Leto XX z vsebine številka 11 cena 1,46 EUR 28. november 2018 Slovesno ob 200-letnici šolstva..................................................................................6 S kolesom po Novi Zelandiji......................................................................................24 ,\eö-nJ'a ¿č Trgovina Servisne storitve Motocikli - skuterji - ATV - agregati - motorne sani - gumenjaki Drešinja vas 18, PETROVČE 041/73 44 40 www.promotor.si HMELJS Opereta Radovans Gobca IDEJA PRINCESA V prazničnem decembru HÍILO! Samo v Braslovčah drugi krog V naslednjem štiriletnem mandatu bodo štiri od šestih spodnjesavinjskih občin vodili stari novi župani, Janko Kos v Žalcu, Jože Kužnik, ki je bil edini kandidat, na Polzeli, Vinko Debelak v Preboldu, kjer so volivci izbirali med štirimi kandidati, in Franc Sušnik na Vranskem. Slednja vstopata že v svoj šesti mandat, kar ju uvršča med slovenske župane z najdaljšim stažem. V Občini Tabor so med tremi kandidati za novega župana izvolili Marka Semprimožnika, prejšnji župan pa ni več kandidiral. Braslovški volivci pa bodo morali po odločitev o tem, kdo jih bo vodil v naslednjih štirih letih, še enkrat na volišča. Na prvo adventno nedeljo, 2. decembra, se bodo Bra-slovčani odločali o tem, ali jih bo vodil dosedanji župan Branimir Strojanšek ali novi, neodvisni kandidat Tomaž Žohar, ki sta ste med štirimi Volilna udeležba je bila podpovprečna le v Občini Žalcu, ki ima dobro polovico volivcev v dolini, in zato vpliva na skupno podpovprečno udeležbo doline. braslovškimi kandidati za župana uvrstila v drugi krog volitev. V naslednjem tednu pa se že obetajo ustanovne seje novih občinskih svetov, ki so po volitvah 18. novembra prinesle nekaj novosti in v občinske svete nekaj novih imen. V Občini Žalec so volili tudi člane mestne in krajevnih skupnosti, ki se bodo v naslednjih dneh odločali tudi o tem, kdo bo mestno in krajevne skupnosti vodil v naslednjem obdobju. O tem bomo več zapisali v naslednji številki Utripa. Sicer je bila volilna udeležba v naši dolini v povprečju malo manj kot 50-odstotna, najvišja v Taboru (71,27 %), najnižja v Žalcu (42,29 %). O tem in o izidu županskih volitev in volitev v občinske svete pa več na straneh 8, 9 in 13. L. K. V najbolj bleščav mesec V okviru miklavževanja bodo na Šlandrovem trgu v Žalcu odprli drsališče. Prihodnjo nedeljo, 2. decembra, bomo s simboličnim prižigom prve adventne sveče na venčkih najavili najbolj prazničen in bleščav del leta, že prej pa prižgali praznične luči po krajih in vaseh. V dolini bodo začetek veselega decembra pospremili s številnimi dogodki in tudi v nadaljevanju decembra bo pestro. V Dvorcu Novo Celje bodo v nedeljo, 2. decembra, pripravili tradicionalni adventni sejem, zvečer pa adventni koncert APZ Rista Savina. Pred Do- mom kulture Braslovče bodo ta dan prižgali praznično razsvetljavo z baklami. V sredo, 5. decembra, bodo prižgali luči tudi v Žalcu in na Šlandrovem trgu pripravili miklavževanje. Miklavž bo v cerkvi sv. Pavla obiskal tudi preboldske otroke in druge otroke po dolini. Od srede, 5. decembra, bo v Žalcu na Šlandrovem trgu tudi letos razveseljevalo drsališče, kjer najavljajo tudi disko na ledu. In še in še. Več o tem pa v na-povedniku na str. 17. L. K. foto: T. T. S pozitivno energijo na plan! Veselim se prazničnega decembra pred nami ter gostote dogajanj in bleščavosti, ki jo prinaša! Kajti sicer bi bilo kar malo pusto v času po dolgem obdobju formalne in neformalne volilne kampanje, ko so bile nakopičene vse prireditve in aktivnosti, ki so bile tudi odlična priložnost za vse kandidate, da so se predstavili, družili ali pa vsaj pokazali volivcem. In da so jih v seštevku svoje pojavnosti prepričali. No, izvoljeni so Spodnjesavinjčane že prepričali, nekateri se za to še trudijo, a pomembno je, da bomo volivci z izbiro zadovoljni tudi v času, ko bodo obljube morala zamenjati dejanja. Garancije na izvoljene pa v vsakem primeru ne dobimo zraven, kot na primer za vsak »težji« izdelek, ki ga kupimo in deluje daljše obdobje. Saj res, »garancija na dane obljube« se ne sliši slabo. Morda bi si na naslednjih volitvah kakšen kandidat lahko omislil prav garancijo v trajanju vsaj enega mandata in si s tem zagotovil konkurenčno prednost. A potem bi bilo treba garancijo spraviti v življenje in omogočiti brezplačna popravila ali zamenjavo, če izvoljeni ne bi deloval, kot je obljubil. Se sliši bizarno? Pustimo potencialnim kandidatom in njihovim »tržnikom«, da morebiti obdelajo idejo in jo uporabijo ... Mi se končno lahko ukvarjamo z veselim decembrom brez političnega prizvoka in s tem, da najdemo svojo srečo v svetlobi in dogajanju tega čarobnega obdobja. Čarobno palčko za svojo srečo pa mora itak najti vsak sam. Še več, tudi uporabi jo lahko le vsak sam. Moč uma pri tem ni dovolj, je ugotavljal predavatelj v Preboldu, še pomembnejša je čustvena inteligenca, ki nam daje, če jo znamo pravilno usmerjati, pravo energijo. Od usklajenosti uma in čustvene inteligence je odvisna uspešnost našega ravnanja. Če želite, tudi naše zadovoljstvo z življenjem in naša sreča. »Od moči pozitivnih čustev je odvisno, koliko energije in vztrajnosti bomo morali vložiti v obvladovanje težav pri uresničevanju nekega cilja, od tega pa je odvisen tudi uspeh tistega, kar počnemo,« je med drugim povedal predavatelj. Verjamem, da naše pozitivno ravnanje vpliva tudi na ravnanje ljudi v naši okolici, če ne na kratek, pa vsaj na daljši rok. In to je pomembno, ker je tudi naša sreča odvisna od ljudi in ne od stvari, ki nas obkrožajo. Ljudje potrebujemo občutek pripadnosti, intimnost, komuniciranje in prijatelje. Če smo v odnosu do njih pozitivni, kar pomeni tudi odgovorni, pošteni, iskreni, potem nam bodo to na nek način tudi vračali. Dosežek tega odnosa ne glede na vse njegove vsebinske različice, ko gre za službo, družbo, družino in druge odnose, je lahko odvisen le od tega, koliko smo sami vložili vanj. Predlagam, da iskreno razmislimo o tem, ko se bomo zalotili pri razmišljanju, da je za naš problem kriv nekdo drug. Že, že, gotovo nimamo vpliva na vse ... Toda ali smo sami naredili vse za to, da bi bilo tisto, s čimer smo nezadovoljni, vsaj bolje? Torej, v akcijo! Adventni čas, ki se začne že to nedeljo in bo najprej med nas pripeljal sv. Miklavža, potem pa še kakšnega prijaznega moža, verjamem, da tudi ženo, je gotovo odlična »kulisa« za to, da še kaj izpilimo in naredimo bolje zase in v odnosu za druge. Pa veliko sreče in pozitivne energije! Lucija Kolar HORMANN garažna in vhodna vrata NOVO v ponudbi Hormann garažnih vrat -energijsko varčna vrata najvišje kakovosti! mcitjciž Ustvarjamo pozdrave Generalni zastopnik za vrata Hormann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 www.matjaz.si • mfo@matjaz.si fcirovié] TREBUHOM Z KRUHOM KOMEDiJP ZAČINJENA Z VENTRiLOKYiZMOM 31. 12. 2018 Ob 21.001 Dom II. slov. tabora Žalec Silvestrska predstava s kozarčkom penine vgjfep Vstopnice: TIC Žalec in www.zkst-zalec.sl i , , , sc 9771580096004 2 november 201 8 OBČINA ŽALEC _SoAtlnis&e/. datine/S Novi prostori OŠ Petrovče Vodni park in delavnice Na OŠ Petrovče so v petek, 8. oktobra, pripravili slovesnost ob odprtju novih prostorov. V telovadnici šole so se poleg učencev in številnih staršev zbrali tudi predstavniki Občine Žalec, tisti, ki so gradili in opremljali nove prostore, in številni nastopajoči. Občina Žalec je morala kot investito-rica zaradi pomanjkanja prostorov na omenjeni osnovni šoli nadzidati obstoječi objekt, in sicer v okviru nadzidave osrednjega veznega hodnika z ravno streho, med telovadnico na severu in šolo na jugu. Preden so se podali na ogled novih prostorov, so prisluhnili kulturnemu programu, ki so ga pripravili učitelji in učenci. Nastopili so učenci cici zborčka pod vodstvom Valentine Aše-nberger, otroški in mladinski pevski zbor pod mentorstvom profesorice Anite Žolnir, plesni krožek Sergeje Dvornik in Maje Bubik, šolska dramska skupina pod vodstvom Sonje Rebernik, športniki, ki so jih usmerjali športni pedagogi, šolski bend in posamezni solisti ter instru-mentalisti. V pestrem in zanimivem programu je nastopilo približno 200 učencev, ki so s svojimi nastopi prikazali, kako so dobili takšno šolo, ki jo imajo zdaj. Obiskovalce sta pozdravila Učenci in učitelji so pripravili odličen program Župan ob predaji šopka ravnateljici. ravnateljica Irena Kolar in žalski župan Janko Kos, ki je poudaril, da so gradbena in obrtniška dela skupaj z opremo stala 441 tisoč evrov, novi prostori pa so se povečali za 273 kvadratnih metrov. Obiskovalci so si nato ogledali nove prostore, v katerih so jih pričakale glasbenice skupine MJAV, ki so bile prav vse učenke OŠ Petrovče in so obudile precej spominov na osnovnošolske dni. Nove prostore pa je s posebnim ključem predal namenu župan Janko Kos. T. T. Podelili priznanja za najlepši kraj, hišo Ocenjevanje hiš, krajev, kmetij, poslovnih objektov, obnovljenih objektov kulturne dediščine, vrtcev in šol, ki ga v sklopu projekta »Najlepši kraj, hiša in kmetija 2018« izvaja ZKŠT Žalec v sodelovanju z Občino Žalec in Zvezo turističnih društev Občine Žalec, je končano. Zaključna prireditev s podelitvijo priznanj je 8. novembra potekala v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. Zbrane sta nagovorila župan Janko Kos in predsednica komisije Štefanija Kos Zidar. Tudi letos je v izboru sodelovalo lepo število občanov, kar dokazuje, da se vse bolj zavedamo, da se z lepo urejenim in zdravim okoljem zvišuje tudi kakovost življenja v občini. Komisija se je na ogled odpravila dvakrat, in sicer junija in avgusta, in bila tudi letos po- stavljena pred težko nalogo. V kategoriji najlepša hiša sta prvo mesto prejela Ana in Zvone Mirt iz Galicije, drugo Družina Bračič iz Levca, tretje pa Lenka in Beno Božič iz Šempetra. V kategoriji najlepša kmetija je komisija prvo mesto dodelila Cvetki in Daniju Žagarju iz Dobriše vasi, drugo Jožici Peč-nik iz Velike Pirešice in tretje kmetiji Žnidarčič iz Šempetra. V kategoriji poslovni objekt so podelili le dve priznanji. Priznanje za prvo mesto si je prislužil Gasilski dom Velika Pirešica, za drugo mesto pa podjetje SIP Šempeter. V kategoriji obnovljeni objekti kulturne dediščine je priznanje za prvo mesto prejela župnijska cerkev sv. Pankracija v Grižah, drugo kapela pri Arčan v Kasazah in tretje Ramšakov križ družine Galič iz Šempetra. Komisija je za najlepši kraj izbrala zaselek Grče v KS Šempe- ter, na drugo mesto se je uvrstilo središče vasi Ponikva z okolico gasilskega doma, na tretje pa Velika Pirešica. V kategoriji vrtci so podelili le eno priznanje, in sicer enoti Žalec I. Gotovlje (Vrtci Občine Žalec). Prireditve se je udeležil tudi predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja, ki je v krajšem nagovoru pohvalil prizadevanje občank in občanov žalske občine za lepši videz kraja ter čestital dobitnikom priznanj. Dogodek je s svojim nastopom popestril ansambel Unikat, v vlogi povezovalca pa je bil Franci Podbrežnik. Sceno je pripravil Ludvik Lavtežar, za posnetke in predvajanje kratkih predstavitvenih filmov nagrajencev je poskrbel Studio forma, Samo Sadnik iz Žalca, priznanja nagrajencem pa sta podelila župan Janko Kos in predsednica komisije Štefanija Kos Zidar. T. Tavčar S prve delavnice »Kakšen turizem si želimo?