u	'
ilLli^O
Vredni ki Profesor Valentin K o n š e k. —
Tole noviiic pridejo vsako sredo na svetlo: cena na uctertinko leta 40 kr. po posli 50 kr. sr.
Nro. 9.
23. vcllilga serpana 18-58.
Poklic!
Naša jtiuakoserčua arniatlaje v poslc-duili tlncvali prctcčeuiga nicscnca na J.aš-kim častitlivo sovražnike premagvala, jo pa tudi ravno skoi svojo lirabecuost, x klero samo je nasprotnike i* njih »i/grajov sognali »atnogla, mnoge teiave in«'».gube lerpela. Precej veliko je število pridnih, ki »o padli, ino še veči število jih leii v bolnišnicah (špilalah), kteri so v spoliicujii svojih dolžnost močno raueui bili. Kak velko jo tudi našo vesele ino šliiii.mje /.avolj časlilih oprav naših bratov, lak velka je tuili naša žalost, ktcro /.avolj /gub občutimo. Nas ».ačnu ser-ce boleti, kader se spomnimo ujili piT/.ade-vanja v voskovanju, njih časlilih prcniag — iuo kader smislimo, ile ravno oni /.nabili brc/ vse tolažbe imajo pnmaukaiijc živeža iuo strežbe v pluji deželi. I»a kaj pomaga vsiiiilenje, če se v iljaiiju ne »kaže? Kaj jim pomaga, če smo mi od žalosti giucui, ker vclkc liiilečiue terpijo, ako pa jim »a po-lajšanjc iuo lolažbo nične storimo? Soja naši sini, naši brati, i/. naše žlallte iuo našiga naroda, so, da v kratkim povemo, naši luli domorodci, kleri tam v tcrplcnju iu .......aiikaiijn ».a čast našiga imena iuo naše moči se vojskujejo. Ivoljka tolažba bo pridnim vojakam, kader /.vedo, da sc njih spomnimo, da sc njih premog veselimo, tla nas žalost obide iuo screc boli ■/.avolj njih tcrplcuja, — iuo da mi svoje občutke »ko/, prostovoljno podpiranje jim na ».nanje tlamo, skoi ktcro jim bolečine jio-lajsamo iuo njih stan, koljkor se da, poboljšamo! Resnično, človeška dobrollivost se nar lepši tam skaže, kir jo narveči xa-služkt »korej po pravici tirjajo. Prepričani smo, da »o te besede po voli vsili doino-
lubuili Austrianov, y.alorej tudi vso k iiod-
tiiranju ranenili vojakov naše armade na l.;tš-liiu budimo; posebno sc, pa k našim dragim tlomorotlcain v spoduim .Štajerskim, k Slo-, veticam oheriiemo v prid našiga priduiga domorodiiiga regimenta Kinski. Ilrali ste otl »jigovc čudne junakoscrčuosii v iiovinah; pa ravno tako sto (udi že /.vodili, koljko je prestal! Zatorej domorodci! vsuiilitc sc vbogili holcnili in raucuih, iuo polajšalc nji It težave skoz darc, koljkor vsaki premore. No samo y.avolj njih hrabernosti sc jih bodite vsmilili, ampak tudi zato, ker so vase žlalilc, vašiga roda.
Mile darc v diiai-jah pobira v Gracu bu-kvarija gospodov Damiana iuo Zorgcla, iuo llerlierta Lampelua.
Za deželo pa prosimo domolubne družbe v Marburgi, lladkcrsburgi, na IMiijim iuo v Celi, da bi liotli mile darc sprejemati iuo naiu poslali. Visokočastilc duhovne na spo-duiiu Štajerskim, kteri so nam vselej radi roke podali iuo uas podpirali, tudi zdaj prosimo, naj bi, darove pobirali iuo naiu sauii alj skoz sgorej imouvaiio družbe poslali. Koljko sc jc nabralo, iuo kako v imcuvau namen obcrnilo, se bo (udi oznanilo. Gradec 7. vclk. serp. J8-I8.
Od gračke družbe „Slo7enija.4*
.V Gradcu 17. vclk. serumu iS 18.
