^»žtntna plaiaaa t gstors'.
Naročnina
letno 30 Din, polletno 15 Din, -xa Inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna itev. 1 Din
UREDNIŠTV0"~UPRAVA :
pri g. Jos. 'tenko v M. Soboti
telefon številka S. Itt*, rač. poštne hran. 12.349 Mia|a vsako nedeljo
IV. LETO
Murska Sobota, 5. mala 1935.
Cena oglasov
Na oglasni strani; cela stran 609 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 12 Din vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vralajo
ŠTEV. 18
Krasno uspeli shodi
našega kandidata v Gornjih Petrovcih, Križevcih, Gornji Lendavi, Gornji Slaveči in v Bodoncih. — Prekmursko ljudstvo za vladno listo. Navdušene ovacije. Svečani sprejemi z godbami. Triumfalno vzklikanje našemu kandidatu.
Sveiana nedelja v Gor. Petrovcih.
Kakor hitro so zvedeli naši občani, da pride v Gornje Pet-rovce kandidat, gospod Benko Josip, so pohiteli na kraj zborovanja. Poleg nepregledne množice ljudstva, so korakale tudi gasilske čete, 160 po številu, z [odbo na čelu. Kakor so zgubili fse nade z Benkovo odpovedjo, ako so jim zopet ožarele oči, ko e stopil med nje stari prijatelj in obrazložil vladni program, ki obsega vse pogoje za razvoj vsega našega gospodarstva. Iz razpoloženja in splošnega odobravanja smo spoznali, da živi v narodu še trdna vera v boljše časa. Oglašali so se tudi posamezniki k besedi, ki so skušali ugovarjati gotovemu delu govora, kar je še Ij poživelo zborovanje in seje ravno s temi.debatami pripomoglo do shoda, ki bo ostal vsem v živem spominu. Navzoči bodo glasovali vsi za Jevtičevo listo !
Kriievci.
Pri nas se je vršil shod ob \\% uri. Shod je bil tako prisrčen in dobro obiskan, da je Mačkovo ime izginilo. Kako potreben je bil ta shod, se je videlo že iz mnogih želj in prošenj, ki so jih izrekli posamezniki. Mačkovi agitatorji, ki so prejšnje dneve obljubljali ljudem nebesa na zemlji, so se zgubili v trdni veri, da je odklenkalo njihovim kandidatom.
Razpoloženje med narodom je izborno. Zmaga je v naši ob-čini sigurna. 5. maj pokaže kako odobrava naše ljudstvo vladne olajšave in dobre namere.
Celokupnemu obč. odboru z županom na čelu se je zahvalil naš kandidat za pomoč, ki jo nudi vladi v najtežjih časih pri pivih skupščinskih volitvah, po tragični smrti preljubljenega vladarja, ko hočejo notranji in zunanji sovražniki napraviti razdor in nezaupanje v naši domovini.
Lep govor na prisotne je obdržal tudi član banskega sveta, gospod Kuhar Štefan, ki je od-
ločno izjavil, da med nami ni mesta za Mačkove pristaše, zato naj izgine iz naroda prihuljeno šepetanje o Mačkovih vrlinah, ker jih ni in jih tudi ne bomo dočakali, zlasti še, ker nima Maček namena, da bi pomagal nam Slovencem.
Gornja Lendava.
Udeležba na shodu je bila velikanska. Jevtičevo in Benkovo ime gre od ust do ust. Vedeli smo, da je naš kmet razumen in ne nasede tako lahko različnim privržencem Mačkove liste, a da bo tako odločno in samozavestno stopil na stran svojega kandidata, nismo pričakovali. Enodušna izjava za Jevtičevo listo je dan kmetske zmage. Upamo, da bo vse voliio kandidata Benka in podprlo blagohotne namere naše vlade.
Gornja Slaveča.
Za shod je bilo že vse pripravljeno od domačih zavednih občinskih odbornikov ih gospoda šolskega upravitelja. Ob 4. uri popoldne je pričakovala godba našega kandidata. Nobenih ugovorov ni bilo. Mi smo vedno bili in ostanemo na strani naše vlade. Gospod kandidat je v eno-urnem govoru obrazložil ljudem vladni program, s katerem bodo zasijali našemu kmetu lepši časi, ko bo z lahkoto dajal kralju, kar je kraljevega in Bogu, kar je božjega. Navzoči so se dotaknili tistih gospodarskih vprašanj, ki so jim najbolj pri srcu. Prišli so do sklepa, da jim lahko pomaga samo tisti, kateremu so kmetske težnje res pri srcu in žulijo njega, kakor njih samih. Volitve, ki bodo 5. maja nas najdejo pripravljene. Glasovali bomo za Jevtičevo listo, za našega kandidata Benka Josipa,
Bodonci.
Z veseljem smo pričakovali našega kandidata, saj to lahko povemo, da nima pri nas Maček nobene opore. Naša občina bo glasovala za vlado in za našega
kandidata. Razpoloženje je pri n«s izvrstno. Danes so sklenili pri nas, da hočejo odnesti 5. maja rekord, ki naj pokaže največje število oddanih glasov za Jevtičevo listo. Lepa je bila ta nedelja in potrebna, da smo se enkrat prijateljsko in pametno pogovorili z našim kandidatom. Zal, da je bila že pozna ura in se je je moral ločiti od nas. Upamo pa, da ga bomo še večkrat slišali v naši sredi kot poslanca, ki nas bo zastopal v parlamentu.
Prišel ie čas.