« V avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu so 24. oktobra podpisali pogodbo za izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja ter izvedbo kopališča na območju v Poslovni coni Vrbje. Pogodbo je v imenu Občine Žalec podpisal župan Janko Kos, v imenu izbranega podjetja Projekt iz Nove Gorice pa direktor Vladimir Durcik. V okviru celovitega projekta Vodni park in resort Zeleno zlato, ki je plansko umeščen na degradirano območje ob poslovni coni v Vrbju, je Občina Žalec začela z uresničevanjem 1. faze (od štirih predvidenih). Faza 1A obsega kopališče kot enotni kompleks tri medsebojno povezanih bazenov (standardni 25-metrski plavalni bazen z najmanj štirimi progami, rekreativni bazen z odprtim vodnim toboganom, stolpom za skoke z višine do treh metrov, sprostitve-nimi elementi ter območjem za neplavalce in bazenček za otroke), krajinsko ureditev in gospodarsko javno infrastrukturo. Projekt se bo raztezal predvidoma na 4.000 m2 velikem območju, vodnih površin bo približno 800 m2, sprejel pa bo do 200 kopalcev oz. do 400 obiskovalcev. Po izdelavi projektov DGD namerava Občina Žalec v letu 2019 pridobiti gradbeno dovoljenje in nato začeti z gradnjo kompleksa po fazah. Hkrati želi Občina Žalec pritegniti k izvedbi tudi potencialne investitorje in soinve- Med podpisom pogodbe (Vladimir Durcik, Janko Kos in Stojan Praprotnik, ki je pred podpisom pogodbe predstavil celoten projekt Vodni park in resort Zeleno zlato - Hopslandija) Prejemniki priznanj z županom in predsednico komisije Z druge delavnice stitorje oz. v vmesnem času pridobiti soinvesticijska sredstva iz drugih virov. Izbrani izvajalec, podjetje Projekt, se je zavezal izdelati dokumentacijo v 150 dneh, začenši s podpisom pogodbe, vrednost pogodbe pa je 44.800 evrov brez DDV. Pridobljeno gradbeno dovoljenje in zaprta finančna konstrukcija bosta osnova za pristop k izvedbi te faze predvidoma od 2019 do 2022. Po podpisu pogodbe je sledila prva delavnica z naslovom »Kakšen turizem si želimo?«, ki so jo pripravili v sodelovanju z nevladno organizacijo Umanotera, slovensko fundacijo za trajnostni razvoj. Na delavnico so bile vabljene vse civilnodružbene organizacije, ki krojijo razvoj turizma v žalski občini, udeležilo pa se je je 40 predstavnikov različnih organizacij, ki so aktivno sodelovali pri identificiranju priložnosti za razvoj turizma v destinaciji Žalec. Te ideje bodo uporabili za namen priprave nove strategije razvoja turizma v Občini Žalec za obdobje 2019-2027. Občina je skupaj z Umano-tero 7. novembra pripravila še drugo delavnico z istim naslovom. Udeležili so se je lahko vsi zainteresirani občani in predstavniki različnih organizacij, ki so lahko prispevali svoje ideje glede nadaljnjega razvoja turizma v žalski občini. Delavnice se je udeležilo več kot 30 udeležencev, njihove ideje pa bodo prav tako uporabili za namen priprave nove strategije razvoja turizma v občini za obdobje 2019-2027. Naslednja delavnica bo jutri, 29. novembra, za člane LTO Žalec ter druge gostinske in nastanitvene ponudnike v občini. T. T. OBČINA ŽALEC november 201 8 3 Žalec »Naj občina 2018« Sprejem za zlate maturante Medijska hiša Eko dežela je že četrto leto zapored v posebni izdaji revije Eko dežela - Občine razglasila rezultate anket projekta »Naj občina 2018«. Med mestnimi občinami si je najvišjo oceno po mnenju anketirancev Eko dežele zaslužila Mestna občina Koper, med večjimi občinami (nad 10.000 prebivalcev) Občina Žalec, med manjšimi pa Občina Dobrna. V anketi so občani preko različnih kanalov, kot so spletna stran, mediji Eko dežele in telefonska anketa, ocenjevali zadovoljstvo z življenjem v njihovi občini. Občani so ocenjevali pet različnih kazalnikov zadovoljstva z življenjem v svoji občini: kako občina skrbi za okolje, za zdravstvo, zdravje in rekreacijo, za ran-ljivejše skupine (mlade, mlade družine, starejše, invalide), kako s prometno infrastrukturo skrbi za pešce in kolesarje ter ali se turizem razvija v pravo smer. Občina Žalec je med večjimi občinami zmagovalka. Med petimi kategorijami je najvišje ocenjena kategorija razvoja turizma. V letu lokalnih volitev so v anketi spraševali tudi, ali so bile obljube v zadnjem letu izpolnjene. In Občina Žalec je bila tudi pri tem vprašanju na visokem tretjem mestu. »Občani so povedali svoje,« so ob izidu povedali na uredništvu in dodali, da gre za stališče nekoga, ki tukaj živi, stališče, ki bi moralo biti najpomembnejše. To anketo so letos izvedli že četrtič. T. T. V Vrbju praznovali V Krajevni skupnosti Vr-bje praznujejo 11. novembra krajevni praznik, in sicer v spomin na ta dan leta 1979, ko so se na referendumu odločili za samostojno krajevno skupnost, ustanovljeno 1. januarja 1980, ter v spomin na dogodek iz II. svetovne vojne, ko je bil leta 1941 ustanovljen odbor OF in ko so leta 1944 nacisti iz maščevanja požgali Debičevo domačijo. Na slavnostni seji Sveta KS Vrbje je zbranim spregovoril predsednik Jože Meh. Poudaril je, da se je v 38 letih Vrbje razvilo, razširilo in postalo prijeten kraj za bivanje, druženje, v zadnjem času pa tudi zanimivo z vidika turizma. »V tem letu se težko pohvalimo z novimi pridobitvami oziroma večjimi aktivnostmi. Vzrok je preprost: ni sredstev! Komaj uspemo pokriti stroške, na primer vzdrževanja doma krajanov. Za večje poseg nič več ne ostane. Majhnost krajevne skupnosti po številu prebivalcev in teritoriji se na žalost odraža tudi v mejnih oziroma Predsednik Sveta KS Vrbje Jože Meh podeljuje priznanje Zdenki Cokan. nižjih sredstvih, ki jih zagotavlja Občine Žalec. Omenil bi še projekt Hopslandija, katerega nosilka je Občine Žalec. Glede na to, da se pripravlja na območju naše lokalne skupnosti, bi želeli, da se nas o tem projektu obvešča o aktivnostih,« je ob koncu poudaril Jože Meh. Na seji so podelili eno priznanje krajevne skupnosti. To je prejela Zdenka Cokan iz Društva upokojencev Vrbje. V imenu Občine Žalec je zbrane pozdravil podžupan Robert Rastlinje ne sme ovirati prometa Občina Žalec je te dni pozvala občane in vse lastnike zemljišč, ki imajo ob javnih cestah zasajene žive meje, grmičevje, drevje in drugo rastlinje, da poskrbijo za obrez, tako da rastlinje ne bo posegalo na območje javnih cest. Vegetacija, ki se razrašča nad cesto ali celo nanjo, je lahko namreč nevarna za promet. Skladno z veljavno zakonodajo na področju upravljanja, vzdrževanja in gradnje javnih cest vegetacija, ki je zasajena ob javnih cestah, s svojo zarastjo ne sme posegati v cestišče, ki ga sestavljajo vozišče, kolesarska steza, pločniki, bankine in naprave za odvodnjavanje, če so tik ob vozišču, ter zračni prostor v višini 7 metrov, merjeno od točke na osi vozišča (14. točka 2. člena ZCes-1), so sporočili z Občine Žalec. V zimskih razmerah povzro- čajo povešene veje na vozišču veliko težavo, saj prihaja zaradi njih do poškodb signalnih luči in ogledal na vozilih, ki izvajajo zimsko službo. Vozniki vozil zimske službe morajo veje roč- Dela na tržnici v teku Žalski župan Janko Kos je sprejel letošnje zlate maturante (manjkata Matej Kumberger in Barbara Puncer). Župan Občine Žalec Janko Kos je v petek, 26. oktobra, v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu pripravil sprejem za trinajst letošnjih zlatih maturantov iz žalske občine. Dogodka so se poleg zlatih maturantov udeležili tudi njihovi starši, ravnatelji osnovnih in srednjih šol, ki so jih obiskovali zlati maturantje. To lovoriko so si prislužili Jure Belej, Nace Pogačar, David Ribar (vsi dijaki Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo, ŠC Celje), Jure Jordan Kozjak, Matej Kum-perger, Evelina Martinovič, Jaka Randl (vsi dijaki Srednje šole za strojništvo, mehatroni-ko in medije, ŠC Celje) Gaja Žgank (dijakinja Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja, ŠC Celje), Nejc Doler in Sara Lipuš (oba dijaka Srednje zdravstvene šole Celje), Katarina Dolinar in Barbara Puncer (obe dijakinji Gimnazije Celje - Center) ter Jan Škruba (dijak I. gimnazije v Celju). V nagovoru je župan Janko Kos maturantom čestital za uspeh, jim zaželel v nadaljevanju študija še veliko dobrega, se zahvalil staršem, vsem maturantom pa podelil Monografijo Rudija Španzla v angleškem jeziku ter promocijski USB-ključek. V kulturnem programu sta nastopili čembalistka Kim Pa-vlič, štipendistka Občine Žalec, in Jolanda Železnik. T. Tavčar Čehovin in poudaril, da Občina Žalec in KS Vrbje dobro sodelujeta. Slavnostno sejo so popestrili s kulturnim programom, v katerem je nastopil ansambel Kalinka. V tednu praznovanja so pripravili likovno razstavo Pavline Jošt, razstavo ročnih del sekcije Marjetica DU Vrbje, srečanje krajanov, starih nad 65 let, namiznoteniški turnir, predavanje o demenci in srečanje članov Moto kluba Vrbje. T. Tavčar no odstranjevati, zaradi česar jim je onemogočena kakovostna in pravočasna izvedba zimske službe odstranjevanja snega z vozišča javnih cest. L. K. Takole razkopana je te dni tržnica v Žalcu, ki bo predvidoma do konca leta dobila novo streho, razširili pa bodo tudi njeno ploščad in uredili infrastrukturo. NADGRADNJA PODEŽELSKE TRŽNICE ŽALEC Nadgradnja podeželske tržnice v Žalcu je zahteva in odgovor na trenutno stanje bivanjskih razmer v središču Žalca, njegove povečane turistične atrakcije v neposredni bližini - Fontane piv Zeleno zlato, zahteve lokalne skupnosti in njenih partnerjev po boljši ponudbi pridelkov, izdelkov in storitev iz lokalne oskrbe za lokalno prebivalstvo in turiste. Občina Žalec je maja 2017 s projektom kandidirala na razpisu LAS SSD - EKSRP, julija 2017 je projekt potrdila Lokalna akcijska skupina Spodnje Savinjske doline in šele junija 2018 je pridobila odločbo o pravici do sredstev Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja kot organa v sestavi ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Aktivnosti v okviru projekta so: gradnja nadstrešnice podeželske tržnice v Žalcu, nadzor nad gradnjo, koordinacija in vodenje projekta, promocija in obveščanje javnosti, izdelava načrta upravljanja, izvedba pilotne uporabe komplementarne valute kot inovativnega spodbujanja trženja, strokovne delavnice, dnevi odprtih vrat na moderni kmetiji, uporaba novih tržnih poti. Partnerji v projektu so poleg Občine Žalec kot ustanoviteljice še Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Javno komunalno podjetje Žalec, Društvo podeželskih žena Občine Žalec in Damjan Četina - dopolnilna dejavnost