Štajerski Slovenci! l*rovizorni deželni zbor v Gradcu jedo-nes končan. Vsercc me jc giuilo gledati zaduokrat zbrane vaše častite poslance, ki so ucvlruduo cel čas zbora za blagor naše lepe dežele se poganjali, in vsred med njimi visokorodniga, pa tudi visokiga spoštovan* ja vreduiga gospoda grofa Atcinza, nnši»r-deželuiga nadstojuika. V visoki »ta.osti so
ic, glava je bula ko sneg, in vendar »o dau na dau po pet ur pri sejali sedeli, brez nc-volili se alj vtrudiii, postavo za postavoj zboru prcdpolagali, razne misli prcsojcvali, razkačene serca nomcrjali, iu vse tako vodili, de se je vedno le to sklenilo, kar je za nas nar bolje. Kdor jih jo poslušal, se je čudil njih modrosli, in njih blagimi! scrcu; vi pa Slovcuci! se od tega stariga gospoda učite: kaj živa, čista Iubežen do domovine za more. Pravi rodolub prinese svoji domotiui prijetnost živleuja, premoženje, zdravje iu živlcuje v dar, iu lakih rodolubov nam llog veliko daj iu dolge lele ohrani! Mnogim so se oči solzile, ko so se slari gospod vašim poslaueam za ujili pomoč pri osnovanju novih, naše deželo posebej zadevajoči h postav iu uaredb zahvalili; iu kadar se je eden izmed poslaucov v imenu vsili drugih ludi njih visokorod-nosti za tako modro vodstvo zaliv alik seje na eukral po celi zbornici šumeči ..Živili" vzdignil. Niste se goljlali vi Slovenci Ccl-skiga kroga v poslancih, kalere sle zvolili, večdclj vsi so pokazali bistro glavo iu žlahuo serec. Med lemi vam posebno imenujem g. I)r. l<'orckcrja pravdarja ing. Gurnika c. k. pošlnika, oba iz Cela, ing. llopolarja, ter-žaua iz Velenj. Gospod l)r. I« oreker so v vsili rečeh kmečkim poslaiiraui na roko šli, vedno so jim razlagali, kaj se ho v zboru govorilov iu jih podučevali, kako naj svoje pravice lerdijo. Zuiiram so stali na vaši strani, lubi kmetje! in vas varvali krivice. Kar sle vi svojim poslaueam naročili, pa niso vselj v nemški besedi prav lično povedali zaiuogli, so g. dohlar uamesl njih besedo vzeli, iu brez strahu vaše pritožbe zboru ozuauili, iu tirjali vaše s. pravice. Le poslance poprašajle, ravno to vam bojo povedali. Hodile torej g. dohlarju hvaležni, in jim dajle še tudi v priliodno v zuamnje hvaležnosti svoj glas iu svoje zaupanje. i£naka čast in hvala gre pa ludi g. (•umiku, zagovorniku mile slovcnšinc naše in vodju Slovencov pri zboru. Oni so v zboru predlog slorili, de hi se vsi zborni pogovori ludi v slovenski jezik prestavili, de bojo ludi ncmšinc ucuiiicči Slovenci vedli, kaj seje pri zboru godilo; iu akoravno je nckoljko Nemcov, posebno pa uemšku-t.irskih Slovencov temu predlogu se vstav-lalo, so vedli veudar g. Guruik potrebo slovenske prestavbe z tako prepričavnimi besedami dokazati, de je v vas korist njih
vola obvelala. In tako hote vse, karkolj se je v zboru govorilo, tudi vi v slovenskim jeziku doma lehko brali, ler se prepričali, alj so poslanci vašo volo spolnih ali lic. Ali vam ui lo všeč Slovenci ? Iu de se je to zgodilo, gre edina hvala g. Guruiku; brez njih verliga obnašanja bi se uc bilo to ni- . kol j zgodilo. V 45 sejah je zbor svoje opravila dokončal, 15 tej je v nemškim že natisnjenih, v slovensko pa -sc -zdcj' Ifr seja preslavla, 7 pa tiska. Nič več ui Slovenec ~ iu slovcušiua v Gradcu zaničvaua, kar so jo g. Guruik pred zhoraiu tako nisoko povzdignili. Svobodno se