136
Deželni zbori.
Deželni zbor v Ljubljani.
V 15. seji (7. t. m.) je prvosednik baron Codelli najprvo oznanil, da mu je poslanec Guttman podal s 13 podpisi nasvet, naj bi se naredila deželna zavarovalnica zoper ogenj, in potem je bil na vrsti prevdarek dohodkov in stroškov deželne blagajnice (denarnice) za 1865. leto. Poročeval je odbornik Ambrož. Glavnega razgovora ni bilo nič, ampak na vrsto je prišel precej drobnejši razgovor. Denarstveni odsek je svetoval, naj zbornica privoli: za bolnico 32.024 gold. stroškov in za-nje 32.340 gold., torej s pribitkom 316 gold.; za porodilnico 9186 gold. stroškov in 125 gold. gotovine, toraj da bi gotovine manjkalo 9061 gold.; za hišo za naj d en ce 19.569 gold. stroškov in gotovine, toraj da bi gotovine manjkalo 18.300 gold.; za nornišnico (blaznico) 6427 gold. stroškov in 703 gold. gotovine, torej da bi manjkalo 5724 gld. Vse to je zbornica potrdila brez kacega razgovora. Pri prisil-javni delavnici je denarstveni odsek nekoliko stroške manje postavil, nego so bili poprej, in vladni zastopnik deželni svetovalec Roth opomni, da je morda premalo stroškov dovoljenih, kar bi utegnilo krivo biti, da bode treba izdajati več, nego je privoljenega, vendar je zbornica potrdila odsekov nasvet, in sicer 28.702 gold. stroškov in za-nje 23.462 gold. gotovine, toraj da bi manjkalo 5240 gold.; pri „deželni blagajnici" je odsek na-svetoval, naj se za „oskrbniške stroške" dene samo 200 gold. namesto 300 gold., za „darila in pripomočke" samo 300 gold. namesto 600 gold., da je tedaj tu postavljenih vseh stroškov 31.599 gold. Poslanec baron Apfaltern je nasvetoval, naj se za stroške „dežel-nega zbora" postavi samo 8000 gold., pa ne 17.550 gold., ker letos ne bode tako dolgo trpel zbor. Vse to je potrdila zbornica; za unanje porodilnice je odsek nasvetoval , naj bode privoljenih samo 7000 gold. namesti 15.000 gold., da bode toraj za vso postrežbo bolnikom dovoljenih 41.250 gold. O tej priliki je poročevalec Ambrož izrekel zahvalo g. žL Wurzbachu, ker se je v državnem zboru krepko potezal za dobrotne naprave, in g. Brolichu, ker je v novčnem odboru bil zastopnik naše dežele, in poslanec dr. Zupan je nasvetoval, naj se izreče tudi vladi zahvala za skrb, ki jo ima z našo deželo, in zbornica je to zahvalo pokazala s tem, da se je vzdignila iz svojih sedežev. Stroškov za druge dobrotne naprave je dovoljenih 794 gold., in pri podporah in pripomočkih je odpadlo tistih 923 gld., ki so se kmetijski učilnici dajali za štipendije. O tej priliki se je zopet unel hud boj. Poročevalec je v svojem govoru povdarjal, da ima kmetijska učilnica pravico do te podpore ; poslanec K r o m m e r pa je rekel, da poročevalec te reči ne razlaga po vsem prav, ker se ta reč lahko razloži tudi tako , da deželni zbor to podporo vzame, ako hoče, kajti kmetijska učilnica je taka, da ni vredna več podpore, pa tudi podkovij-ska učilnica po sedaj ne bode več tako potrebna, ker so osvobojene vse obrtnosti, toraj va-njo več ne bode hodilo učit se toliko kovačev, kolikor poprej, ko so skoro morali. Govornika zavrne dr. Bleiweis, rekoč, da prečudno je to, da po drugod nove učilnice na-pravljajo, pri nas pa se podirajo še tiste, ki so že bile napravljene in se koristne skazujejo deželi, in da 1600 gold. je lastnina kmetijske družbe, ker to je le povračilo za izgubo ob francozkem gospodstvu na Kranjskem, kakor tudi išče deželna denarnica od vlade povračila za to, kar je deželnega imetka vlada vzela v svojo posest. Ako prevdarimo silovite lanske in letošnje napadke na omenjene šole, podoba je — reče dr. Blei-weis — da vsi ti udarci na učilnico  ne padajo iz po-