Ko je prijel za krmilo naše države g. Bogoljub Jevtič, je naša jugoslovenska javnost spoznala, da se je s tem korakom izvršil v vladi velik preokret, ki hoče z \so odločnostjo in energijo izvleči narod iz težkih gospodarskih in poljedelskih neprilik, ki so zajele ves svet. S to odločnostjo je zaklical vsem državljanom, da noče več formalnosti in fraz, ampak dejo in pametno gospodarstvo. Že njegova deklaracija ni bila formalnost in fraza, ampak dobro premišljen program, ki ga hoče tudi izvesti za dobrobit Kraljevskega doma, za dobrobit naroda in države. Zato tudi ni ostal njegov program le na papirju, ampak ima že izredne rezultate, katere uživa vsa naša jugoslovenska javnost, saj se to najboljše vidi pri olajšavah tistih bremen, ki so najbolj tlačili našega kmeta, kar smo v našem listu pogosto povdarjali. Vse te olajšave stremé za tem, da se poveča moč našega naroda in se izvrši gospodarska obnova. Jevtičevo plemenito načelo bi lahko predočili našim čitateljem z enim stavkom: Delo, kruh in kulturo našemu narodu!
Našli so se pa med nami ljudje, ki sejajo nezaupanje v to velikansko delo našega modrega državnika, ki hoče urediti gospodarstvo v državi v splošno zadovoljstvo. Z namenom, da zrušijo sedajno vlado in uničijo vladni program, odhajajo agitatorji med narod in mečejo fraze v svet. Kako bodo oni gospodarili, ki še ničesar niso storili za našo domovino, ne domá in ne v inozemstvu, pač pa so namenoma ubijali državno edinstvo, da dajo
našim zunanjim sovražnikom moč v roke.
To delo opozicije je rodilo v teh 15. letih največjo zlo v domovini in je prineslo narodu krizo, v kateri živimo. Ta opozicija je oslabila naše narodno gospodarstvo. Ona je vzrok vsem našim neuspehom. Težko je delo našega ministrskega predsednika ! Pomagati narodu, na drugi strani pa boj proti tistim, ki hočejo preprečiti gospodarski razvoj !
Ti ljudje prihajajo danes med vas in silijo, da zrušite narodno slogo in poderete vse gospodarske temelje za obnovo kmetijstva.
Vemo, da prihajajo med vas kot navidezni siromaki, oblečeni v siromašno obleko na kravjem vozu, da vas preslepijo. Ne verujte takim osebam, ki postanejo zopet gospodje, ko vas zapustijo.
Kaj veste vi o njih, kaj znate o njih? Hc-četi li dati tujemu človeku večjo vero kakor domačemu, ki je skupno rastel z vami in preživel vse žalostne in vesele čase? Ali se zavedate, da izročate nepoznanemu človeku 5. maja vašo bodočnost v roke? Po 5. maju je naša bodočnost zapečatena. Tudi mi porečemo: Kocka je padla! Po volitvah ne bo več časa za pritožbe in jadikovanja! Takrat bo zmaga ali propast ! Če se bo zgodilo poslednje, potem ne nosimo odgovornosti mi, ampak vi, ki ste glasovali v vašo škodo. Usoda nam je izročila 2 skledici. V prvi najdeš razum in srečo, v drugi pa zaslepljenost in trnjevo pot!
Odloči se kam hočeš kreniti !
Prekmurci !
Mnogi nasedajo agitatorjem liste g. Dr. Mačka. Ali Vi sploh poznate tega gospoda? Ali Vi znate kaj hoče v politiki? Ali mislite, da se bode ta gosp. brigal za Vas Prekmurce? Ali bode ta gosp. stopil med Vas, ko bodete v največji nevolji? Ali bode on z Vami sporazumno reševal vašo usodo ? — Ne ! Tega noben naš človek ne mora verjeti !
Ali poznate kandidata g. Ša-riča? Tudi mi ne! Prišel je vas lovit. Ali bo Vam ta gospod mogoče pomagal? Kje ga bodete našli ? Po volitvah ga ne bodete več videli.
Kdo je g. Žnidarič? Mi ga poznamo iz prejšnjih časov, ko je bil poslanec v Hrvatski stranki in si pridobil 100 oralov najboljše zemlje blizu Čakovca. Vprašamo, kje je sedaj ta zemlja, če je tako dober gospod ? Zakaj ne kandidira tam v tistem srezu, kjer je bil svoječasno poslanec? Če hočete vedeti, Vam mi povemo : ker ga ljudstvo ne mara in bi ga ne volilo ! Mi Prekmurci naj volimo človeka, katerega sami Medjimurci nočejo !
Gospod Talányi „Dober Pajdaš" pa nam je dobro znan iz 1919. leta, ko je po soboških gostilnah popisoval inventar ter izjavljal : to je sedaj vse naše ! Kaj bi pravil g. Talányi, če bi mu drugi vzeli njegove vloge v brezovski posojilnici in druga njegova premoženja in bi rekli : „To je naše, nas vseh?" Kaj je pa do zdaj napravil za nas ? Nič! In tudi ne bo!
Gosp. Pavlič, profesor, bivši narod, poslanec, kateri sam ne ve, kateri listi pripada, je tudi prišel med nas Prekmurce v upanju, da bo on nosil naše glasove. Mi ga dobro poznamo, posebno naši nekdanji gimnazijci, ki so mu dajali posebna imena. G. Pavlič hoče posebno katoličane pridobiti za listo g. Mačeka. G. Pavlič je proti politiki g. Dr. Korošca, kako bi mogli zanj glasovati. Dne 3. marca 1932. leta je v nar. skupšč. g Pavlič napadal svetega očeta papeža. Očital je, da sv. Oče vodi tako politiko, s katero šo Slovenci nezadovoljni itd. Od tistega časa nima gosp. Pavlič več spoštovanja kakor duhovnik, ter ga tudi noben katoličan ne bo volil, posebno ne gospodje župniki, ki mu nasprotujejo. Tako izgleda Mačekova lista. Z njo ne bo šel noben prekmurski vo-lilec.
* * *
V dolnje-lendavskem srezu bode zmagala lista g. Jeftiča. Tam je vse na delu. Bivša poslanca: gospoda Klekl in Jerič tudi hodita med volilce ter svetujeta, naj se ljudje ne dajo zapeljati od raznih agitatorjev dr. Mačka, kateri nimajo za naše ljudi srcà In ne volje, ker je to taka politika, ki Škoduje našemu prekmurskemu ljudstvu. Gosp. Klekl in Jerič pozivata še svoje somišljenike naj glasujejo za listo g. Jevtiča in za naše domače kandidate, naše rojake.