na kmetiji. Ponudniki iz cele doline (območje LAS SSD) se že danes povezujejo in skupno nastopajo na tržišču pod blagovno znamko Zeleno zlato. Cilji operacije so zagotovitev infrastrukturnih pogojev za doseganje višje kakovosti življenja in delovanja (z gradnjo pokritega prostora tržnice bo podeželska tržnica lahko delovala v vseh vremenskih razmerah in v vseh letnih časih) in ozaveščanje ljudi o načinih za doseganje boljše kakovosti življenja, spodbujanje podjetniške aktivnosti v domačem okolju in zaposlovanje, spodbujanje inovativnega povezovanja za skupni nastop na trgu, usposabljanje in motivacija kmetijskih gospodarstev za večjo podjetnost, spodbujanje vključevanja ranljivih skupin, povečanje ponudbe in obiska turistov, vzpostavitev novih produktov in programov ter promocija aktivnosti in prepoznavnost kraja. V okviru projekta LAS SSD bo Občina Žalec zgradila nadstrešnico (1 faza, 4 moduli - segmenti) v vrednosti 181.875 evrov, zagotovila nadzor in promocijske aktivnosti v višini 3.859 evrov, sredstva v višini 5.315 evrov pa bodo namenili za dejavnosti partnerjev. Skupna potrjena sredstva projekta znašajo 191.049 evrov, sofinanciranje pa 112.000 evrov ali 71 %. Zaradi večje funkcionalnosti bo občina dodatno zgradila še en segment nadstrešnice v vrednosti 36.374,90 evra. Izvajalec nadstrešnice je podjetje DUOL, Brezovica pri Ljubljani. JKP Žalec bo sočasno izvedlo tudi zunanjo ureditev v višini 172.735 evrov (izvajalec Remont NG, Velika Pirešica 51, Žalec), ki bo vključevala novo utrditev območja, usklajeno z ureditvijo SMJ Žalec (asfalt in granitne kocke), gradnjo meteorne kanalizacije, obnovo vodovoda in fekalne kanalizacije ter elektro omrežje za nemoten potek prireditev ter odprte kuhinje. Nadstrešnica bo sestavljena iz jeklenih okvirjev, osnovni elementi bodo okrogli stebri in T-nosilci, na okvirje pa bo napeta zgibana platnena pomična streha (5 segmentov), ki se bo odpirala od vzhoda proti zahodu. Pod nadstre-šnico bodo nameščeni dodatni prodajni zabojnik in nove lesene prodajne stojnice. Graditi so začeli oktobra 2018, do januarja 2019 bo izvedena večina del, odprtje pa načrtujejo sočasno z odprtjem pivske fontane 1. aprila 2019. Jf LAS SPODNJE SAVINJSKE DOLINE O 4 november 201 8 OBČINE _SaAjlnis&e/. datine/S Preboldski veterani na 20. srečanju Sanacija športne dvorane in vrtca Tretji novembrski petek so se na družabnem srečanju zbrali veteranke in veterani GZ Prebold, ki delujejo v osmih gasilskih društvih preboldske občine. Srečanje vsako leto organizira drugo gasilsko društvo. Letošnjega, ki je bilo že 20. po vrsti, je v sodelovanju z GZ Prebold organiziralo Prostovoljno gasilsko društvo Groblja. Prijetnega dogodka se je udeležilo več kot 130 starejših gasilk in gasilcev, pridružili pa so se jim tudi član upravnega odbora GZ Slovenije in predsednik GZ Prebold Branko Verk, predsednik arbitražne komisije pri GZ Slovenije Matjaž Debelak, poveljnik GZ Prebold Darko Kranjec, predstavnik veteranskih komisij GZ Žalec, Šaleške doline in Zgornje Savinjske doline ter župan Občine Prebold Vinko Debelak. Organizatorji so srečanje popestrili s prijetnim kulturnim programom, v katerem je nastopil MPZ KD Antona Schwaba Prebold. Sledila je primopredaja prapora starejših gasilcev GZ Prebold. Leto dni so zanj skrbeli starejši gasilci Med predajo prapora PGD Groblja PGD Prebold-Dolenja vas--Maija Reka, do naslednjega srečanja ob letu osorej pa bo prapor v rokah starejših gasilcev PGD Groblja. Zbrane je nagovoril predsednik komisije za delo z veterani pri GZ Prebold Franc Jeromel in podal poročilo o delovanju veterank in veteranov v letu, ki se izteka. Udeležencem so spregovorili tudi predsednik in poveljnik GZ Prebold Branko Verk in Darko Kranjec, preboldski župan Vinko Debelak in predstavniki veteranskih komisij GZ Žalec, Šaleške doline in Zgornje Savinjske doline. Predsednik in poveljnik GZ Prebold sta ob tej priložnosti najzaslužnejšim članom gasilske organizacije podelila plakete in značke gasilskega veterana. Priznanje so prejeli Marjan Lubej iz PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka, Vojko Kupec iz PGD Sv. Lovrenc in Asim Muratovič iz PGD Šešče. Ob prijetnem druženju so gasilke in gasilci obujali spomine na operativno delo v gasilstvu in se razšli z željo, da se ob letu osorej znova snidejo. D. N. Če bi ceste spregovorile Tretjo novembrsko nedeljo že tradicionalno obeležujemo svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. To je dan, ob katerem se spomnimo vseh umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečah. Slogan letošnjih aktivnosti je Če bi ceste spregovorile. Na polzelskem pokopališču, kjer je nameščena edina plošča v Spodnji Savinjski dolini z napisom Spomin žrtvam prometnih nesreč, so v sredo, 21. novembra, v organizaciji Občine Polzela, ZŠAM Savinjska dolina in OŠ Polzela pripravili krajšo komemoracijo. Zbrane je nagovoril podžupan Občine Polzela Igor Pungartnik in med drugim poudaril: »Zavod Varna pot pod okriljem Organizacije Združenih narodov (OZN), Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ter Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč (FEVR), 18. novembra obeležuje in organizira aktivnosti ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč. Ocena Svetovne zdravstvene organizacije je, da na svetovnih cestah letno umre približno 1,24 milijona udeležencev, dnevno to pomeni smrt najmanj 3.390 oseb. Poškoduje se okoli 50 mi- S slovesnosti v spomin žrtvam prometnih nesreč na polzelskem pokopališču lijonov ljudi, pet milijonov pa jih za vedno ostane invalidnih. 59 % umrlih na cestah je starih od 15 do 44 let. Slovenske ceste so od leta 1991 do 2018 zahtevale 7.435 življenj, 282.969 ljudi pa se je v prometnih nesrečah hudo telesno poškodovalo. /.../ Nikar si ne zatiskajmo oči pred parolo »Hitrost ubija!« in poskrbimo, da se kot udeleženci v prometu obnašamo kulturno. Ob nedavnem obisku naše občine je Dejan Preši-ček, minister za kulturo, dejal, da ni kultura samo tisto, kar gledamo in poslušamo na odru ali platnu, ampak tudi to, kako se obnašamo doma, v službi, za volanom ipd. Predvsem poka- Občina Polzela je v letu 2018 uspešno kandidirala na javnem razpisu za sofinanciranje energetske prenove stavb v lasti in rabi občin v letih 2018, 2019 in 2020, ki se izvaja v sklopu »Operativnega programa Evropske ko-hezijske politike za obdobje 2014-2020«, in sicer s projektom celovite energetske sanacije športne dvorane in starega dela vrtca. Ministrstvo za infrastrukturo je Občini Polzela odobrilo 270.000 evrov nepovratnih sredstev, celotna investicija pa znaša 975.000 evrov. Energetska sanacija športne dvorane bo obsegala sanacijo zunanjih sten in strehe, zamenjavo dotrajanega stavbnega pohištva, vgradnjo prezračevanja z rekuperacijo, energetskega monitoringa in posodobitev regulacije ogrevanja. Z energetsko sanacijo dvorane na Polzeli so že začeli. Energetska sanacija starega dela vrtca bo obsegala izolacijo zunanjih sten, toplotno izolacijo podstrešja, zamenjavo dotrajanega stavbnega pohištva, vgradnjo toplotne črpalke zrak/ voda in plinskega kondenzacij-skega kotla in vgradnjo energetskega monitoringa. Z omenje- nimi ukrepi bodo načrtovani prihranki pri energetski oskrbi objektov v višini 58 odstotkov zdajšnjih stroškov. Izbrani izvajalec Lesnina MG oprema, podjetje za inženiring iz Ljubljane, naj bi z deli končal do avgusta 2019. T. Tavčar Zavarovanje brežine in čiščenje Na reki Savinji potekajo dela v okviru projekta odprave posledic škode na objektih vodne infrastrukture po poplavah, ki so se zgodile med 27. in 28. aprilom 2017. Dela zajemajo zavarovanje močno erodirane leve brežine nad mostom Polzela-Parižlje dolžine 114 metrov ter čiščenje prodišča v Ločici ob Savinji v bližini športnih igrišč. Investitor je Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, izvajalec pa podjetje Hidrotehnik s podizvajalcem Nivo EKO. Vrednost del znaša 171 tisoč evrov z vključenim DDV. T. T. Dela pri zavarovanju leve brežine nad mostom čez Savinjo Polzela-Parižlje V spomin žrtvam žimo svojim najmlajšim, ki jih prevažamo s svojimi jeklenimi konjički, kako je potrebno upoštevati prometne predpise, kajti mi smo njihovi vzorniki.« Po krajšem kulturnem programu, ki so ga pripravili najmlajši iz vrtca in učenci OŠ Polzela, so člani združenja, otroci in učenci ter drugi udeleženci spominske slovesnosti pred spominsko ploščo prižgali svečke. T. Tavčar Tudi letos so po vseh občinah naše doline pripravili številne slovesnosti ob spomenikih žrtvam fašizma. Žrtvam so se poklonili že v petek, 26. oktobra, in sicer v Letušu, Braslovčah, Galiciji, Gotovljah, Grižah, Libojah, Petrovčah, na Polzeli, v Preboldu, Šempetru, Taboru in Žalcu, druge dni v Vrbju, na Vranskem in Ponikvi, prav na dan spomina na mrtve pa tudi v Andražu, na Gomil-skem in v Grižah. Na spominski slovesnosti v Preboldu je zbranim spregovoril Viljem Petek. Sanacija ceste in plazu Zahvaljujem se občanom Občine Braslovče, ki so v mojem programu prepoznali dodano vrednost in na volitvah 18. novembra 2018 glasovali zame. Po petih mandatih - dvajsetih letih dela v občinskem svetu se poslavljam. Novoizvoljenim svetnikom in županu želim, da sejejo dobro, v korist občanov in Občine Braslovče. V teku sta obnova dveh najbolj dotrajanih odsekov lokalne ceste Prapreče-Lipa v skupni dolžini 875 m in sanacija plazu na lokalni cesti Ločica-Zaplanina-Limovce. Obnovitvena dela obsegajo izvedbo odvodnjavanja, izdelavo tamponskega ustroja in polaganje asfaltne prevleke. Vrednost obnovitvenih del bo krepko presegla 200 tisoč evrov. V Zaplanini pa v sklopu programa odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi poplav med 27. in 28. aprilom 2017 poteka sanacija plazu na lokalni cesti. Vrednost sanacijskih del bo presegla 60 tisoč evrov T. T. Organizatorji so pripravili komemorativne slovesnosti in se tako poklonili spominu na vse tiste, ki so v moriji svetovne vojne izgubili največ - svoje življenje. Na Ponikvi pri Žalcu so se spominu na mrtve poklonili na obnovljenem prostoru ob osrednjem spomeniku pri tamkajšnjem zadružnem domu. Kot je povedal predsednik KO ZB za vrednote NOB Ponikva Jože Kodrič, je sredstva za obnovo iz proračunskih sredstev v višini 3600 evrov zagotovila krajevna skupnost, delo pa je opravila skupina prostovoljcev, ki so pod vodstvom Da-nija Jelena in Marjana Žibreta opravili skupaj 560 prostovoljnih delovnih ur. Na slovesnosti je zbrane pozdravil predsednik KO ZB za vrednote NOB Ponikva Jože Kodrič. V kulturnem programu so nastopili pevci MPZ Ponikva in učenci POŠ Ponikva, udeležence pa sta nagovorila predsednik KS Ponikva Srečko Lednik in župan Občine Žalec Janko Kos. D. Naraglav _SaAtirUsAe/.daiitte/A OBČINE november 201 8 5 Pestro dogajanje v Braslovčah Naš kraj lep in urejen »Za nami je še eno pestro in zelo delovno leto,« je povedala Jasmina Roter Jager z ZIKŠT 3 jezera. V Braslovčah so namreč izvedli okrog 25 odmevnejših dogodkov, 5 brezplačnih izobraževalnih tečajev, 6 plesnih tečajev, 6 slaščičarskih delavnic in otroški abonma, sodelovali pa so pri številnih prireditvah, ki so jih pripravila občinska društva. V kraj so skupaj s turističnim in kulturno-zgodovin-skim društvom pripeljali več kot 60 večjih organiziranih turističnih skupin in tako zabeležili trikrat večji obisk v primerjavi s preteklim letom. Kraj, še posebej grad Žovnek, je obiskalo tudi več manjših skupin in posameznikov, turistična ponudba pa vključuje različne znamenitosti in predele občine, tudi hmeljarske kmetije in kulinarično ponudbo. Pestro leto bodo sklenili z bogatim decembrskim dogajanjem. V prazničnem decembru bodo organizirali različna izobraževanja: brezplačen 30-urni tečaj osnov računalništva, slaščičarsko delavnico »Čudoviti popsi in čokoladne dekoracije« in brezplačno delavnico »Mind the mind« na temo duševnih motenj, ki jo bo izvedla študentka psihologije Špela Be-dnjanič. Zabavno bo tudi na Skupn'em placu, kjer bodo v soboto, 15. 