-| stvo. da so bili navezani samo na -dučajne. v« činoma nens-i ničn'- i ni*« »nuncije. Celokupna javnost ta strahovit zločin naj-j ostr«-je o-bsojn. Zločinca bi vse-i kakor zaslužila najstrožjo ka-' žen. t- • la v veliko zaščito jima
VSE PAR NIK E
in
LINIJE
ki so | važne za Slovence zastopa:
S SLOVENK PUBL. CO.
YI«;oSl.A\ TKA V KI, OKIT. | 216 \V. 181li St.. New York. N. V.
KRETAINJE
FARN1KOV
SHIPPING NEWS
iS- marca:
Kurupa v Urctucu
li». iuar«n :
Vul«-uiiia v Trst
tuari-i : <JiHfii Mary \ t 'lierlnMirg
'Jl». mari-a :
l:. \ v lii'ima
Hi- «lt- l'rami- \ lluvrr
mari-a : Ni»rmaii>lii* \ lla\ r«* A<iuitauia \ t'li«frl«uurj;
1. a|>rila : lir<iiu-n \ I'.rritHii
J. aprila : C'oiiti- ili Sa\ t»iu v i •»'ii<>:i
t». aprila : IjiHi-u Mart \ « Ih-i Im.iii^ 1'aris v llatrt-i«, aprila :
SaMiriiia v Tr>t II. aprila:
Muri*p:i \ Ur»-m»Mi A<|iiilaiiia \ t'lMTln ur^ ]«: aprila :
lii-\ \ «•a*lin;i
- ,:prila:
l.afa\<-ll«- \ llavri* I »••ifujja riu v «'IhtImmit^ 'SJ. aprila :
lirt-iiii-ii \ Kri'iui'ii lJi»iua \ <i«'Uua _'7. aprila :
«»!i<^'ii Alary v ( 'IutIm.iit^ lir fI'ram-r v lliitn*
aprila : l*a ris v i 1 a vrv
< *< ■! 11 < • <li Savnia v »i'-u.,;!
i»i» njena mladost. Nista š«* bila v času zločina polnoletna ter lah k o dobita po določbah zako na največ 20 l«-t ječe.
Poleg Bova rd i ja -«» p««t«'m ta-!1'*'1 IM /ak;'« ,4' krvav. Sajt.-gel ko j še ar«'tirali Šajt «rla in se,,n »•»<"'t'<ar o«Igt»voril. ko pa mu več dela v cev. ki -.i bili* pri J> »l,,var li zagrozil, da ga bo
men jeni zgn.lbi za|H»sleni. Ta-| V.r,-';,.vil-- r,< i'/•v,';l, k:'k
' čin, jo Sajt«'gel pr.tegnil nož t«-i
Bevartlija zatxxlel v nogo.
koj je namreč postalo jasno, da bo motiv umom v maščevanju. Dolničar je meseca «lee«Miibni
Kb'dttji je nato p«»l»egtiil ter
IVI >111111 II	...
odpustil 20 delavcev, ki <•» bili'56!1	na p«»!ici.>» v Mariboru zttl>osl. ni pri gradnji, i >dpn I
znanja	vidi. skuša B«*vanli «>«1
valiti vso krivtlo na svoji ga tovariš«, ki pa zaenkrat še vse taji.
ščeni delavci s<> tnlili. da jim tvrtlka ni pravilno odpovtMlrda ter so zahtevali še me/.do za 14-dnevni «>dpovedni rek. A' s«»-boto dne pi. t'.'br. -«' je vršila j Kakor je iz iiuvetleiiega razpreti okrajnim ^idiš.MMii raz-;vidno, jo postala Milka (toru-prava. Pri tej priliki j«* nastov|,pova žrtev zločincev zgolj slu-pil Dolnioar kot glavna pričtt! čajno. k«-r je bila v dražbi t-,»-t««r je s p ris«-go pot r« I i 1. da j«« | variša. kateremu s« > maščevale, delavcem pravilno v 14 dm-v j nanwnili smi-t. (Jorupova" se j«* nem roku o<l po v« <lal. T«>žit«'I.ii j nameravala peljati z avtobu-so zaradi tega pravdo izgubili. I som. ter je prišla celo na Olav-MV.l otlijuušč« liimi .lelavci jo bil; ni trg vprašat, če vozi. Zvedela
V JUGOSLAVIJO
SAMO 7 DNI
r«- potnjrt«' na eksprrsnili parniKili:
BREMEN • EUROPA
l»r/i \ lak •»•» limiM-n in Kitrupa v IJreniTliatrn zujaniri «i«Ii»Imio potovanj«' do Ljubljane
Ali i»'.luj«»- > i riljulilji-iiitui i-kn|>res. parniL'i:
COLUMBUS HANSA - DEUTSCHLAND HAMBURG • NEW YORK
I/.In tih' /.t'li'ztiiski* x\ f /.f ih| «*ht'rl»<>unra, l(n*ui«*iui ali llaiuluir^a	-
Slr«»ko\n jaški uasvi'li glede vizejev za priseljence in obiskovalce.
'/,.i ; oj.ustii'a \pr;iš;ijte lokalii'-ua agenlu a'i .">7 linmdnay	New York. X. V.
HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD
NAZNANILU
Bojakom po Pennsylvania (posebno v AlleghaDy, Cam bria in Somerset okn.ju) na znan jamo, da jih bo obiska! naš novi potovalni zastopnik
FRANK AIILIN
Rojake prosimo, naj mu po skušajo ustreči pri nabiranju naročnine.
Uprava Glas Naroda
Bohinjsko jezero
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo že vi.
"Naši Kraji"
31ike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
n.
216 WEST 18th STREET. NEW YORK