štenega namena. Na to poslanec Krommer srdito za-kiiče , naj prvosednik govornika zavrne v red. Prvosednik pa ne stori tega, in brez opomina nadaljuje dr. Bleiweis svoj nasvet: naj se naroči deželnemu odboru, da se pogovori s kmetijsko družbo in potem prihodnjemu deželnemu zboru nasvetuje, kako bi se na deželne stroške dala napraviti niža kmetijska učilnica , kakoršna je na priliko v Grossau na dolenjem Avstrijskem. Poslanec Zagorec, podpiraje nasvet dr. Bleiweisov, poprime potem besedo in pravi, da je podkovijska in kmetijska učilnica, v kterej se ljudje učijo delati, kranjski deželi potrebnejša od više realke. Poslanec dr. Zupan, ko vidi razkačenost zborovo, svetuje, naj bode konec razgovora. Gosp. dr. T o man hoče še govoriti, in pravi, da to bode sila, ako se mu ne dovoli beseda; ko pa sliši hrup, nasvetuje sam, naj bode konec seje, ako nasprotna stran neče slišati pametne besede. Na to je bilo glasovanje o nasvetu gosp. dr. Zupana, naj bode konec razgovora, in nasvet je obveljal. Naposled je še poročevalec nekoliko opomnil o tem, kar sta govorila Krommer in dr. Bleiweis, in dr. Toman je Še enkrat zahteval, naj bode konec seje, prvosednik pa je rekel, da sejo prekiniti je njegov posel, in poprej je treba glasovati o stroških, kolikor jih je nasvetoval denarstveni odsek. Glasovanje jih potrdi in seja mine, ki je zopet bila očitna priča, da po taki poti ne pridemo nikamor. Res! žalostna se godi našim slovenskim šolam.
Deželni zbor Štajarski.
Iz Gradca 22. aprila. + — Križec denem pred svoj dopis, da bote precej uganili, da vam imam nekaj žalostnega povedati. Predlog vrlega poslanca po vsem Slovenskem dobro znanega M. Herman-a zastran rav-nopravnosti slovenskega z nemškim jezikom v učilnicah in uradni j ah (kancelijah) po slovenskem Stajarskem je zopet šel „ad acta", to je, splaval je po Muri. Nasvetoval je bil namreč, da se ravnopravnost skoraj vresniči in izvoli 5 odbornikov, ki bodo to reč prevzeli, preiskovali in pot pokazali, kako bi se ta želja najlaglje spolnila. Jako izvrstno je podpiral gosp. Herman svoj predlog; ker pa vem, da bodo „Novice" ves govor o svojem času priobčile, *) za danes le povem, da so bili dokazi njegovi jako tehtni in skozi in skozi resnični. Posebno dobro je odbijal navadne fraze o kulturi. Tistim, ki v eno mer trdijo, da se pride z nemščino po vsem svetu, je odgovoril, da narod ne potuje po svetu, ampak ostane le doma; doma pa ni Nemčije, ne nemškega jezika, al živo živo treba mu je v domačem jeziku omike ; kaj je pomagala — je rekel — več ko stoletna germa-nizacija; narod je ostal vendar-le skozi in skozi slo-vensk (stockslovenisch.) — Predlog je bil pravičen, kar se tudi iz tega vidi, da se stvari ni moglo nič očitati; vendar je bila večina za to, da se zavrže, — sicer jako mala večina, vendar tolika, da se Slovencem zopet niso spolnile želje. Poslanec H. Mullev, ki tukaj blizo to pot hodi kakor kranjski poslanec Deschmann, ko je predlanskem v državnem zboru bila debata o obveljavi slovenskega jezika, se je bil z zategnjenim glasom oprl na lanski sklep v ravno tej zadevi, kjer je bilo deželnemu odboru rečeno, da prošnje in pritožbe o tej reči prejema in potem zboru pove, kako in kaj. Isto reč pa deželnemu odboru in posebnemu odboru ob enem v prevdarek dati, se je poslancu Mulley-u zdelo čudno in ž njim večini poslancev, in predlog je padel, dasiravno je Herman po nasvetu viteza Wazerja svoj predlog premenil in svetoval, naj se tudi ta pred-
*) Se ve, da brž ko dobimo atenografični zapisnik.            Vred.
log izroči deželnemu odboru. Deželni zbor je pri tem sklepu popolnoma prezrl §. 35 opravilnega reda. Al hvala, komur hvala gre! in zato ne smemo zamolčati, da so Hermana podpirali veljavni možje, kakor: graški knezoškof grof Attems, dr. vitez Wazer, dr. Rechbauer, prof. dr. Schreiner, prof. Hlubek in še drugi. Dosegel ni sicer danes blazega svojega namena, al na videz zmagan bode neprestrašen drugo pot stopil na borišče, in ker se je v zboru reklo, da se narod slovenski sam ni oglasil, ako mu je mar za ravnopravnost, treba po tem takem, da se na pravem mestu zdaj oglasite Slovenci in naznanite, da je Hermanova želja tudi vaša. Ve pa „Novice" zapišite vnovič v knjigo slovenske zgodovine novo rodoljubno delo Hermanovo, da se njegovo ime ohrani v narodu, njemu na čast, narodu v prid!