Novine g. Klekla tudi to priporočajo in istotako „Slovenec". Vsak naj voli samo kmet-sko listo g. Jevtiča!
Mestna hranilnic« t Mariboru prodaja
34 oralo« veliko posestvo,
obstoječo iz njiv, travnikov, sadovnjaka in gosda, hišo z gospodarskim poslopjem. Posestvo se nahaja v Spod. GaSteraiu pri Sv. Lenartu t Slov. Qorfcah št. 2. Cena Din. 150i0QQ, plačilni pogoji zelo ugodni, tudi hranilne knjižice dobrih denarnih zavodov sa sprejmejo v delno odplačilo kupnina. 3
8 zakonu o zaščiti kmetov.
Kakor čujemo iz časopisnih vesti, izdeluje Jevtičeva vlada osnutek zakona o zaščiti kmetij. To je zakon nedotakljivega eksistenčnega minimuma. Z drugo besedo : pri izvršbi se mora prepustiti kmetu poleg pritiklin tudi toliko zemlje, kolikor mu je potrebno za življenje. V predvojni Srbiji je tak zakon obstojal in je tam še danes v veljavi. Razen pritiklin mu je pripuščal najmanj 6 oralov zemlje.
Sedanje vprašanje o zaščiti kmetij je presojati po gospodarsko socijalnih vidikih, kar je nujna potreba za ureditev družbe in države. Kot že omenjeno, je ta zakon obstojal v predvojni Srbiji, kjer upnik ni smel vreči kmeta z njegove rodne zemlje.
Ko je naš veliki nesmrtni kralj Aleksander, kot regent pro-klamiral ujedinjenje, je izjavil: Zemlja bodi onega, ki jo sam obdeluje in zaliva s svojim znojem. To geslo mora ostati večno, kajti čim bi se to načelo omajalo, bi se omajali tudi vsi temelji družabnega reda.
Jelš upravičeno uzakonjenje kmetskega eksistenčnega minimuma? Je! Ako tirajo na dražbo obrtnika, mu morajo pustiti ono orodje, ki mu je nujno potrebno, da vzdržuje svoj obrat. Kar je kovaču nakovalo, krojaču igla, čevljarju šilo in kopito, to je kmetu zemlja, ki mu je potrebna za vzdrževanje družine.
Zakonodavcem v Beogradu moramo o tej stvari priznati dober namen in voljo, da hočejo zagotoviti kmetu obstoj na njegovi rodni zemlji.
Mi pa ne smemo dovoliti, da bi o tem zakonu v naši domovini odločale osebe, ki nimajo nobenega stika s kmetskim ljudstvom. Naš srez mora to nalogo poveriti osebi, ki je sin te zemlje, ki pozna najbolj skrite skrbi in težave delavnega prekmurskega ljudstva, in ki je tudi sam delaven sin tega ljudstva.
Spominjate sel
Leta 1923. je bil nosilec liste pri nas g. Dr. M. Stojadinovič, takratni in sedajni fin. minister, kandidat pa g. Benko. Mnogim je bilo žal, in to ne samo pri nas, nego v celem mariborskem okrožju, zakaj takrat niso dali glasove za to listo. Danes je g. Dr. Stojadinovič v vladi g. Jevtiča, ministrskega preds. in to sporazumno z gosp. Dr. Korošcem, bivš. min. preds. ker sta v najožji polit, in prijatelski zvezi. Kandidatura našega bivš. posi. Benka, je zato sporazumna z g. Dr. Korošcem in Dr. Stojadino-vičem, zato se tudi vsi prijatelji g. Dr. Korošca odločijo za g. Benka, kandidata na Jevtičevi listi.
Koga bomo volili v nedeljo 5. maja ?
Odločili smo se, da bomo vsi od prvega do zadnjega volili vladno stranko, na kateri kandidira naš rojak, priljubljeni bivši posi. g. Benko Jožef. G. Benka volimo že zato, ker je to naš človek — Prekmurec, ki edini pozna naše siromaštvo, ki najbolje ve kaj in kako je treba ukreniti, da se naše stanje zboljša. Volili ga bomo tudi zato, ker ima pri sedanji vladi in narodu ugled in spoštovanje in ker vemo, da je že veliko storil za naše ljudstvo.
G. Benka hočemo že zato za poslanca, ker ga ob vsaki priliki najdemo v M. Soboti, dočim ostali kandidati ne bivajo v našem srezu.
Le naš človek, naš domačin se bo brigal za Prekmurje in nam šel v vsakem oziru na roko, zato je naša sveta dolžnost, da volimo v nedeljo edino za poslanca g. BENKA. Ne dajte se od nikogar zapeljati, 5. maja odločno vsi na volišče in oddajte svoj glas rojaku g. Benku. Vsi za enega, eden za vse.
Zakai ne bomo volili Metka ?