zuidejo Slovenci v ka-varnit ali, goslivuicah, na sprehodih, alj kjer bodi, iu se po slovensko pogovarjajo: Nemec pa liho dene, iu spoštljivo našo besedo posluša. Sploh pa vam morem povedali lubi Slovenci! de niso Nciuci naši nar hujši sovražniki, ampak Slovenci, —Slovenci, ki tega lepa imena^vredni niso, ki slovcuskiga jezika dobro giivorili ne znajo, boljši pa sc ga naučili ne upajo, katerim na vas ju na slovenske šege mrrzi, iu jim le lo dopade, kar po plujšiui diši; poiicmčaui Slovenci, alj kakor jiiu prav rečete, nemškiitarji — I i so, ki so se ludi v zboru na ves glas derji: nič slovcuskiga, ampak vse le nemško. Sc včeraj so se g. Guruik še enkrat za slo- ! veušiuo poskusili, ler lirjali, de naj sc postava da, dc sc bo v priliodno pri krožnim (kresijskim) zboru v Celu vse po slovensko govorilo. Alj ui lo prav govorjeno, Slovcn-ci! de bole sami leliko* vse razumili, karse bo govorilo, iu sami lehko v slovenski besedi, katere ste nar bolj navajeni, svoje mi- . sli povedali, ne pa še le druge okolj prosili, de bi uamest vas p j nemško govorili ? Vem, de porečete: Ja. Alj kaj se zgodi! Nemci so tihi, ter pametno mislijo, naj storimo mi Slovenci na Slovenskim, kakor nam jc drago. Alj glej! na enkrat se dva poslanca iz Marburskiga kroga vzdigucla po rodu oba Slovenca, ler bedasto lirjata: Vse po nemško. Glasen prepir in hrup se v zbornici vname, alj g. Guruik sc lako dolgo za Slovence hrabro bojujejo, dokler se zailuič postava da, de naj krožni zbor vselej sam o-pravilni jezik si izvoli. Slovenec nima navade, bližuimu dobriga imena krasti, zato . tudi jaz imeua teh neinškutarjcv ne povem, žalostno zadost, dc sta tako govorila Slovenca! —	(Dalje sledi.)
Slovenska »kupnina vPoličanab.
Od Kristusovima rojstva noben čas ni liil tak važen, ko je sedajui. Krivica iu robni vo prest ajde, pa na mesto oneli pravica iu svoboda veljauost dobivale. Neki narodi grejejo se že v sonci svobode, drugi se k i i m u pripravljajo. Toliko djateluosli v narodih uigdar sil bilo, ko je 7.daj. Godi se mnogo vedeli vreduiga, iu vsiui prigodhaiu narodnost posebni značaj (karakter) dava. De hi tudi naši slovenski krneli od lih pri-godh kaj vvcdli, uredilo se je družtvo v poličauah, klero če kuietam vse oznaniti, kaj se vpolitiškim žitlenju evropejskih na- | rodov prikaže. Havcn liga hoče družtvo tudi Slovcucam postave ua zuanjc davati, ktc-rc se na Duuajskim zboru delajo, in posebno postave, ktere se tičejo tlake, desetine, kazni i. t. d. Zadnjo nedelo vsakiga meseca če družtvo skupšiue imeti, h klc-rim so do zdaj vsi Slovenci povahleui bili.
Pena skupšina bila je napovedana na 110. deu maliserpana. Ali ko bi imel tudi naš paslauik gospod Nluriu priti (lak smo se pri volitvi poslanika za Dunajski zbor pogovorili) pa mu dopušeno ni bilo, suio njo odložili ua l«"i. deu vclikiscrpaua.
Ta deu prišlo je Idizo .#0» kmetov v 1'oličaue, iu mene je veselilo toliko ludstva lam videli, klero se je zuatiželuo zišlo, se-dajue politiške prigodbe zvedili. Xa vertu Pililerove goslivniee smo zbraui stali, kir sim mislil k narodu govorili.
Pred vsim drugim povedal sim, de gospod Slurui neiuore v skupšiuo priti, ker mu veliki zbor odpusta lii dal. To nekim kmetam ni dopadlo, kteri so le gospoda Slurma liteli videti, iu njim ui se mogla dokazati nedolžnost poslanika.