12., pripravili »Bra-slovško kuhno«, tržnico in bazar ter poskrbeli za kratek kulturni program in menjalnico igrač (medsebojno obdarovanje) za najmlajše. Dan za tem bodo gostili hit letošnje zime - predstavo Menopavza, ki so jo že predčasno razprodali. Še posebej čarobno bo v Braslovčah v sredo, 19. decembra, ob 20. uri na velikem prazničnem koncertu glasbene zasedbe Mjav z bendom in gosti: Nušo Derenda, Slavkom Ivančičem in otroci MPZ OŠ Braslovče. Konec leta bodo zaključili s tradicionalnim novoletnim plesom s skupino OK. »Izpeljanih projektov, vsebin in dogodkov je bilo še veliko več. Vse to nam je uspelo tudi s pomočjo obiskovalcev, društev, partnerjev, izvajalcev in z veliko podpore Občine Bra-slovče, za kar se vsem iskreno zahvaljujemo in si želimo veliko dobrega sodelovanja ter uspeha tudi v letu 2019,« je še dodala Jasmina Roter Jager. T. Tavčar Tržnica zdaj tudi pod streho Kmečka tržnica v Preboldu od zdaj v pokritih in ogrevanih prostorih Na kmečki tržnici v Preboldu so za prodajalce in tudi kupce precej izboljšali pogoje trgovanja. V okviru projekta Družabni center Muzejska zbirka Prebold, ki je sofinanciran s sredstvi iz Evropskega sklada za razvoj podeželja, so poleg obnove dvorišča muzejske zbirke in drugih del uredili tudi prostor za delovanje tržnice. Tržnica bo delovala v lesenem paviljonu, kjer je imel do zdaj svoje prostore turistič-noinformacijski center. Ta bo poslej deloval v prostorih muzejske zbirke. V soboto, 10. novembra, je občina v sodelovanju s turističnim društvom pripravila krajšo slovesnost ob opravljenih delih. Kulturni program je obogatil Pihalni orkester Prebold pod vodstvom dirigenta Marka Repnika, zbrane pa je nagovorila predsednica TD Prebold Nina Kralj, ki je bila tokrat tudi v vlogi moderator-ke prireditve. Župan Vinko Debelak je osvetlil projekt, ki zajema ureditev prireditvenega prostora, predavalnice, sa- Dvorišče Muzejske zbirke Prebold skozi čas so na novo asfaltirali in uredili. nitarij, popestritev dogajanja na turističnem in kulturnem področju, izobraževanje na področju samooskrbe s hrano ter ekološke pridelave in predelave izdelkov, ureditev parkirišča za avtodome in promocijo aktivnosti v okviru projekta. V svojem nagovoru je posegel tudi v zgodovino tržnice in ob tem izpostavil glavno pobudnico za delovanje tržnice Danico Uplaznik. Slednja je v nadaljevanju obudila spomin na začetke in skoraj 20-letno tržnično de- Dobitniki priznanj z županom, s podžupanom in predsednico komisije V kulturni dvorani v Preboldu je drugi novembrski petek potekala zaključna prireditev Naš kraj lep in urejen, na kateri so podelili priznanja za najlepše urejene hiše, kmetije, poslovni prostor, gostinski lokal, kamp in športnorekreacijski prostor za leto 2018. Turistično društvo Prebold na čelu s predsednico Nino Kralj in Občina Prebold sta letošnjo prireditev posvetili vinski trti, grozdju in prazniku sv. Martina, ki mošt blagoslovi v vino. Z letošnjo akcijo (ocenjevanje je potekalo junija in septembra) je občinstvo seznanila predsednica ocenjevalne komisije Marjana Uršič. Začeli so s čistilnimi akcijami po vaseh in z organizacijo cvetlične tr- žnice, na kateri je bilo mogoče unovčiti bon za nakup cvetja, ki jih je občina poslala v vsa gospodinjstva. V nadaljevanju je občinstvo nagovoril župan Vinko Debelak in ob tem izrazil veliko veselje in zadovoljstvo nad akcijo, nad zagnanim delom TD Prebold in njegovo predsednico, nad ocenjevalno komisijo in tudi nad prizadevnostjo občanov, ki se trudijo za urejenost svojih hiš, kmetij, vasi, zaselkov ... in tako celotne občine. Skupaj s predsednico komisije sta podelila priznanja. Priznanje za najlepše urejeno hišo so prejeli Mira in Anton Jager iz Prebolda, Natalija in Dušan Kreže iz Marije Reke, Marija in Franc Grenko ter Katarina in Peter Petač iz Sv. Lovrenca, Jožica Zaveršnik iz Matk ter Helena in Luka Fonda iz Latkove vasi. Priznanje za najlepše urejeno kmetijo so prejeli Vincenc Jager iz Marije Reke, Rozika in Matej Satler iz Latkove vasi ter Ida in Damjan Cestnik iz Kaplje vasi. Za najlepše urejen športno-rekreacijski prostor je priznanje prejelo Športno društvo Marija Reka, priznanje za najlepše urejen kamp so podelili Kampu Dolina iz Dolenje vasi, za najlepše urejen gostinski lokal je priznanje prejel Bistro Majda iz Dolenje vasi, priznanje za najlepše urejen poslovni prostor pa so podelili preboldski enoti Doma upokojencev Franc Salamon Trbovlje. Uradnemu delu prireditve je sledilo druženja ob kozarčku in dobrotah. D. Naraglav Smučarski sejem nad pričakovanji javnost in se v imenu vseh, ki delujejo na tržnici, zahvalila občini in županu za ureditev prostorov. Za prijetno druženje je skrbel Griški kvintet, obiskovalci pa so lahko uživali ob najrazličnejših domačih dobrotah, ki so jih prispevali ponudniki tržnice, turistično društvo in občina. Marsikdo je ob tem opravil tudi dober nakup, tako da je bilo tudi trgovanje zelo pestro, za kar si bodo v prihodnje prizadevali vsako soboto. D. Naraglav Zimska sezona je pred vrati, s tem pa tudi čas za pregled opreme za zimske športe. Smučarski klub Prebold je v ta namen od petka, 16., do nedelje, 18. novembra, v mali telovadnici OŠ Prebold pripravil sejem rabljene in nove smučarske opreme. Kot je povedal predsednik kluba Rok Ribič, je letos sejem obiskalo precej več ljudi kot pretekla leta in posledično je bila večja tudi ponudba. Kar dve tretjini vsega so tudi prodali, najbolje pa se je prodajala otroška smučarska oprema. Letošnje leto so poleg novosti prejšnjih let dodali še ponudbo znanega slovenskega proizvajalca profesionalne športne opreme, kar je prispevalo k nadvse pozitivnemu odzivu obiskovalcev sejma. Zainteresiranim so nudili pomoč in svetovanje pri izbiri opreme, poskrbeli so tudi za servis smuči, organizatorji pa so smučarski sejem izkoristili tudi za promocijo svojega društva in prijetno počutje. D. N. I I Na sejmu so poskrbeli tudi za servis smuči. VSTOPNICE PREKO SPLETA sns !Jn S S A hvo 9 ilïïnïïiTîTTntsi ŠPORTNA ZVEZA PREBOLD organizira BOŽIČNO-NOVOLETNE POČITNICE S TEČAJEM SMUČANJA od 26. 12. 2018 do 30. 12. 2018 na Po horju, TRIJE KRALJI, v hotelu »Jakec«*** Informacije: Kač Klaudija, Občina Prebold, tel. 703 64 13 Bojan Jereb, pred. ŠZ Prebold, tel. 051 342 646 ali 713 64 38 6 november 201 8 PO DOLINI _SaAjlnis&e/. datine/S Slovesno ob 200-letnici šolstva Ob dnevu suverenosti spominska plošča V Šempetru so v petek, 9. novembra, praznovali 200-le-tnico šolstva v kraju. Prireditve, na kateri je sodelovalo več kot osemdeset nastopajočih, se je udeležilo več kot petsto obiskovalcev. Ob dvestoletnici šolstva so izdali zbornik, pripravili razstavo starih fotografij in predmetov ter videoprojekcijo številnih preteklih šolskih dejavnosti. Prireditev je povezala zadnjih dvesto let podob, življenj, upov in sanj. Gostitelji večera, trije učenci šempetrske šole različnih generacij, Robert Štojs, Jonathan Rebec in Julijan Zakonjšek, so se na hudomušen način sprehodili skozi zgodovino šolstva v kraju. Kratek igrani prizor izpred sto let nam je približal tedanji pouk, devetošolke pa so prebirale odlomke iz starih glasil, ki so zao-krožali posamezne sklope prireditve: ljubezen, prijateljstvo, spomine, radovednost in raziskovanje ter šport. Večer so povezali pevci šolskega otroškega pevskega zbora, Moškega pevskega zbora Zvon pod taktirko Metke Jagodič Pogačar ter solisti Marjetka Podbregar, Vojko Divjak, Nana Šeško, Lara Krajnc, Hana Jager, Kristjan Terglav in Noah Maček, ki so se skozi svoje pesmi poigravali s preteklostjo in ponovno oživili tudi dva nepozabna šolska muzikala Kresniček in Moje pesmi, moje sanje. Dogajanje na odru so spremljali odlični instrumentalisti Jure Jordan Kozjak, Žiga Jordan Kozjak, Nace Pogačar, Nejc Pogačar in Neža Zagoričnik. Vsi nastopajoči - voditelji, pevci in glasbeniki - so bili nekdanji ali sedanji učenci šempetrske šole. Prireditev je nastala v režiji Polone Ramšak, pevce soliste in otroški pevski zbor pa je pripravila Katja Florjančič. Ob dvestoletnici šolstva so izdali obsežen 98-stranski zbornik kot spomin in v zahvalo za dolgoletno tradicijo izhajanja šolskih glasil Naša misel. V zborniku so besedila 142 avtorjev, vse od leta 1977 naprej. Pripravili so tudi razstavo, skupek slik in predmetov zadnjih dvesto let. Vidno zadovoljno občinstvo, med katerimi sta bila tudi žalski župan Janko Kos in dr. Jolanda Lazar, direktorica Direkto-rata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na ministrstvu za izobraževanje, znanost Na prireditvi so obujali svoje spomine na osnovnošolske dni nekdanja ravnateljica Ivica Čretnik, nekdanji učenci in učitelji in tudi žalski župan Janko Kos. Skozi igro so obudili spomin na nekdanje šolske dni. in šport, je ob koncu veselo pritegnilo šolski himni, ki je prežeta z mladim ustvarjalnim nemirom, željo po znanju in upanjem na svetlo prihodnost šolstva v Šempetru. Zgodovina šolstva v Šempetru Najstarejša šolska zgradba je bila zgrajena v letih od 1816 do 1818 pod pokroviteljstvom verskega sklada Domäne Sittich, denar zanjo pa sta prispevala Augustin Hausenbichler in Anton Wolf. Oseminšest-deset let kasneje, leta 1886, je bilo izdano gradbeno dovoljenje za novo dvorazrednico v kraju, ki je bila dokončana dve leti kasneje. Stavba je imela tri učilnice ter stanovanji za učitelja in vodjo šole. Šola je bila temeljito obnovljena leta 1922, ko se je zaradi adaptacije šolsko leto začelo šele sredi meseca oktobra, ter ponovno v šolskem letu 1954/55. V sedanji zgradbi šole v Šempetru se je pouk začel leta 1973, enajst let kasneje pa so odprli še prizidek s sedmimi novimi učilnicami, kuhinjo, jedilnico, garderobo, avlo in upravnimi prostori. Leta 1989 pa je bila postavljena nova velika telovadnica. Šolska stavba je Nekdanji sodelavci z županom, s predsednikom Zveze policijskih veteranskih društev Sever in predsednikom ZVVS Spodnje Savinjske doline doživela temeljito energetsko prenovo lani, tako da so danes že od daleč vidni nova streha, omet in nova okna, prav tako pa je vsaka učilnica dobila nove prezračevalne sisteme, športna dvorana pa poleg bele-ža še novo zvočno izolacijo. Jubilej ob 200-letnici šolstva so v tem letu obeležili s številnimi prireditvami. Vsaka pa je na svoj način predstavila 200 let šempetrskih šolskih poti. Marca so izvedli tematske dneve dejavnosti, v okviru katerih so učenci podoživeli pouk nekoč, glasbene in ročne ustvar-jalnice ter Trimčkovo gibanje v obliki trim steze. 