Naš list izvršuje častilo in plemenito delo duhovnega bratstva. V principu propagiramo v narodu ljubezen, ki naj združuje vse sloje v skupno plodonosno delo, ki naj bo vsem državljanom v korist. Prav radi te naloge ne napadamo nikogar. Za nas je vsak delavec, ki si s poštenim delom služi vsakdanji kruh toliko vreden, kakor vsak še tako visok gospod. Princip našega dela je enaka vrednost in enako spoštovanje. Ako so ljudje različnih misli in različnih idej, jih ne smatramo za naše sovraž nike, skušamo jim pa s pametno be sedo pojasniti, da ne hodijo po pravi poti. Za to ne izhajajo iz naših političnih obvestil nikake psovke. Tudi za Mačkove pristaše jih nimamo. Re čemo samo eno : vse, kar gradi Maček s svojimi pristaši, je tako megleno, tako nejasno, da ne moremo hoditi po istih poteh. Danes je vsem našim nesebičnim pol. delavcem znano, da hoče ustvariti Maček nekaj, kar bi utegnilo škodovati vsem nam Njego vo delovanje je naperjeno proti seda nji vladi in njenem stremljenjem po zboljšanju vseh sodobnih vprašanj, ki so za našega kmeta tako aktualna. Z ljudmi, ki sami ne vedo kaj pravzaprav hočejo, ne moremo korakati. Sa mo sedajna vlada ima jasen program s katerim stopa med narod. Ta pro gram nas bo edini prlvedel iz krize. Kaj hočemo drugega kakor pošteno delo, pošteno plačilo, znižanje davčnih bremen, vnovčenje naših kmetških pridelkov in pametno gospodarstvo z državnim premoženjem, ki je v najtes nejši zvezi z našimi Tega ne bo sto-
ril Maček, ker ne bo šel v parlameo f ker nima namena ščititi kmetških inte resov, nima pa tudi namena pomagal našemu kmetu in delavcu. Vsa njego« va dela so edino obljube, ognjeviti gol vori in udrihanje po zastavi kmetsk države, katero je dvignil gospod Bo goijub Jevt c. S to zastavo gremo ! boj 5. maja. Ta zastava je jamstv( lepše bodočnosti. Ta zastava kliči ljudi k delu in le ona bo dala vseo slojem pošten kruh. Iz tega razlogi smo proti Mačkovim teorijam, kei nam nič ne koristijo, pač pa same škodijo.
Strnite se delavske in kmetškc vrste, ker gre za bodočnost in srečo naših otrok.
Ne Maček, ampak Jevtič nas bo dvignil I
Kaj misli naše kmetsko ljudstvo o Mačku in njegovih kandidatih ?
Ko so se razpisale volitve v parlament, so se oprijeli nekateri naši kmetje Mačkovega imena kakor obljubljenega odrešenika, danes pa, ko j stojimo že tik pred volitvami, raz-! motrivajo ljudje politično situacijo popolnoma drugače. Mi smo vedno znali ceniti razsodnost in prevdarnost našega ljudstva, pa se nismo motili; tudi sedaj. Prišlo je samo do spoznanja, da bi poslanec, ki bi zastopal naš srez, pa bi živel v Celju ali v Zagrebu, Medjimurju ali v Beogradu, skrbel le za svoje dnevnice. Kmetske skrbi, nadloge, ujme in druge nezgode, pa bi ostale v Prekmurju. Takšen namen so imeli z nami, ali so se varali. Ogovora za te sebične namene jim danes ne damo. Počakati morajo do 5. maja. Takrat bodo slišali, kdo je naš poslanec, kdo je naš podpornik, kdo je naš zaščitniki še nekaj dni nas loči do popolne zmage, v katero z vso sigurnostjo računamo. S tem dnem se bodo vrnili Mačkovi* kandidati na svoja mesta in bodo pozabili na tisto Prekmurje, katero so hoteli izsesavati.
Kakšno mnenie vlada na deleli?
Naš kandidat gospod Benko Josip je obiskal v nedeljo severni del našega Goričanskega. Komu veruje naše kmetško ljudstvo, je pokazala nedelja. Ljudje so se zbrali v trumah in postavili na čelo domače godbe, katerih zvoki so odmevali čez naše slovenske griče. Povsod prisrčen sprejem, povsod veliko zaupanje. Nam se je zdelo, da slišimo pesem nekdanjih Majstrovih borcev: Vsi za Benkom pojdemo!
Vzdramil se je naš narod. Ni političnega mrtvila t Vstalo je zopet zaupanje, pogum, in vera I Jevtič je branil domovino v Društvu Narodov. Zahteval je pravico za Jugoslavija, Pridobil je nam ngled in spoštovanje pri vseh evropskih silah. Z njim je zraslo tudi zaupanje v njegove kandidate, ker so vsi možje duha, deta

in pravice. Ta svojstva vodijo tud našega kandidata gospoda Benko Josipa. Mi smo že glasovali zanj pri zadnjih skupščinskih volitvah. Glasovali bomo zanj tudi 5. maja. Kdor ne bo glasoval za našega kandidata, ta se bo pridružil našim notranjim in zunanjim sovragom, da bi gospodarsko uničili našo državo. Vprašamo se, kje je tisti Prekmurec, ki je zmožen takega zločina ?
Prekmurska mati ni rodila sina, ki bi bil zmožen glasovati proti predsedniku vlade, proti svojemu prekmurskemu s'nu, Benko Josipu. Ce b bil pa tak med nami, potem nosi ie na jeziku ljubezen, v srcu pa sovraštvo, ali kakor pravi pesnik: „Ta nima srca, kamen v prsih hrani."
Kdo ie namestnik luiza PavIKaf
Dnevno prihajajo nešteta vprašanja, ali je namestnik Lujza Pavliča istoveten s predsednikom in gostilničarjem Titan Janezom v Cernelavcih? S tega mesta vsakega obveščamo, da ni istoveten in da tudi si nista v sorodstvu. No, ja! Vsem nam je pa dobro znana tista pripovedka, ko se je sraka šopirala s pavovim perjem! G. Lujz Paviič je pa v resnici dobil primernega namestnika, ker se pač za vsako vrečo najde primerna krpa!
Volimo torej enoglasno našega kandidata g. Benko Jožefa! Kdor ni z nami, je proti nam in proti sebi!
Kako agitirajo Mačkovi kandidati?
Njihova agitacija je delo, ki se opravlja samo zvečer, ko leže mrak na zemljo, kar nam je jasno in tudi drugače biti ne more. Lóvé pač vo-lilce v temi, ker bi drugače nikogar ne premamili. Naši ljudje pa ne «grabijo za tako vabo, od katere bi jih pozneje bolela le glava. Kakor pravijo poročila, nimajo več ti nočni lovi nobene koristi. Zato so pa v zadnjem času Mačkovi kandidati opustili to delo in gledajo na 5. maj kot na dan popolnega poraza.