Deželni zbor goriški. Pretresanje načrta tiste postave, ki zadeva napravo deželne hranilnice (Sparkasse) je bilo po Rismondovem nasvetu za prihodnjo sejno dobo odloženo. Večina poslancev se je namreč bala stroškov, ki bi jih utegnila ta naprava deželi prizadeti, in ta strah neki je zmagal vse tehtne vzroke ter jasne in izvrstne razloge in odgovore dr. Doliaka, ki je bil, ker je on prvi to reč sprožil, poročevavec tistega odseka, ki je njegov nasvet in načrt poprej presojal. — Na prošnjo občine batujske je bila že pred 40, oziroma 60 leti opravljena razdelitev ondašnjih srenjskih zemljišč, zastran ktere so se bili nekteri srenjčanje pritožili, po nasvetu deželnega odbora (poročevavec Winkler) potrjena; to pa ne krati srenjčanom pašnih pravic, ko bi jih imeli; kar se tiče teh pravic, veljd cesarski patent od 5. julija 1853. — Poročilo deželnega odbora (poročevavec Doliak) zadevajoče izročitve glavnega zaloga za uboge, kterega še zmirom vlada oskrbuje in kteri bi se imel deželnemu namestovavstvu izročiti, zadevajoče nadalje razširjenje bolnišča milosrčnih sester, oziroma, združenje moškega bolnišča ž njim, je prevzel po Gorjupovem nasvetu poseben odsek 9 mož, da ga popred pretrese. — Občini karminski se je dala oblast, prodati za 10.740 gold. obligacij, in dovolila doklada 66% na vino in pivo (bir) za 8 let, da plača stroške za vodotok (napeljanje vode), ki ga mislijo narediti. Poročeval je Deperis. — Predlog vladin zastran junca za pleme (bika), se je, kakor je deželni odbor nasvetoval (poroč. Pajer), s tem rešil, da naj bi bila ta zadeva srenjam samim na voljo dana. — Pravila kmetijske šole, ki jih je zbor že lani pohvalil, so bile z nekterimi pogoji tudi na Dunaji potrjene. Letos je šlo torej le še za tiste vladine pogoje, kteri so pa sicer že v splošnih postavah zapopadeni. Ti pogoji so bili po nasvetu odsekovem za pravila (statut) sprejeti.
Deželni zbor dalmatinski.
Edini zbor deželni zbor avstrijski, ki je bil po c. k. vladi razpuščen, predno je dovršil svoje opravila, bil je zbor v Zadru. Poslednja seja 5. t. m. bila je sila viharna; pravda je bila o ravnopravnosti jezikov deželnih; slovanski poslanec Klaičjo je začel z obširnim govorom, v kterem je odkritosrčno želje Slovanov izrekel in povedal, da so Slovani se porazumeli s tali-jansko stranko, s ktero hočejo v miru živeti, in da naj zdaj vlada popolnoma dovrši zakon ravnopravnosti. Podpiral ga je krepko poslanec dr. Paulinovič in terjal, naj dež. vlada nakreni na pravo pot, in slovanski narod jo bo hvalil in spoštoval. Govorili so še Bajamonte, Filipi, Giljanovic in Ljubiša; odgovarjal je vladni komisar baron Roszner, povdarjaje, da deželnem zboru ne gre pravica pretresati vladnih del. Silen hrup je vladal v seji, ki je bila poslednja, kajti poslanci so dobili — na dompisma, da je konec zbora. — Talijanski  časnik  „Nazionale",   ki  zastopa  slovansko*
137
stran v Zadru, pravi, da važni vzroki politični so napotili državno ministerstvo, da je Njih Veličanstvu na-svetovalo razpust sedanjega zbora, kteri ni nasprotoval ministerstvu, ampak je le ostro pretresal deželno vladno zadersko. Prav je — pravi „Nazionale", da se voli nov zbor, da se pokaže, ali bode deželna vlada v njem imela večo in prav trdno večino na svoji strani ali ne; če ne, da se potem zadostuje pravilom ustavnim. Iz tega ozira misli „Nationale", je državno ministerstvo prav storilo, da še po drugem zboru izve misli deželne.
138