17. maja so v dvorani Hmeljarskega doma v Šempetru pripravili tematsko obarvan literarno-glasbeni večer z naslovom Naše sledi in besedi. Izbranih je bilo 200 verzov, ki so jih ustvarili učenci v preteklosti in sedanjosti, na prikupen način pa so jih predstavili številnemu občinstvu. Na začetku šolskega leta je šolski kolektiv s sodelovanjem v športnem humanitarnem projektu »42 za 42« pomagal Malim vitezom pridobiti dodatna sredstva. Učenci, učitelji, starši in ostali Šempetrani so skupaj z Bogom Dolencem odtekli tudi 200 krogov za 200 let šolstva v kraju. D. Naraglav V četrtek, 25. oktobra, smo v Žalcu obeležili državni praznik (ki ni dela prost dan) - dan suverenosti, in sicer v spomin na dan pred 27 leti, ko je iz Luke Koper odplula ladja z zadnjimi vojaki jugoslovanske vojske. Pred poslopjem sedanjega podjetja Petka, v katerem so bili prostori policijske postaje, so odkrili spominsko ploščo, ki spominja na čas osamosvojitvenih procesov in vojne za Slovenijo v letih 1990/91. Slovesnost v Žalcu je pospremil Moški pevski zbor Petrovče pod vodstvom Vesne Turičnik Popovski, prireditev pa je vodila Neža Zagoričnik. O pomenu, vlogi in dejavnosti nekdanje postaje milice v času osamosvojitve in vojne za Slovenijo je zbranim spregovoril predsednik odbora veteranskega društva Sever za Savinjsko dolino Rado Gašparič. V svojem govoru je med drugim povedal: »To so bili posebni časi, časi, ko je bilo potrebno za vsako ceno zavarovati demokratične procese osamosvajanja in seveda ob tem opraviti še vse drugo redno miličniško delo. Že decembra 1989 smo formirali vod posebne enote milice, ki je sodeloval pri eni najpomembnejših nalog tistega časa, in sicer preprečitvi mitinga resnice v Ljubljani, napovedanega za 1. december 1989. Omenjeni vod žalskih aktivnih in rezervnih miličnikov se je potem priključil posebni enoti milice UNZ Celje. Ta dogodek je še posebej pomemben, ker smo na postaji milice že v g J1.IÍUÉL muma že 25 let Pregledi vida so v torek, 4., 11. in 18. decembra. Naročite se! Znižanje sončnih očal 25 - 50 % na gotovino do konca leta! Simona Kodrin s.p. Rimska cesta 35 3311 Šempeter Tel.: 03 700 06 30, Gsm: 051 326 677 E-mail: optika.simona@siol.net www.optika-simona.si pripravi za izvedbo te akcije, ki smo jo poimenovali »SEVER«, prvič po II. svetovni vojni dolgocevno orožje napolnili s pravimi naboji, namenjenimi preprečitvi mitinga za vsako ceno, tudi za ceno prelivanja krvi. Naj poudarim, da je izključno zaradi odločne namere slovenske milice preprečiti miting za vsako ceno organizator odstopil od te namere. V akcijo je bilo vključenih okoli 6.500 slovenskih miličnikov, kriminalistov, delavcev SDV in drugih. S tem so bile zagotovljene razmere, da so se lahko procesi osamosvajanja nadaljevali in nam leta 1991 po osamosvojitveni vojni prinesli samostojnost. Veterani smo zelo ponosni, da smo lahko pri tem aktivno sodelovali, nas pa žalosti in smo odločno proti spreminjanju zgodovinskih dejstev iz tistega obdobja, ki smo jim priča danes, tako glede II. svetovne vojne kot tudi vojne za Slovenijo. V tem objektu smo poleg ostalih aktivnosti v letu 1990 skrivali evidence vojaških nabornikov, ki jih je želela JLA takrat, ko Republika Slovenija ni več hotela pošiljati nabornikov v JLA, odvzeti tudi s silo. Do nas so jih takrat prinesli delavci UO za ljudsko obrambo Občine Žalec, mi pa smo jih skrbno varovali. Prav tako se je iz tega objekta opravilo ogromno še drugih pomembnih nalog pri zavarovanju demokratičnih procesov, od varovanja skladišča orožja TO Žalec, zavarovanja transporta in varovanja tajnih skladišč orožja TO in milice na terenu. Ob tem velja poudariti, da je bila žalska občina ena od 16 občin v Sloveniji, ki na ukaz JLA orožja ni oddala. Opravljali smo naloge varovanja in uspešne izvedbe plebiscita decembra 1990, izveden je bil tajni prevoz delegatov Republiške skupščine v Ljubljano v času trajanja vojne, pomagali smo TO pri zavzetju skladišča MES JLA v Zaloški Gorici in izvedli še mnoge druge pomembne naloge pri obrambi domovine. /.../ S spominsko ploščo želimo poskrbe- Spominska plošča na nekdanji postaji milice bo spominjala na osamosvojitveni čas. ti, da se ohrani spomin na tiste tako pomembne čase, o katerih danes zgodovina premalo govori, se pa vse bolj zavedamo, da so bili odločilni ali, kot radi rečemo, pika na »i« za samostojno državo Slovenijo. Plošča naj služi tudi kot opomin na te dogodke in da se takšni časi ne bi več ponovili. Za nas, ki smo bili takrat aktivno vključeni v zavarovanje teh procesov, plošča ni potrebna, ker v nas še vedno živi spomin, služila pa bo zanamcem in tistim, ki jih bo obdobje osamosvajanja Slovenije zanimalo.« Zbranim sta spregovorila tudi predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever dr. Tomaž Čas, ki je osvetlil tisti čas z vidika celotne Slovenije in bil kritičen do potvarjanja zgodovine in njenih akterjev, ter žalski župan Janko Kos. Slednji se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri osamosvojitvenih procesih in vojni, kar nam je prineslo svojo državo. Skupaj s predsednikom zveze Tomažem Časom in predsednikom žalskega odbora Sever Radom Gašparičem so odkrili spominsko obeležje na pročelju stavbe nekdanje milice. Letošnja osrednja državna proslava je potekala v Celju, slovesnosti v Žalcu pa so se udeležili številni člani policijskega veteranskega društva Sever in veterani vojne za Slovenijo, ki so se nato iz Žalca odpravili na osrednjo slovesnost v Celje. D. Naraglav _SaAurUs&e/.daiitte/A PO DOLINI november 201 8 7 Za potrebe preventive Organizatorji in srebrni košarkarji Po novem urgentnem vozilu je so v JZ ZD Žalec kupili tudi novo vozilo za potrebe Centr,a za krepitev zdravja, ki od letos skrbi za dvig preventivnega zdravstvenega varstva prebivalcev Spodnje Savinjske doline. Kot smo že poročali, je JZ ZD Žalec je v letu 2018 uspešno kandidiral na javnem razpisu »Nadgradnja in razvoj preventivnih programov ter njihovo izvajanje v primarnem zdravstvenem varstvu in lokalnih skupnostih«. V okviru projekta se je v zdravstvenem domu preoblikovala delovna enota zdravstvenovzgojnega centra v Center za krepitev zdravja, katere primarna skrb oziroma cilj je dvig preventivnega zdravstvenega varstva v dolini. V okviru projekta so že oblikovali več strokovnih skupin, ki skrbijo za lažje in boljše usklajevanje med posameznimi delovnimi enotami primarnega zdravstvenega varstva. Del projekta so tudi aktivnosti patronažnih diplomiranih medicinskih sester, in sicer dodatni obiski otročnic in novorojenčkov, vzpostavljanje stikov z ljudmi, ki se ne odzovejo povabilu k sodelovanju v preventivnih programih, dodatni Novo vozilo ZD Žalec preventivni obiski ogroženih ranljivih skupin in starostnikov ter posvetovalnic v lokalnih skupnostih. Novembra in decembra bodo izvajali dodatne sistematske preglede otrok in družin, ki jim bodo kasneje ponudili udeležbo v programu družinske obravnave debelosti. Ustanovili so tudi lokalno skupino za krepitev zdravja, katere namen je dvig zdravja v občinah Spodnje Savinjske doline in zmanjševanje neenakosti v zdravju. V Centru za krepitev zdravja sodelujejo različni kadri, in sicer diplomirane medicinske sestre, fizioterapevt, psiholog, dietetik, kineziolog, pediater in zdravnik družinske medicine, ki so se v tem letu udeležili izobraževanj v okviru Nacionalnega inštituta za jav- no zdravje. Vzpostavili so tudi internetno podstran (http:// www.zd-zalec.si/ckz/) in Face-book stran, na katerih je uporabnikom omogočeno ažurno dostopanje do informacij o delavnicah ali individualnih svetovanjih, ki jih izvajajo strokovni sodelavci v Centru za krepitev zdravja Spodnje Savinjske doline. V tem mesecu pa so kupili tudi novo vozilo, saj bodo sodelavci CKZ SSD z njim lažje dosegali zastavljene cilje projekta in izvajali preventivne aktivnosti na območju občin Spodnje Savinjske doline in širše. Naložbo oziroma operacijo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. T. T. Dokončen prevzem umetniških del Na domu pokojne Zore Adlešič v Žalcu so 14. novembra po zapuščinskem postopku Občini Žalec uradno izročili pet del Zore in Miroslava Adlešiča. V postopku sta Občino Žalec po pooblastilu zastopala Slavko Košenina in Brane But (družinski prijatelj pokojne). Pet del, ki bodo del stalne zbirke Savinjskih likovnih umetnikov v prostorih Savinove hiše, bo po izboru poznavalke likovne umetnosti mag. Alenke Domjan ostalo v domačem Žalcu. Dela je prevzel župan Občine Žalec Janko Kos. Vsa ostala dela, 196 slik in 100 gobelinov, pa je po sklepu o dedovanju prevzela direktorica Narodnega muzeja Slovenije mag. Barbara Ravnik. T. Tavčar Med prevzemom umetniških del zakoncev Adlešič Miroslav (1907-2002) in Zora Adlešič (1922-2017) sta v umetnostnem prostoru poznana po izdelovanju gobelinov z abstraktno motiviko. Snovala sta jih skupaj - Adlešič je osnoval barvne osnutke, soproga Zora pa jih je izvezla z večbarvnimi nitmi in dodala spremljajoče barvno ozadje. Avtorja nista sledila samo uveljavljenim serijskim predlogam, temveč sta ustvarila unikatne, oblikovno izvirne gobeline, ki so pustili svojstven pečat v tej zvrsti umetnosti. Dobrodelno za nakup ozvočenja KD Svoboda Griže je zadnjo oktobrsko nedeljo v Domu kulture Svoboda Griže pripravilo dobrodelni koncert z namenom zbiranja denarja za nakup ozvočenja za njihovo dvorano. Griško kulturno društvo je bilo ustanovljeno že davnega leta 1921, torej se bliža stoletnici delovanja. Danes v društvu deluje več sekcij (Ubrane strune, Griški kvintet, gledališka in likovna sekcija, ženski pevski zbor, literarna sekcija ...), ki skrbijo za kulturno dogajanje v krajevni skupnosti. Trenutno so v veliki zadregi glede ozvočenja in osvetlitve odra, nimajo mešalne mize, brezžičnih mikrofonov, zvočnikov, imajo težave z namestitvami reflektorjev ... Nekaj imajo odobrenih sredstev iz občinskega proračuna, nekaj jih bodo zagotovili sami, računajo pa tudi na pomoč donatorjev in II. OŠ Žalec je prejšnjo soboto, 24. novembra, organizirala državni turnir v ekipnih elementih košarke specialne olimpijade Slovenije, na katerem je sodelovalo 27 ekip iz 23-ih šol, zavodov in varstve-no-delovnih centrov iz cele Slovenije. Na prireditvi ob odprtju turnirja so učence in njihove mentorje pozdravili ravnateljica II. OŠ Žalec Petra Petrovič Pražnikar, župan Občine Žalec Janko Kos, predsednik specialne olimpijade Slovenije Ljubo Mili-čevič in podpredsednik Medobčinskega društva Sožitje Samo Rednak. Kulturni program so pripravili učenci II. OŠ Žalec. Ob tej priložnosti se je predstavil tudi učenec šole gostiteljice, judoist Žiga Vangoš, ki se bo udeležil svetovnih iger v Abu Dabiju, in slovesno zaprisegel v imenu tekmovalcev. Srebrno medaljo so osvojili košarkarji domače ekipe II. OŠ Žalec, ZUDV Dornava, OŠ Mi-hajla Rostoharja Krško, OŠ Gustava Šiliha Maribor, VDC Saša Velenje in CVIU Velenje. Ekipa II. OŠ Žalec je osvojila srebrno medaljo. Specialna olimpijada je program in način življenja oseb z motnjami v duševnem razvoju. Je način druženja in gibanja, vztrajnih, dobrovoljnih in veselih ljudi. Rezultat je ohranjanje psihofizičnih sposobnosti in vsesplošna socializacija oseb z motnjami v duševnem razvoju. Slogan specialnoolimpijskega gibanja se glasi: »Pustite mi zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu.« Zmagovalci in dobitniki zlatih medalj pa so VDC Sožitje Maribor, OŠ Roje, CJL OVI Jarše (1. ekipa), OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj, CUDV Draga Ig, CJL Levstikov trg. Tekmovalnemu delu in slo- vesni podelitvi medalj, ki so jo spremljali Lipko ter košarkarja KK Hopsi Polzela Uroš Godler in Milojko Vasilič, je sledila zabava z ansamblom Zaka' pa ne. T. Tavčar Zbirajo denar za fasado Griški gasilci s Tadejem Tošem, ki jim je s svojim nastopom pomagal zbrati denar za fasado. sponzorjev. Dobrodelni koncert so pripravili z namenom, da bi hitreje prišli do želenega cilja. Pri tem so jim pomagali vsi nastopajoči: Ubrane strune, Navihani muzikantje, Lara Tajnšek, ansambel Sopotnik, Lucija Už-mah, Mešani pevski zbor Griže, Olga Markovič, Ženski pevski zbor KUD Svoboda Griže, Godba na pihala Zabukovica in David Sopotnik kot povezovalec prireditve. D. N. Gasilci PGD Griže so zelo dejavni. Pred leti so zgradili gasilski dom, ga opremili z vsem potrebnim, zdaj pa želijo svojemu domu dati dokončno podobo s fasado, kar pa bo velik denarni vložek. Denar zbirajo na različne načine. V petek, 16. novembra, so v dvorani Doma kulture Svoboda Griže organizirali dobrodelno prireditev s Tadejem Tošem Freestyle comedy show. Vse je bilo odlično, Tadej Toš pa je dodobra nasmejal polno dvorano obiskovalcev. Organizatorji so ob koncu poskrbeli tudi za pogostitev. Obiskovalcem so namreč postregli s praženimi jetrci z lisičkami in jurčki, domačim ajdovim kruhom in pijačo, članice Društva podeželskih žena Griže pa so napekle pecivo in druge sladke dobrote. D. N. 0 UNIFOREST PRODAJALNA www.uniforest.si Latkova vas 81d, 3312 Prebold T 03 / 777 14 23 M 051 665 566 E prodajalna@uniforest.si DELOVNI ČAS ponedeljek-petek: 7.00-17.00 sobota: 7.00-12.00 8 november 201 8 OSREDNJE TEME _SaAjlnis&e/. datine/S Podpovprečna udeležba volivcev V Braslovčah župan v 2. krogu Volilna udeležba v naši dolini je bila podpovprečna. Volilna udeležba na lokalnih volitvah 18. novembra je bila v naši dolini nekoliko nižja od državnega povprečja (51,18 odstotka). Med 35.172 volivci jih je volilo nekaj manj kot polovica, 17.429 oz. 49,55 odstotka. Najbolj so na ta odstotek vplivali v Žalcu, ki ima kar polovico vseh aktivnih volivcev v dolini, udeležba je bila namreč 42,29-odstotna. Na Polzeli je bila udeležba skoraj enaka državnemu povprečju (51,08 odstotka), povsod drugod pa je bila nadpovprečna (Bra-slovče 57,92, Prebold 57,77, Vranko 58,68), najvišja pa v najmanjši občini, v Taboru, kjer je volilo kar 71,27 odstotka volivcev. V drugo se bodo na županske volitve podali le v Braslovčah, sicer pa so volivci povsod izvolili, kar je bilo izvoliti treba, in v prvi polovici decembra že pričakujemo ustanovne seje novih občinskih svetov. Največji občinski svet v dolini, OS Žalec, bo imel v novem mandatu dva svetnika manj kot v prejšnjih sestavih. Med 27 svetniki pa jih bo kar tretjina oz. 9 iz vrst stranke za tretji mandat izvoljenega župana Janka Kosa, torej SD, svetniška skupina SDS je s 7 svetniki v novi sestavi pridobila 2 svetnika več (med izvoljenimi imeni je bil svetnik v prejšnjem mandatu le Matjaž Krk). Med ostalimi strankami, ki so že imele svetnike v žalskem občinskem svetu, so vse zabeležile manj svetnikov kot v prejšnjem mandatu. Kar 4 svetnike manj ima SMC, ki ima samo še eno svetnico, Desus je zabeležil 2 svetnika manj in ima 3 svetnike, SLS pa svetnika manj, in je zdaj stranka v občinskem svetu prisotna s 3 svetniki. NSI ima enako kot v preteklem mandatu 1 svetniško mesto. Novinki v novem občinskem svetu sta Stranka Alenke Bratušek z dvema svetnikoma in Slovenska nacionalna stranka z enim svetnikom. V občinskem svetu ne bo več Nestrankarske liste za razvoj Občine Žalec, ki jo je v prejšnjem mandatu zastopal Lojze Posedel, ki zdaj ni več kandidiral. Dva svetni- ka, Jasmin Fideršek (prej Zveza za prihodnost, zdaj SLS) in Vojko Zupanc (prej Lista Pošteno in pravično, zdaj SD), sta kandidirala na drugih listah in se uvrstila v žalski občinski svet. Jasmin Fideršek je zaradi preferenčnih glasov z liste izvoljenih svetnikov SLS izpodrinil Roka Sedminka, Vojko Zupanc pa bo najbrž postal svetnik, kljub temu da je bil na 11. mestu na kandidatni listi SD, in sicer zaradi dejstva, ker prva na izvoljeni svetniški listi SD Janko Kos in Tanja Razboršek Rehar ob uspešni izvolitvi Janka Kosa za župana tudi v novem mandatu ne bosta opravljala nalog občinskega svetnika. V novem žalskem občinskem svetu je torej dobra polovica starih imen, dvanajst pa novincev. Izvoljeni v novem mandatu torej so: Janko Kos, Tanja Razboršek Rehar, Roman Virant, Tanja Trobiš, Viktor Mitov, Nada Jelen, Matic Krajšek, Anka Krašovc, Slavko Ivezič (vsi SD), Matjaž Krk, Nina Avbelj Lekič, Karel Borovnik, Marjeta Rukav, Darko Tranik, Katja Palčnik in Anton Gro-belnik (vsi SDS), Zdenka Jan, Marjan Vodeb in Stanislav Jerman (Desus), Jože Krulec, Jasmin Fideršek in Tina Rosina Košir (SLS), Tanja Basle in Blaž Kolar (SAB), dr. Hana Šuster Erjavec (SMC), Vilma Tekavc (NSI) in Danijel Vom-bek (SNC). Občinski svet Občine Polzela je drugi največji občinski svet v dolini in bo imel v novem sestavu 2 svetnika več, skupaj 17 svetnikov, med njimi kar 13 novih. Gibanje za Občino Polzela, lista Jožeta Kužnika, si je v njem zagotovilo 6 svetnikov (Ivi Kapitler, Martina Lipičnik, Darko Hlupič, Aljaž Košec, Felix Skutnik in Blaž Turnšek), dva svetnika manj, torej 4, je dobila SDS (Mihael Frankovič, Dragica Pražnikar Sternad, Andrej Sevčnikar, Silva Meklav), Nestrankarska lista za enakomerni razvoj -NLER ima 3 svetnike (Marko Slokar, Bojana Kralj Kos in Monika Blagotinšek), Desus pa 2 (Marjan Močnik in Milan Pečnik). Po 1 svetnika v novem sestavu polzelskega občinskega sveta sta dobila SD (Aleš Trbe-žnik) in Stranka Alenke Bratu-šek (Anton Kanduti). Med 15 braslovškimi občinskimi svetniki bodo po 4 svetniki iz vrst SD (Danijel Cokan, Andrej Hribernik, Danica Tanjšek in Anton Veso-lak) in Neodvisne liste Tomaža Žoharja - Ker se da (Primož Brinovec, Polona Marovt Ganter, Urška Hozjan in Boštjan Šalamon), torej z list dveh kandidatov za župana Občine Braslovče, ki se bosta pomerila v drugem krogu. V novem braslovškem občinskem svetu bodo tudi 3 svetniki iz vrst SDS (Franc Skok, Uroš Zupanc in Domen Dobnik) ter po 1 svetnik stranke SLS (Jaka Oro-žim), SMC (Bogdan Trop), NSI (Matjaž Rožič) in Desus (Branko Ribizel). Le 6 bo starih svetnikov, 9 bo novih. Tudi v Občini Prebold so volili 15 svetnikov, ki bodo tvorili občinski svet v novem mandatu (2018-2022), sestava pa je zelo pisana. V svetu so zastopane tudi liste vseh kandidatov za župane, ki jih je že v prvem krogu premagal aktualni župan Vinko Debelak. Največ svetnikov (4) je dobila SDS (Marjan Golavšek, Mirko Stojnic, Branko Verk in Bernard Tratnik). Svetnika manj je iztržil SD (Matjaž Dolinar, Matija Jager in Marko Rep-nik), po dva svetnika imata Desus (Sonja Stergar in Franc Škrabe) in Lista neodvisni za Prebold (Miha Fonda in Lilja-na Kač), po enega pa SLS (Ka-rol Lobnikar), Lista Ksenije Rozman (Martina Jager), Lista Marjana Šarca (Janja Klanč-nik) in SMC (Boris Kupec). V 11-članskem občinskem svetu Občine Vransko bo najmanj strank oz. list med vsemi občinskimi sveti v dolini. To bosta le dve stranki, 8 svetnikov ima NSI (Brigita Gosak, Nataša Juhart, Kristina Bogataj, Danilo Štante, Rafael Novak, Adrijana Ferme, Sonja Cencelj in Jože Matko), 3 svetnike pa SDS (Breda Čvan, Marjan Pečovnik in Peter Re-beršek). Medtem ko je v Taboru v preteklem mandatu volilna komisija zaradi nepravilnosti izločila listo SLS, pa je na tokratnih volitvah po uspešno vloženi kandidaturi lista SLS dobila v novem osemčlanskem Občinskem svetu Občine Taboru kar 5 svetniških mest (Tadej Lukman, Vanja Lednik, Blaž Kovče, Žan Gro-bler in Mateja Cestnik), preostala tri svetniška mesta pa so zasedli Ivan Hrastnik (Mojca Hrastnik in skupina volivcev), Boštjan Kreča (SDS) in Mihael Centrih (SD). Slednji je edini svetnik, ki je bil del občinskega sveta tudi v preteklem mandatu. L. K. Branimir Strojanšek Občina Braslovče je edina med šestimi občinami Spodnje Savinjske doline, ki župana ni dobila v prvem krogu volitev 18. novembra, ampak se bodo volivci o tem morali odločati še enkrat, in sicer to nedeljo, 2. decembra. V drugem krogu se bosta pomerila aktualni župan in kandidat SD Branimir Stro-janšek, ki je dobil v prvem krogu skoraj 43 odstotkov glasov, ter neodvisni kandidat mag. Tomaž Žohar, ki so mu volivci v prvem krogu namenili skoraj 37 odstotkov glasov. Neodvisni kandidat Janez Štusej je dobil slabih 11, kandidat SMC Slavko Šketa pa dobrih 9,5 odstotka glasov. Dvoboj med kandidatoma, ki sta se uvrstila v drugi krog, se je medtem že razvnel, začenši z različnima mnenjema kandidatov o soočenju, ki naj bi bilo v Domu kulture Braslovče v ponedeljek, 26. novembra. Kakorkoli, o tem, kdo bo vodil Občino Braslovče, boste odločali volivci to nedeljo, mi pa objavljamo izjave o rezultatih prvega kroga volitev in o tem, kaj pričakujeta v drugem krogu. Branimirju Strojanšku je v prvem krogu za zmago malo zmanjkalo, pa vendar o tem meni: »Glede na razpoznavnost predvsem dveh protikandidatov, dolgoletnih svetnikov in aktivnih občanov, je rezultat v prvem krogu nad pričakovanji. Zahvala pa gre tudi občankam in občanom za visoko volilno udeležbo, kar pričakujem tudi v drugem krogu.« O tem, če se bo povezal s kakšnim kandidatom iz prvega kroga oz. z njegovim zaledjem glede podpore v drugem krogu, pa je povedal: »Z dvema protikandidatoma sem se na lastno pobudo že srečal. S prvim za podporo in z drugim za pripravo na javno soočenje, ki bo v ponedeljek, 26. novembra, na mojo pobudo in iniciativo v Domu kulture Braslovče.