Kakor postajajo ti kandati in ojih agitatorji maiodušni, tako dvigamo mi zastavo zmage v Prekmurju. Z volitvijo bomo pokazali naši Jugoslaviji, da so Prekmurci zvesti sinovi tvoje domovine in zvesti pristaši Jev-tiieve vlade.
živeli kot kulturen slovenski narod z vsemi pravicami in dolžnostim!. Kdor bi se odtegnil volitvam 5. maja, ta bi s tem izjavil, da je rojen za sužnje svojemu gospodarju, ne pa tudi za pravice človeka, ki mu pripadajo v 20 stoletju.
Davek na šmarnico.
Največje težave v našem srezu je povzročil ljudem davek na šmarnico. Spominjamo se koliko godrnjanja je bilo in koliko pritožb. Pa vse zaman 1 Naš poslanec se je takrat zavzel za naše kmete. Dcsegel je, da se je izterjani davek zopet vrnil našim občinam. Kako pa v sosednjih srezih? Davek je bil pobran, a interesenti so morali plačati še občutno kazen. Bodimo odkriti 1 Težko je bilo to delo in vredno, da se ga upošteva.
Naša denarna sredstva in
Zdi se nam, da nekateri ne morejo razumeti časa, v katerem živimo. To nam potrjuje predvsem dejstvo, da se prirejajo predstave za predstavami in to brez vsakega oddiha. Naši ljudje se v polni meri zavedajo, da je kul tura potrebna denarne podpore. V zadnjem času pa je nastala naravnost tekma med prireditelji. Vedno povdar-jamo, da živimo v težkih časih, v najhujši denarni krizi, ki tlači vse sloje, a vendar vodimo naše življenje v čisto drugo smer in naše hotenje, da odpravimo nerazpoloženje med narodom, je pogrešno. Prihajajo med nas vsak teden osebe z najčistejšim namenom prodajat vstopnice. Odreči ni mogoče, dati je težko in tako nastane že mržnja do kulture, ki polagoma črpa poslednji dinar iz našega žepa. Prav resnico povemo, ako po-vdarimo na tem mestu, da sta dve prireditvi na mesec v Murski Soboti )opolnoma zadostni za našo kulturo n naše žepe.
Kaj je abstinenca?
Vse naše volilne upravičence [opozarjamo, da je volilna abstinenca največji zločin, s katerim izročamo tebe, naše premoženje In našo ljub Ijeno deco sovražnikom, ki naj gospodarijo e nami,, kakor se jim ljubi. Res je, da je rekel Bog: „V potu svo jega obraza si boš služil vsakdanji kná", ali res je tudi, da mora biti ta »1, ki ga stavimo v našo zemljo oceajen tako, da bomo lahko pošteno
UflSfl KFJflJITifl
-	Pozor I Kmečke gospodinje. Našemu bivš. poslancu gosp. Benko se je posrečilo spraviti eno veliko nemško trgovsko podjetje „Degma" iz Berlina, da bode v M. Soboti prevzemala perutnino, to koko-tih vseh vrst ter piščance in to na tjeden 5- 6000 kokoši in toliko piščanec. Priprave se vršijo, se delajo za export potrebne klonje na stotine in za dva tri tjedne bode se začelo t nakupovanjem. To nakupovanje bode vodil g. Benko, kak pooblaščenec toga podjetja. Zato opozarjamo vse pridne naše gospodinje nasajute kokvače pripravite čem več piščanec, ker stoga friško dobite peneze. Upamo da bode to našemu prekmurju dobro prišlol
—	O koncertu Glazbene Matice v Murski Soboti. Glazbena Matica je pokazala minolo soboto tudi So bočanom pravo umetnost, ki je v naši beli Ljubljani, pa tudi v državi na višku. Slišali smo od naših umetnikov priznanje in pohvalo za prijazni sprejem in tudi za zanimanje do slovanska glazbe, ki ga je pokazalo prebivalstvo s tem, da je napolnilo Sokolskidom do zadnjega kotička. Vemo, da je odnesla
Glazbena Matica iz Sobote najlepši utis in prav to nas povzdiguje, da smo vendar enkrat ponosni in zadovoljni sami s seboj. Radi skupščinskih volitev prinesemo o tem glazbenem večeru podrobnejše poročilo v prihodnji številki.
—	Preselitev notarske pisarne. Javni notar Jezovšek Vladimir se je preselil s svojo pisarno iz dosedanjih prostorov na Aleksandrovi cesti št. 30. v hišo g. Hahn Izidorja v Šolski ulici št. 1., kjer je imel svojo pisarno g. advokat dr. Sbrizaj.
—	Lepo uspela prireditev v Puconcih. Na velikonočni pondeljek je vprizorilo prosvetno družtvo „Kmečki glas" iz Gorice trodejanko „Stari grehi" v gostilni Kfìhar. Vsi igralci brez izjeme so podali svoje vloge popolnoma naravno — bodisi v govoru ali v kretnjah, tako da so sledili gledalci z veliko napetostjo in včasih skoraj niso mogli priti iz smeha. Režiserki učiteljici Lokay Elzi, ki je vodila doslej še vse igre s sijajnim uspehom — kot navdušenim goričkim igralcem — naše odkrite čestitke I
—	Proščenje v Pečarovcih, ki pade letos na 5. maj, se radi volitev preloži na 12. maj.
—	Trgovci z jajci in perutnino!
Sklicujem v torek, dne 7. maja 1935. predpoldne ob deveti uri v gostilni Flisar v M. Soboti sestanek vseh trg., ki se pečajo s trgovino z jajci in perutnino. Glede važnosti tega sestanka prosim, da se vsi zgoraj omenjeni trg. tega sestanka udeležijo. Posebna vabila ne bodo razposlana. Rankovci, dne 28 IV. 1935. Predsednik : Ratnlk E m eri k 1. r.