Ilckli so, ou je nam oblubil, da če v Poličanc k naui priti, iu njegova dolžnost je, svojo besedo deržati, de nam napravljene postave oznani iu de naše žele sliši. Ko so nezadovoljuiei potihnili, podužil siiu moj govor, in^ rekel sim, de je nam mira treba, ako hočemo našo z ver ho fMuneu) doseguiti. Po t i m sini pripovedal, kak so Slovenci neg-daj svobodni bili pod svojimi župani, ktere so si sami zbirali, kak so od Avarov iu potlej od Frankov pod Karlom velikim pod-jarmljeni bili, kak so Karlovi stotniki (haupt-mani) vso slovensko deželo med seboj razdelili, iu kmetam tlako iu kazen naložili, kak so Slovenci po sraerti Karla velikima '
i
od Nemce prišli, iu kak so Nemci nemš-e pisaruicc iu učiviiice ua slovenskim vpe-lali, de hi se Slovenci pouemčili.
Na taki način ni zadosti bilo, da so Slovenci pod Fraukaoii ob svoje zemlje prišli, oni še bi morali pod Nemcami svoj mater-ui jezik zgubili. Ilvala llogu ! boljših časov smo še včakali. Vzdiguuljc poštenih gospodov na Duiicju je vzrok, de Slovenci pale svoje zemljo imajo, ko so nje pred Frau-kami imeli. Ni treba njim več v tlako hodili, desetiue iu kazui davati.
Svoj materui jezik so si Slovenci čres veliko sto let obvarvali. Od zdaj bodo še bolj za ujega skerbeli. Naš materui jezik mora naš pouos (štole) bili, .mi ga čemo popraviti iu v učiviiice (šole) vpelati.
Mi imamo zdaj nemške učivuice, ali kaj nam basnijo. Zvuu kcršauskiga navka se naši otroci malo ali ničesar ueiiavčijo, pa to samo zato, ker so učiviiice nemške iu nerazumljive. Otrok ueuavči se toliko iiemš— kiga. de bi nemške bukve razumilo, slovenskih pa šo brati ne/.ua. Zakaj tedaj <» let v učivuico hodi? Za lo, dc si svoj malerui jezik z uckleriiui nemškimi besedami pokvari. Naš narod iiebndc pametnejši v nemških šolah, ou se v njih ueboile izobra/.il. Z a nas so slovenske šole potrebno. Slovenske slaviiice bode se otrok pred naučilo, ko do zdaj nemške Sprachlchrc. Tako botls m i v glavi ostalo, česar se bode naučilo. V slovenskih šolah bodo otroci »lo-veinkc bukve brati i u nje ra'.umit i učili. To bode nje k izobražen-« pclaln.' iu lak bodo nam uaš:; šole ua deželi ha«uovile.
Za veliko nevolo so naš* pisaruicc nemške. Naš kmet mora protokole (matice) podpisali, klero ne razumi. Pisma i/, pisaruicc si mora prestavljat dati. Široka cesta za golofije odjierta slo i. či v pisaruicah drugi jezik vlada, ko ga Iiarod govori iu razumi.
Kdor le iskro pameti ima. mora želeti in zahtevati, de bodo naše pisaruico slovenske. K limu pa so potrebni slovenski uraduiki, slovenski pisarji, pa lakih uebomo imeli,.brcs slovenskih učivnic.
Če je eno potrebno. p »trebuo je ludi drugo, potrebue so nam slovenske učiviiice, ktere mi moramo imeti.
Mislim, de se tim:i noben pošten Slovenec protivil uebode. Ima Nemec nemške, Madžar madžarske šole, zakaj nebi tudi Sloveuec slovenskih šol imel? če za slo-veiiske šole ne skerbimo, pokažemo malo
lubczni do namiga matcruiga jezika. Mi na taki način zaničujemo jezik, v kterim tono sc moliti iu lloga častiti učili. Mi srno slovensko govorili, kader smo nedolžne iu čiste veselja vživali. Mi se spomnimo na toliko prijetuiga iz našiga detiuskiga živlcu-ja, kader smo z nasilni brataiui in sestrami igrali. Tisti čas smo slovensko govorili. Kak bi mi zdaj ti jezik zapustiti mogli ? Zapustili bi ga pa, če mu v šalah uebi pravice spravili.
Ne ! Mc! tiga greha nebomo storili. Naš slovenski jezik jc božji dar, ou je sveto nasledstvo od naših starišov, mi čcino ga v šole vpelati, to je naša volja, iu ako llog srečo da. bodo se moje besede sponile.