« In kateri so po mnenju Bra-nimirja Strojanška glavni atributi, ki bodo prepričali volivce v drugem krogu? »Zakaj stavim nase? Ker obljubljeno tudi izpolnim, ker so moja vrata vedno odprta, ker imam čut za sočloveka, ker sem aktiven občan, ki s prostovoljnim delom že vrsto let delujem v občini, ker mi lahko zaupate, da dano besedo držim, ker sem pridobil dragocene izkušnje v osmih letih uspešnega županovanja brez afer in sodnih postopkov.« In napoved za drugi krog? »V drugem krogu pričakujem še večjo podporo v prepričanju, da imajo volivci, ki pošteno in realno ocenjujejo delo župana, vedno prav.« Tomaž Žohar je v prvem krogu za Branimirjem Stro-janškom zaostal le okrog 6 odstotkov. O tem, ali ga je rezultat presenetil, pa nam je povedal: »Ni me presenetil, pričakoval sem dober rezultat in sem z njim zelo zadovoljen. Kot kandidatu za župana mi daje zelo dobro izhodišče za volitve 2. decembra. Najbolj sem vesel dejstva, da so v občinski svet z naše liste izvoljeni kar štirje svetniki. Poleg omenjenega me zelo spodbuja dejstvo, da je v občinski svet na splošno izvoljenih zelo veliko dobrih, poštenih in kom-petentnih svetnikov. Skupaj s strankami, ki so mi izrekle podporo v drugem krogu, tako v občinskem svetu že danes predstavljamo veliko večino, kar pomeni, da bomo s pravim županom, pravo vizijo, strategijo in z vrednotami uspeli veliko narediti za ljudi v braslovški občini.« Tomaž Žohar O podpori v drugem krogu pa je povedal: »Zelo sem vesel dejstva, da so v drugem krogu volitev tudi kandidati iz prvega kroga v meni prepoznali bodočega župana. V drugem krogu mi je tako javno podporo poleg strank SLS, NSi, SDS izkazala tudi stranka SMC z gospodom Slavkom Šketom na čelu, za kar se vsem iskreno in iz srca zahvaljujem. Samo skupaj, povezovalno, z odprto komunikacijo in s pravimi vrednotami lahko delamo in razvijamo naše kraje v dobro ljudi.« In s čim bo prepričal volivce? »Neizpodbitno dejstvo je, da je županska funkcija izključno zaradi in za ljudi. Srčnost, poštenost in odprtost so na prvem mestu. Glede na moje vrednote, izkušnje in znanje si bom s trdim in poštenim delom prizadeval za medsebojno sodelovanje vseh v občini. Zagotovil bom prijazno, odprto, transparentno in predvsem kompetentno občinsko upravo, ki bo podpora in servis ljudem. Predvsem pa so poleg srčnosti moj največji atributi znanje in izkušnje, kako zagotoviti in pridobiti nujno potrebne zunanje vire financiranja za razvoj Občine Braslovče.« Glede drugega kroga pa poziva: »Pejte vol't, ker je vsak glas zelo, zelo pomemben! Sicer pa resnično komaj čakam, da bodo te volitve kmalu mimo in da začnemo delati in uresničevati zastavljene cilje za ljudi v braslovški občini. Ker se da.« L. K., T. T. V Braslovčah so med štirimi kandidati izbrali dva, ki se bosta pomerila v drugem krogu. _SaAtiriisAe/.daiitte/S OSREDNJE TEME november 201 8 9 Štirje od šestih županov isti, v Taboru novi V naši dolini so volivci v prvem krogu lokalnih volitev izvolili pet od šestih županov. Novi stari župani so postali Janko Kos v Žalcu, Vinko Debelak v Preboldu, Franc Sušnik na Vranskem in Jože Kužnik na Polzeli. Slednji je bil tudi edini kandidat, tako da je bila njegova izvolitev tako rekoč že vnaprej jasna. V Taboru stari župan Anton Grobler ni kandidiral, zato je bilo jasno, da bo v novem mandatu občino vodil nov obraz. Med tremi kandidati si je to mesto že v prvem krogu izboril kandidat SLS Marko Semprimožnik. Samo v Braslovčah bodo imeli drugi krog, vanj pa sta se uvrstila aktualni župan, kandidat SD, Branimir Strojanšek in neodvisni kandidat Tomaž Žohar. Novoizvoljene župane smo prosili za komentar ob njihovi izvolitvi in tudi o novi sestavi njihovih občinskih svetov. Janko Kos je v Občini Žalec zmagal s skoraj 77 odstotki podpore, kar je najboljši odstotek v dolini, rezultat je odličen tudi glede na slovensko povprečje. Kaj pravi o razlogih za tako prepričljivo zmago? »Malo v šali bi rekel, da so se volivke in volivci ravnali po načelu, bolje kosa v rokah kot goloba na strehi. Menim, da sem človek sodelovanja in povezovanja, ne dajem nerealnih obljub in držim dano besedo. Ljudi ne ločujem na naše in vaše. Občina se uvršča med najprodornejše in razvojno usmerjene občine v Sloveniji. Imamo uravnotežen razvoj na področju gospodarstva in negospodarstva, veliko pozornost namenjamo ranljivim skupinam in blaženju socialni stisk. Vsem, ki so dali glas zame, se iskreno zahvaljujem, hkrati pa zagotavljam, da se bom po svojih najboljših močeh še naprej trudil za vsestranski razvoj in pomoč vsem, ki živijo in delajo v naši lepi občini.« O tem, da se je povečalo število svetniških mest Kosove SD (s 6 na 9 mest ob manjšem številu vseh svetnikov kot v prejšnjem mandatu) in da je na splošno sestava žalskega občinskega sveta zelo drugačna, pa: »Socialni demokrati v Žalcu smo dosegli izjemen uspeh, imamo kar tretjino svetnikov v občinskem svetu, za katere trdno verjamem, da bodo upravičili zaupanje volivk in volivcev. Župan in člani najmočnejše svetniške skupine bomo sodelovali z vsemi svetniki in svetniškimi skupinami, ki bodo v dobrem in slabem delovali za skupni interes naše občine. Za pošteno, korektno in učinkovito sodelovanje v preteklih dveh mandatih nismo potrebovali koalicijskih pogodb ali drugih pisnih zavez. Tudi v nasle- Janko Kos dnjem mandatu bosta dovolj čvrst stisk roke in dana beseda. Prednost imajo tisti, ki so jo že doslej držali in smo z njimi dobro sodelovali.« Jože Kužnik je kot edini kandidat v Občini Polzela osvojil županski tron za novo mandatno obdobje že pred volilno nedeljo, vseeno pa so mu volivci izkazali zaupanje. Kako? »Zaupanje bom upravičil predvsem s takšnim delom, kot sem ga opravljal doslej. Z nadaljevanjem začetih projektov in z novimi projekti, s poudarkom na vsakem posamezniku, ki mora biti slišan.« Občinski svet na Polzeli ima v novem mandatu svetnika več, skupaj 17, od tega Kužni-kova lista 6 sedežev, SDS 4, NLER 3, DESUS 2 ter SD in SAB po enega. »Sestava občinskega sveta je odlična. Prepričan sem v dobro sodelovanje. Sicer pa imamo razvojno strategijo potrjeno, torej vemo, s katerimi projekti bomo nadaljevali.« Vinko Debelak si je v Preboldu, kjer so se za županski stolček potegovali štirje kandidati, že svoj šesti mandat s 55 odstotki glasov volivcev izboril v prvem krogu. O tem, kaj je prepričalo volivce, pa je povedal: »Ne bom ugibal ali si izmišljeval. Najbrž pa lahko rečem, da smo v preteklosti dobro delali, da se je veliko naredilo in so nas/me zato nagradili in mi dali še eno priložnost, da dokončamo tisto, kar je še potrebno postoriti.« O novi sestavi občinskega sveta pa: »Tako so izbrali volivci in tega se ne komentira. Bodo pa lahko ob naslednjih volitvah preverjali in svojo odločitev morda tudi popravili/spremenili volivci, kot je to pač običaj v vseh demokracijah.« O tem, kakšni so cilji v šestem mandatu in po 20 letih županovanja, pa: »Zadržati koeficient razvitosti nad 1,17 in s tem vodilno mesto razvitosti občine v spodnje-savinjski subregiji in med prvimi 40 občinami v državi. S prenovo starih objektov predvsem centra Prebolda zagotoviti stanovanja v skupnosti mladih in starejših v okviru medgeneracijskih so-bivanj. Nadaljevati skladen razvoj na področju komunalne in cestne infrastrukture ter Jože Kužnik društvenega življenja po vseh območjih občine. Vlaganja občine usmeriti v medgene-racijske projekte s spodbujanjem mladih k bivanju in delu v domačem kraju (s primernimi in dostopnimi stanovanji, zemljišči, poslovnimi prostori in infrastrukturo ter odličnim vzgojno-izobraževalnim zavodom in ponudbo aktivnosti v prostem času za vse generacije). Ohranili bomo subvencije omrežnin komunalne infrastrukture, vrtca in tečajev plavanja, smučanja, šole v naravi, uporabe športnih površin in bazena ter počitniško delo dijakov in študentov, financiranje počitniških dejavnosti, decembrskih obdarovanj otrok. Izbrali bomo izvajalca gradnje manjkajočih šolskih prostorov in druge faze vodovoda Mat-ke-Golava-Sv. Lovrenc ter zagotovili in obranili prostore pošte in banke v Preboldu. Sicer pa so naši cilji zapisani v viziji in strategiji razvoja Občine Prebold in temu bomo sledili.« Franc Sušnik si je z dobrimi 62 odstotki podpore volivcev na Vranskem kot eden od dveh spodnjesavinjskih županov zagotovil že svoj 6 mandat v vlogi župana: » Dejstvo, da kandidatov za volitve v občinski svet in za župana v veliki večini manjših občin na podeželju že kar nekaj mandatov zapored ne predlagajo aktualne vladne stranke, je odraz podcenjevanja, zanemarjanja in zapostavljanja podeželja s strani teh strank in tudi pretekle in aktualne leve vlade. Posledično se razvojne razlike med podeželjem in urbanimi območji povečujejo in poglabljajo. Prepričan sem, da jo to tudi rezultat stalnega rojevanja strank tako imenovanih »novih obrazov«, ki nimajo zgrajene mreže lokalnih odborov in se jim ne zdi vredno graditi, ker računajo izključno na koncentracijo volivcev v mestnih in večjih občinah. Razmerja v novoizvoljenem vranskem občinskem svetu z vidika predlagateljev pa so nebistvena, ker so svetnice in svetniki pri večinskih neposrednih volitvah izvoljeni z imenom in priimkom in delujejo ter odločajo o lokalnih zadevah skladno z voljo občank in občanov volilnega okraja, v katerem so bili izvoljeni, kar je Vinko Debelak pričakovano in povsem skladno s pristojnostmi in nalogami občin.« O ciljih, ki so po 20 letih županovanja poseben izziv, pa: »V novem mandatu postavljam v ospredje ohranitev doseženega bivalnega standarda v občini, gradnjo novih prostorov za občinsko knjižnico na Vranskem in zaključek štirih že začetih evropskih projektov: ureditev centra za povezovanje lokalnih ponudnikov - obnova Schwentnerjeve hiše, gradnja komunalne infrastrukture za območje Poslovne cone Čeplje - poligon, gradnja državne kolesarske povezave Šentilj-Ma-ribor-Postojna-Divača, odsek Šempeter-Vransko.« Novi župan Občine Tabor Marko Semprimožnik je po prvem krogu edini »novinec« med spodnjesavinjskimi žu- Franc Sušnik pani. O tem, kaj je prepričalo volivce, da so ga med tremi kandidati tako prepričljivo izvolili, s skoraj 60 odstotki podpore, pa je povedal: »Res je, sem edini novinec med spodnjesavinjskimi župani. Menim, da je volivce prepričala moja prepoznavnost v občini. Na prvem mestu je to posledica moje dosedanje službe in tega, da sem domačin, ki že vrsto let sodeluje z lokalno skupnostjo na vse mogoče načine. To je bila po moje neke vrste garancija, da bom po najboljših močeh poskušal skrbeti za naš Tabor. Konkretnih predvolilnih obljub nisem dajal, sem pa zagotovil vsem občanom Tabora, da bom z njimi ohranjal neposreden stik in se bomo skupaj spopadali s težavami.