-- Fikšinci. Kljub težkim časom se je fikšinska gasilska četa odločila, da začne graditi prepotreben gasilski dom. Z delom se je že začelo in ker so Fikšinčani vrli gasilci in složni med seboj, gradijo dom s prostovoljnim delom. Ker pa je kljub temu potreben denar, katerega pa je v teh časih dokaj težko dobiti, so jo fikšin-ski gasilci pogruntali in so priredili na velikonočni pondeljek tombolo. Lepi in številni dobitki ter krasno pomladansko vreme je privabilo mnogo ljudi na prireditev. Zadovoljstvo je bilo splošno. Gasilci so bili veseli velikega obiska, srečniki, pa tudi zadovoljni radi dobitkov in lepega sprehoda, kajti Fikšinci so prav lepa izletna točka. Fikšinski ga siici pa naj bodo drugim četam za vzgled, da se tudi v sedanjih, na denarju tako suhih časih da z dobro voljo, vstrajnostjo in složnim delom marsikaj doseči*
—	Rogaševci. Ali ste se že odločili koga boste volili v nedeljo 5. maja za svojega poslanca? Da! Saj drugega nočemo kakor g. Ben k a. Zdrava pamet nam pravi, da se za nas, od vseh kandidatov niti eden ne bo toliko brigal kakor g. poslanec Benko. On, kod domačin, najbolje ve kaj nas teži. Zato gremo v nedeljo vsi na volišče in oddamo glas le vladni stranki, na kateri kandidira za poslanca naš Prekmurec, povsod spoštovani in ugledni g. Benko Jožef.
— Prireditev. Gasilska četa v Pre-danovcih priredi dne 12. maja 1935 v vseh prostorih gostilne Vlaj v Preda-novcih plesno veselico, na katero uljudno vabi vse prijatelje gasilstva.
PilhiMon * iedilnico in spalnico, prodam rumotVU . radi pomanjkanja prostorov po izredni nizki ceni HQLLENBERGR trg. s pohištvom — Čakovec.
Gornja Lendava:
—	Sokolska četa vprizori v nedeljo 12. maja ob i/26 uri popoldne v narodni šoli veseloigro „Radikalna kura". Že sedaj opozarjamo in vabimo občinstvo na to lepo predstavo s petjem, ki je polna zabavnih prizorov. Ker bo to zadnja in ena najlepših iger v tej sezoni, pričakujemo polnošte-vilno udeležbo.
—	Društveni dom. Akcija za zidavo društvenega doma zelo lepo napreduje. Pripravljalnemu odboru se je posrečilo kupiti od g. Baligač Jožefa, gostilničarja zelo lep in primeren prostor za stavbišče. S tem je odstranjena ena največjih ovir, kajti danes dobiti v Gor. Lendavi, ko je skoraj vse last veleposestva, za počen denar primerno stavbišče, je prava umetnost in čudež. Razveseljivo je to, da gredo odboru na roko tudi javni faktorji. Tako je n. pr. g. nar. poslanec Benko Jožef ob priliki tuk. shoda obljubil svojo pomoč glede podpor pri oblastih, nam pa je za prvo silo poklonil lep denarni znesek. Darežljiva sta se izkazala ob tej priliki tudi poslancev namestnik g. Vogler in banski svetnik g. Kuhar, v kar jim iz tega mesta izrekamo iskreno hvalo. Upamo, da bodo to plemenito delo podprli po svojih močeh tudi naši in okoliški prebivalci ter bodo vsi po svoji volji nekaj prispevali ko jih z nabiralno polo obiščemo.
—	Jadranska straža priredi v torek 7. maja svoj običajen družabni večer v gostilni Maršik. Pričetek ob 20. uri. Svirala bo prvovrstna godba. Na sporedu so tudi lepi smešni ku-pleti. Člane in vse prijatelje društva vabimo k polnoštevilni udeležbi.
RAZGLED PO SVETU
Posledice venicelistične vstaje na GrSkem. Pretekli teden sta bila po obsodbi izrednega sodišča ustreljena na smrt obsojena generala Pa-pulos in Kimisi.
Nemški protest. Nemška vlada je poslala vsem državam, ki so v Ženevi glasovale za obsodbo Nrmčije, protestno noto, v kateri izjavlja, da niso imele pravico postaviti se za sodnike nad Nemčijo.
Oboroievanje Avstrije. Na Gornjem Avstrijskem se po izjavi vlade ustanovi pet nov h posadk. Tam bodo zgradili tudi 6 novih vojašnic.
Velike pomorske vaje na Ti hem oceanu. Dne 3. maja se bodo pričele na T hem oceanu velike vaje vojne mornarice Združenih držav, pri katerih bo sodelovalo 160 bojnih ladij in 500 hidroplanov. Japonska smatra te vaje za manever proti njeni varnosti in je zato odredila istočasno enake vaje svoje mornarice, katerih cilj bo preizkusiti obrambo pred Združenimi državami. Vendar je pre» skrbljeno za to, da se obe mornwci ne srečata.
Fašistična zarota v Franciji. Veliko senzacijo je vzbudila vest „Populairea", v kateri se trdi. da pripravljajo francoske desn Čarske fašistične organizac je napad na parlament, ki ga hočejo razgnati. List zahteva, da vlada razpusti te organizacije, ako hoče, da se v Franciji zavaruje notranji mir.
Anglija nasprotuje zvezi med Francijo in Rusijo. Angleži trdijo, da bi bil francosko-sovjetski pakt ovira za zgraditev splošnega varnostnega sistema, ker Francija zaenkrat ni neposredno ogrožena po Nemčiji in angleško javno mnenje sploh ni dobro razpoloženo napram zvezam predvojnega tipa. V Stresi ni bilo prave jasnosti, ker med Anglijo, Francijo in Italijo ni prave skupnosti. Anglija se brani vsake zveze s Francijo, Italijo in Rusijo proti Nemčiji.