Za tem sim neke besede za mir pogovoril, in siui rekel, de mi moramo mirno čakati na postave, ktere sc bodo v Dunaju za uas delale. Od desetine, tlake, kazni na velikim zboru do zdaj ni bilo govora, ali v kratkim bodo se dotične postave napravile. Na zboru v Gradcu so en predlog skovali, po kterim bi sc kmeti mogli od dcsc-• line, tlake, kazni in iinicršiuc odkupiti, /a tlako so malo ceno naredili, iu za vagon pšenice od kazui iu desetine bi se moralo dva rajnska in pel grošov dali. Ali la predlog še bode v Dunaju pretresali, in mislim, de nehode velal, ko so ga v Gradcu uapr.ivi li. Po liiu jc vsa skupšiua ciiodušno izrekla, de sta dva rajnška za vagon pšenice preveč, ktera se imata za desetino in ka7.cn davali. Veliki hrup je nastal, eni so rekli, de ničesar grašinam ne dajo, drugi so mislili, de lisli grašinam naj plača, kteri njiui jc desetino, tlako iu kazen odvzel. Veča stran je menila, de cesarska šlibra lic smo veča biti, ko je do zdaj bila.
Če ravna sim skupšiui večkrat povedal, de še lo ne vela, kaj se jc v Gradcu naredilo, vender je hrup še en čas lerpel. Milo 'je morebiti dvajsti kiuelov, ki so rekli, de so poslaniki v Gradcu iu v Dunaju ujihovi sovražniki. ImIcii jc tudi mene za sovražnika kmetov imel, mene! ki sim že več ko . dvajsli let za slovensko dobro vnet!
Ililo je tudi od birje prašaujc, in jes sim odgovoril, de ob birje iicmorciu ničesar za gotovo povedali; vender mislim, de svobodno naj dajo za bog louaj (bog plati) dru-gač mešniki ne bodo imeli z česar živeti.
Veča stran skupšiua jc meni prav dala, iu me jc prosila, de bi jas še za
naprej za kmete govoril, in njihove pravice brauif
lltel sim še nekaj od prigodb v Dunaju, v iušbruku, nekaj od laške vojske, gdc se naš slovenski regiment odlikuje, in poslc-duo za našo narodnost govoriti, ali skupšiua je preveč nemirna postala, tak de sim jo moral raspustiti, iu sim oblubil, drugikrat več govoriti. Skupšiua seje mirno ra-zišla. '/*& tim je odbor odločil, drugokrat samo odbornike iz vsake komisije v skup-šiuo poklicati, ker je ležko mir obderžali, če je veliko ludi vkup.
I'rcd ko moj sestavek sklenem, moram našim poslauikam na Duuejskim zboru navk dali, kleriga od popisane skupšine vzemem: Oni ne smejo, če ccjo enkrat mimo na slovenskim živili, na lake postave privolili, po ktcrili bi morali uasi kmeti grašinam kaj plačali za vgenjeue grašiuske davke.
Kočevar.
Ilvala umnim ino poštenim!
Vse hvale vredni so pač taisti može, kteri v /.dajšnim /.mešanim času, kakor terd-na škala, stojijo iuo se od verioglavcov za-pelali ne pustijo. Taki pošteni moži so lir a- . s I o v č a u i, kleri so od samisebi s vojmu gospodu Dehanlu desetino dali, zatorej so pa tudi zahvaležcii gospod novine za nje naročili, da jih vsi tcržaui zamorejo brali. — Dalej suio slišali, da so ludi Mozcrjaui iuo ('raučaui svojim gospodam župuikam (fajmošlraiu) desetino prostovoljno dali. Taki spoznajo, da je delavec tudi plačila vreden iuo da njib gospodi samo od zraka živeti nciuorcjo. Ilvala Vam umni iuo pošteni Slovcuci!
D u u a j.
V pondclek 21. t. m. ob '/j 3 popoldan i je ua Dunaju hudi hrup postal. Delavei so se v mesto rinili, zato ker je bilo njih vsakdajuo plačilo pomajušaiio ua 20iuo lf> kr. Narodna slraša ino vojaki so združeni, delavec i/, mc-i sla vergli iuo mestne vratc posedli. V Vippliu-ski vlici so sc nek hud«) dajali. Kaj se je r noči zgodilo, še ui zuauo.
Laška dežela.
Augliaui iuo Francozi hočejo med nam iu Sardiucam mir narediti. 101, m. je v Mo-deno poprej pregnani vaj voda nazaj peršel^ » kir so ga z neizrečenim veselja m sprejeli.
Natiskar in založnik <Jasicx K« Jcrctln.