Ogromna nemška letala. Angleški strokovnjak za letalstvo, White, ki se je vrnil iz Nemčije, je izjavil, da je videl tam načrte za ogromna letala, ki bodo mogla prevažati naenkrat 500 ljudi. Letala bodo gonile parne turbine s 5 tisoč konjskimi silami.
Grčija hoče zopet kralja. Listi vedo poročati o tajni konferenci grških monarhistov, ki se je vršila v Parizu pod vodstvom bivšega grškega kralja Jurija. Bodoči grški parlament bo menda odločal, ali se na Grškem od' pravi republika in zopet vspostavi kraljevstvo.
Borba proti komunistom na Kitajskem. Angleški listi vedo poročati, da vladne čete naglo potiskajo komuniste proti jugu in jih obkrožu-jejo. Tudi situacija pri Šeng-Tu se je radi prihoda novih vladnih čet zboljšala.
Ali 2e veste»
da se je v Le Mansu končal te dni ples, ki je trajal 700 ur in so morali zmagovalca radi izčrpanosti odnesti v bolnišnico;
da ima Anglija 1 milijon 650 tisoč družin brez otrok in tri milijone zakonskih parov, ki imajo samo po enega otroka;
da so v Bombaju otvorili zavod pod imenom „vseučilišče za slone", v katerem učijo slone raznih umetnosti in za katere morajo njih lastniki plačevati šolnino;
da na Angleškem položi vsak kandidat za poslanca 500 funtov ster-lingov kavcije. Če ne dobi najmanj desetino glasov, mu te kavcije več ne vrnejo;
da v vseh španskih deželah velja običaj, da moraš jedi, ki jih imaš s seboj n. pr. : v železniškem kupeju, ponuditi vsem, ki sedijo zraven. Če pa kdo to ponudbo sprejme, velja za neotesanca;
da so termiti začeli napadati historično hišo, kjer je preživel Napoleon svoja zadnja leta in, da je Lavai odredil, da se pošlje na Sv. Heleno vojna ladja s specialisti za uničevanje termitov;
da je izbruhnil štrajk v tvornicah Qhevroleta, katerega se je udeležilio 600 ljudi, siužbo pa j'h je radi tega zgubilo 2000 ;
d« je ®£§pod L*vai med svojo obsežno politično prtljago nesel pred par leti v Ameriko tudi 40 kg fotografij, ki predstavljajo samo...največje in najimenitnejše Francoze in Fransozinje sedanjosti, seveda v pro-
pagandne namene, da se francoska kultura čimbolj poljudi v Ameriki;
da so v Košicah na Slovaškem osnovali cigansko gledališče, kjer so ravnatelji, režiserji in igralci sami cigani. Gledališče ima namen seznanjati cigansko občinstvo z deli največjih svetovnih dramatikov.
da kandidira na listi g. Jevtiča gospod Benko Josip ;
da bodo Mačkovi kandidati 5. maja popolnoma poraženi.
Rezultati nog. teliem dne Z8. IV. 1935.
Gradjanski, Čakovec : Drava, Ptuj 2:1 (0:1) prvenstvena.
Ptuj : Panonija 6:1 (4:0) prven.
Mura jun. : Panonija jun. 1:0 prijat.
Maribor : Ilirija 1:0 prvenstvena.
Železničar : ŽSK, Ljubljana 3 2 prv.
Rapid: Celje 5:3 (2:1) prijateljska.
ČSK: Slavija, Varaždin 1:1 pok.
Gradjanski : Primőrje 2:0 (1:0) drž. prv.
Jugoslavija : Hajduk 3:1 (1:0) drž. prv.
Concordia : Slavija, Osijek 1:1 (1:0) drž. prv.
Slavija, Sarajevo : Hašk 2:0(0.0) drž. prv.
Iz delovanja Združbe trgovcev TTiurski $oboti.
Občni zbor združenja gostilničarjev.
Tajnik Sočič Franc poda nato poslovno poročilo statističnega značaja in izkazuje, da je uprava in nadzorstvo v preteklem letu imelo 4 redne seje, kjer se je razpravljalo o 130 došiih In 7 67 odposlanih dopisov.
V letu 1934 se je priglasilo 7 novih vajencev, med letom pa je bilo 12 vajencev oproščenih. Koncem leta je znašalo skupno število vajencev 25
Pomočniški register izkazuje, da imamo 7 pomočnikov-natakarjev zaposlenih.
Koncem leta je štelo Združenje 159 članov, ki so po svojih obratovalni cah po § 76 zakona o obrtih sledeče razdeljeljeni : 1 hotel, 4 restavracije, 2 kavarni, 76 gostiln, 1 bufet, 73 krčem in 2 brezalkoholni restavraciji.
Od teh obratov je koncem leta 1934 10 obratov začasno ustavilo izvrševanje, tako da imamo samo 149 poslovodečih obratov.
Ti obrati so v 1. 1934 iztočili sledečo količino pijač: vina 4411 hI, piva 387 hI, žganja 7 hI, sadjevca in drugo 25 hI, skupno 4830 hI, kar je napram letu 1930 preko 50% nazadovanja.
Blagajniško poročilo poda predsednik Vezer Geza, ki je naslednje: Dohodki : Plačana članarina za leto 1933 Din 2.905.75, 2. Plačana članarina za leto 1934 Din 5.904, 3 Dividenda od 4 kom. delnic P. A. B Din 120, 4. Oprostnina od 6 vajencev Din 300, 5. Vpisnine vajencev in po močnikov Din 364 50, 6. Povrnjeno za poštnine Din 690. 7. Povrnjeno za tiskovine Din 190, 8. Inkorporacijske pristojbine Din 1.000, 9. Kritje (dvig in hranilne vloge) Din 4848, 10. Založba blagajnika Din 184.90, skupaj Din 16 507.15.
Izdatki: 1. Zvezi za 156 članov članarina a Din 35 Din 5 460, 2 Povrnjene inkorp. pristojbine Din 1000,
3.	Poštnine, brzojav. telefon Din 1.099,
4.	Pisarniški materijal, tiskovine in zakoni Din 611.75, 5. Podpore: Trg. nadaljevalni šoli Din 1000, Rdeči križ 50.50, Ubožnim natakarjem a Din 20 50 Din 1.071, 6. Manipulacijski stroški: Poštne hranilnice 115 40, 7. Službeni list, Turistički Loyd Din 298, 8. Nagrada tajniku Din 2400, 9. Nagrada blagajniku Din 600, 10. Kurjava, razsvetljava in čiščenje pisarne Din 500, 11. Potnine delegatom in odboru Din 2.980, 12. Vezava poslovnih knjig, en venec Din 372, skupaj Din 16 50715.
Izkaz premoženja : 1. 1. 1. 1935. Gotovina pri Kmetski hran. v Msrt-jancih Din 1 800, 2. saldo pri poštni hran. v Ljubljani Din 743 51, 3. 4 kom. delnic P. A. B. v nominalni vred. 2.000. 4. na zaostali članarini za 1. 1934 Din 7.605 50, 5. Inventar: 1 pisalni stroj Din 4750, 1 pisalna miza Din 1000, razne knjige, zakoni, tiskovine 1475 — 7.225, sk. Din 19 374,01.
Nadzorstveno poročilo je podal Huber Franc iz Kuzme, ki je sporočil v imenu nadzorstva, da je nadzorstvo vse blagajniško poslovanje pregledalo, primerjalo s predloženimi listami ter našlo isto v najboljšem redu, nakar se poda blagajniku in odboru razrešnica.
Proračun združenja gost. podjetij je naslednji :
Izdatki: 1. Zvezna članarina od 156 članov a Din 35 — Din 5.460, 2. Uprava, potnine delegatom in diete odbor. Din 4.000, 3 Poštnine, brzojav ia telefon Din 1.000, 4. Nagrada tajniku Din 2 400, 5. Nagrada blagajniku Din 600, 6 Kurjava, razsvetljava in čiščenje pisarne Din 500, 7 Podpore : trg. nadalj. šoli Din 1000 druge podpore 40 — Din 1 040, 8 pisarniške potrebščine Din 300, 9. Nepredvideni izdatki Din 700, skupaj Din 16 000.
Dohodki : Članarina od 96 članov po 200 Din takse a 50 Din — Din 4.800, članarina od 37 članov po 500 Din takse a 75 Din — Din 2 775, članarina od 15 članov po 500 Din takse a 120 Din — Din 1.800, članarina od 4 članov po 750 Din takse a 200 Din — Din 800, članarina od 1 člana po 1000 Din takse 250 Din ~ Din 250, članarina od 1 hotelskega obrta Din 250 Din, članarina od 1 bufeta in 2 brezalk. rest. D!n 300, od inkorporacijskih pristojbin Din 1.500, razni drugi dohodki, vpisnine Din 525, kritje od gotovine (zaostale članarine Din 3000, skupaj Din 16 000.
Pri slučajnostih se oglasi ic be sedi g. Čeh Franc, zastopnik Zbornice TOI, ki poroča o delovanju Zbornice ter med drugim navaja, da ni krivda Zbornice, če ni bil imenovan zastopnik v zbornični svet iz našega sreza kot
gost podjetnik, ker so krive bile druge intrige. Nadalje je poročal o delovanju davčnih komisij in davčnih prizivnih odborih ter poziva vse člane, ki so člani davčnih odborov, naj se predno gredo k zasedanju davčnih odborov, točno pouče o njih pravicah in dolžnostih, da bodo tako mogli uspešno zastopati interese davčnega odbora.
Nato prevzame besedo ravnatelj Zveze gostilničarskih Združenj g. Anten Peteln, ki v dolgem govoru obširno poroča o delovanju Zveze, o intervencijah pri ministrstvu, banski upravi in Zbornici, o sklepih gostilni-čarskega kongresa, ki se je vršil pred-kratkim v Zagrebu ter o vzrokih krize in prediogih, kako bi se dalo krizo omiliti.
K prejšnjim izvajanjem so govorili še člani Titan Janez iz Črnelavcev, Mikola Franc iz Petrovcev in drugi, nakar je predsednik ob 12. uri 15 minuti zaključil lepo zborovanje.
TON-KINO
Lastnik O. DITTRKH
V MURSKI SOBOTI
Največji špijonski film z BRIGITO HELM
NA POLJU ČASTI
Predstave se vriljot
V NEDELJO, dne 5. maja ob t/»4. uri popoldne in zvečer ob »/a 9- uri.
I
Obvestilo.
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem preselil svojo vrvarsko obrt iz Petanjc v Mursko Soboto in sicer na Lendavsko c. št. 13. (prej g. Šega). Priporočam se cenje-njim odjemalcem in prosim, da pridno podpirajo mojo obrt. Istočasno naznanjam, da prevzemam tudi predivo v izdelavo vrvi.
BENKO JOSIP, 1	vrvar.
Razglas.
Kraj. šol. odbor v Domanjševcih bo izdal kleparsko delo na drž. šolskem poslopju in sicer popravo strelovoda, starih žlebov in manjkajoče odvodne cevi nadomestiti s novimi.
Interesenti naj pošljejo proračun šol. upravitelju v Domanjševcih do 12. maja 1935
KOLESA najboljša in	najcenejša dobite pri tt.	
ŽTIVAN ERNEST «'^.„a		1
MURSKA	SOBOTA	i
Najveiia		I
izbiral fp§		I
Victoria	Skandia	1
W affenrad	Meteor	■
Feld Post	Ideal	H
Dfirkopp Elektra	Ergo	1
D fi r k o p p	Puch	I
V Vašem interesu je, da zahtevate čimprej ponudbo.		■
Vse informacije neobvezne in brezplačne!		1