« Tudi število svetnikov z liste SLS, na kateri je kandidiral, ponuja večino v Marko Semprimožnik občinskem svetu. Ob tem je dejal: »Sam sem sicer apolitičen, toda glede na člane sveta bi res lahko teklo zelo gladko in upam, da bo tako. Všeč mi je, da so pretežno mladi in visoko izobraženi ljudje. Mladi imajo mlado energijo in moč, hkrati pa tudi sodobne pristope in ideje.« Ali je po njegovem majhnost Tabora slabost? »Majhnost do neke mere res pomeni slabost. Saj veste, vedno je problem denar, ta pa se deli glede na število občanov. Večina evropskih razpisov je narejena za velike občine in v takih primerih smo mi, majhni, avtomatsko odrinjeni na stran. Rešitev vidim v združevanju majhnih občin, ki bi skupaj nastopile in tako lažje prišle do evropskega denarja za kakšen skupen projekt.« L. K., D. N., T. T. V Občini Prebold so se tako kot v Braslovčah za župansko mesto spopadli štirje kandidati, a že v prvem krogu je zmagal obstoječi župan Vinko Debelak (na fotografiji soočenje v preboldski knjižnici). Občina Tabor je bila edina, kjer obstoječi župan Anton Grobler ni več kandidiral, med tremi kandidati pa je volivce najbolj prepričal Marko Semprimožnik. 10 november 201 8 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM _SoAtlnis&e/. datine/S Počivališče za avtodome Kronotermu okoljsko priznanje Počivališče za avtodome v Preboldu Prebold je bil že pred 2. svetovno vojno najbolj turističen kraj v Spodnji Savinjski dolini. Kraj je imel v središču hotel, bazen in teniško igrišče, po vojni pa tudi prvi kamp s hišicami v Sloveniji. Kasneje so zgradili nov hotel, vendar je turizem, ki je pomemben del slovenskega gospodarstva, zaradi različnih vzrokov nazadoval. Pred časom je hotel ponovno oživel, izboljšala se je gostinska ponudba v kraju in tudi turistični tok je znova močnejši. Da turistična dejavnost ni povsem zamrla, so predvsem zaslužni Kamp dolina v Dolenji vasi, ki se ponaša z več kot 40-letno tradicijo, Kamp Savinja v Latkovi vasi, razna društva v občini, posamezni gostinci itd. Turistična ponudba v občini je ena pomembnejših točk in nalog v strategiji razvoja Občine Prebold. K temu bo svoje prispevalo tudi počivališče za avtodome prihodnje leto. Namenjeno bo avtodo-mom, ki bodo lahko za krajši čas parkirali v bližini središča Prebolda, bazena in spremljajočih športnih objektov. Kot nam je povedal tajnik občine dr. Jure Vrhovec, bo parkirišče opremljeno s stebričkoma za oskrbo avtodomov z elektriko in vodo ter z rešetko za izpust odpadne vode v kanalizacijo. Počivališče, ki ga gradi žalsko podjetje Plima, bodo v večji meri končali v tem mesecu, spomladi bodo posejali še travo med travne plošče, s katerimi je tlakovan parkirni del. Na počivališču bodo postavili tudi informacijsko tablo s povezavo na spletno stran s turistično ponudbo preboldske občine (turizem-prebold.com) in z informacijami o možnostih prenočevanja v obeh kampih v občini, če bi obiskovalci z avto-domi želeli v občini ostati dlje D. N. Tehnološko podjetje Kro-noterm iz Orle vasi je na nacionalnem natečaju za Okolju prijazen izdelek leta, ki sta ga tudi letos organizirala časnik Finance in Eko sklad, prejel okoljsko nagrado za novo družino toplotnih črpalk (Krono Multi S) in s tem ponovno potrdil svoj položaj na slovenskem inovativnem vrhu. Inovacija hibridnih toplotnih črpalk omogoča številne pozitivne lastnosti delovanja za uporabnika in tudi številne okolju prijazne karakteristike. Zahvaljujoč hibridni tehnologiji so Krono Multi S toplotne črpalke energetsko še varčnejše, saj pri svojem delovanju za ustvarjanje brezplačne energije uporabljajo obnovljiv vir zraka in zemlje. Preklapljanje se izvede glede na to, katera možnost je v danem trenutku ugodnejša in energetsko učinkovitejša. Krono Multi S je družina inovativnih toplotnih črpalk majhne velikosti in skoraj neslišnega delovanja. Omogo- Vaja v Aplastu V podjetju Aplast, ki se nahaja v nekdanjih prostorih Minerve na Ložnici pri Žalcu, so konec oktobra pripravili gasilsko vajo, s katero so preverili pripravljenost reševanja v primeru požara. V akciji so sodelovala prostovoljna gasilska društva Ložnica pri Žalcu, Gotovlje, Vrbje, Žalec in Velika Pirešica. Gasilci so prikazali gašenje poslovnega objekta in izvedli evakuacijo ponesrečenih delavcev. Posluh podjetij za takšne akcije je še posebej pomemben, saj prikaz reševanja pomeni dobro pripravo morebitno realno dogajanje in pripravo vpletenih na ustrezno ukrepanje ob morebitnem izrednem dogodku. L. K. na Z vajo so preverili pripravljenost podjetja v primeru požara. m Razvojna agencija Savinja Gospodarsko interesno združenje Ulica heroja Staneta 3,3310 Žalec, Slovenija tel.: 03/713 68 60; 713 68 65; fax03/713 6870 ra.savinja@ra-savinja.si; www.ra-savinja.si AKTUALNE INFORMACIJE - DECEMBER 2018 JAVNI RAZPISI V TEKU Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Javni razpis za podukrep 6.1 - Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2018 (Ur. l. RS, 68/18). Rok: 15. 1. 2019. Informacije: aktrp@gov.si. Zavod RS za zaposlovanje Delovni preizkus 2018/2019. Delovni preizkus in povračilo stroškov delovnega preizkusa za brezposelne, prijavljene na zavodu, ne glede na starost in trajanje brezposelnosti. Rok: 23. 10. 2019. Informacije: kontaktni.center@ess.gov.si in po telefonu na številki 080 20 55. SPIRIT Slovenija Javni razpis za sofinanciranje individualnih nastopov podjetij na mednarodnih sejmih v tujini v letih 2019-2022 (Ur. l. RS, 72/18). Rok: 1. rok 7. 1. 2019, zadnji rok 16. 5. 2022. Informacije: indiv-sejmi2019-2022@spiritslovenia.si. OSTALE INFORMACIJE Storitve SPOT svetovanje Savinjska in SPOT registracije Razvojna agencija Savinja in Zbornica zasebnega gospodarstva vam v okviru izvajanja celovitih podpornih storitev za bodoče in potencialne podjetnike v času uradnih ur nudita brezplačne storitve. Več informacij na spletnih straneh www.ra-savinja.si in www.ooz-zalec.si. Podjetje Aplast je prevzelo Minervo leta 2016 in takrat postavilo trdne temelje obstoječi tradiciji in še razširilo proizvodni program, ki obsega izdelavo cevi iz PE, PP in PVC na osnovi najnovejših standardov in materialov. Direktor Bogdan Kronovšek ob prejemu okoljske nagrade 2018, ki so jih podelili 8. novembra na Gospodarski zbornici Slovenije. čajo hibridno delovanje, torej uporabo dveh toplotnih virov, zraka iz okolice in/ali toploto zemlje. Tovrstne toplotne črpalke so primerne tako za novogradnje kot za zamenjavo že obstoječih ogrevalnih sistemov v domovih, šolah, vrtcih, hotelih, industrijskih objektih, pisarnah in drugih objektih. Krono Multi S je v celoti plod lastnega razvoja, slovenskega znanja in delo Kronotermo-ve ekipe strokovnjakov. Nove toplotne črpalke so razvili kot okolju najprijaznejše doslej, saj gre hkrati za ekološki in varčen ogrevalni sistem, ki za ustvarjanje energije uporablja obnovljiv, brezplačen vir zraka in zemlje. Kot poudarja direktor Kro-noterma Bodgan Kronovšek, je inovacija izrednega pomena tudi za podjetje in je ključna za razvoj prihodnjih generacij toplotnih črpalk: »Z novo generacijo toplotnih črpalk bo mogoče v primerjavi s tradicionalnimi toplotnimi črpalkami še povečati izkoristek pri delovanju in tako omogočiti kar najvišje mesečne prihranke pri delovanju. Hibridnost črpalke namreč omogoča uporabo sistema, ki je v danem trenutku optimalnejši za uporabo. Inovacija novih toplotnih črpalk Krono Multi S je plod razvoja več kot 30 Kronotermovih strokovnjakov in projektno delo razvoja zadnjih dveh let. Na trg bo prinesla še več toplote in prihrankov brez negativnih vplivov za okolje. Ze vse od začetkov razvoja naših toplotnih črpalk si prizadevamo postati družbeno odgovorno podjetje s proizvodnjo izdelkov, ki so okolju prijazni, sedaj pa smo temu še korak bližje. Ponosni smo, da lahko z uporabo okolju prijaznih toplotnih črpalk prispevamo k ohranjanju našega planeta tudi za prihodnje generacije. Kot razvojnemu podjetju nam nagrada okolju prijazen izdelek leta 2018 izredno veliko pomeni in potrjuje naše prizadevanje, naš trud, da pravilno vlagamo v razvoj novih rešitev.« T. Tavčar TERM Smo vodilni proizvajalec toplotnih črpalk v Sloveniji in razvojno naravnano podjetje; zaradi širitve poslovanja iščemo nove sodelavce. ELEKTROTEHNIK in OSTALI TEHNIČNI POKLICI Dodatne infromacije: www.kronoterm.com/kategorija/zaposlovanje/ Prijave pošljite na sebastijan.sorcan@kronoterm.com ali na Kronoterm d.o.o., Trnava 5e, 3303 Gomilsko. _SaAurUs&e/.daiitte/A PODJETNIŠTVO IN TURIZEM Savinjska moda na LJFW V začetku novembra so v prostorih Viba filma Ljubljana pod prepoznavno kratico LJFW (Ljubljana fashion week) pripravili jesenski ljubljanski teden mode. Med 27 modnimi oblikovalci oz. modnimi blagovnimi znamkami iz Slovenije in tujine sta bili tudi dve modni oblikovalki iz naše doline, Tanja Basle in Maja Štamol Droljc. Obe sta s svojimi kreacijami drugi dan dogodka, ko so se na modni reviji predstavljali modni oblikovalci, navdušili polno dvorano modnih navdušencev in gostov. Njune kreacije so si lahko ogledali tudi tretji dan v t. i. »showroo-mu«, kjer so lahko obiskovalci izbrane kose tudi naročili, rezervirali ali kupili. Kolekcija Maje Štamolj Droljc sledi njenemu stilu. Predstavljena oblačila so udobna, nosljiva in izdelana iz kakovostnih materialov. V kolekciji prevladujejo materiali v črni, rdeči in kamel barvi. Osnovne kose, ki jih je predstavila na LJFW, pa dopolnjujejo ročni in unikatni detajli, nakit in obutev Kopitarne Sevnica. Tanja Basle se je poleg predstavitve na tednu mode Fashion Week v Ljubljani s svojo kolekcijo predstavila tudi domačemu občinstvu, in sicer v soboto, 17. novembra, v Dvorcu Novo Celje. Kot je povedala, izvira navdih za njeno kolekcijo iz uporabnosti in zapeljivosti. Raznoliki kosi november 201 8 oblačil temeljijo na ženstve-nosti. Kombinacije črne, bele, modre, rjave barve so poudarjene z vzorci, bleščicami in pridihom romantike, kar pričarajo cvetlični vzorci in uporaba tančice. L. K. foto: Jure Makovec / LJFW Maja Štamol Droljc v svoji kreaciji na ljubljanskem tednu mode Fashion Week Obleka z izvezenimi detajli Tanje Basle je zbudila posebno pozornost revije Elle. Izpostavljena kreacija Maje Štamol Droljc v kombinaciji z bogatim nakitom BOJANA, SKLADISCNICA „Z ZAPOSLITVIJO V LIDLU SEM PRIDOBILA NOVE IZKUŠNJE IN KRASNO EKIPO SODELAVCEV." DOBRA PLAČA, TOP EKIPA! Pridruži se ekipi skladiščnikov in skladiščnic ter postani del TOP ekipe. Kako bo izgledal tvoj delovni dan? Urnik se pripravlja za 14 dni vnaprej. Dela se 6 ali 7 ur na dan, dopoldne in popoldne -če je povečan obseg dela, se delavnik podaljša še za eno uro. Morebitne nadure se koristijo ali izplačajo konec poslovnega leta. Ali moraš kot skladiščnik/-ica delati tudi ponoči? Trenutno se dela ponoči samo en dan na teden -iz nedelje na ponedeljek. Tako, da manjša skupina sodelavcev občasno dela tudi ponoči. Kaj če nimaš izpita za uporabo viličarja? Izpit za uporabo viličarja vsak/-a sodelavec/-ka opravi pri nas po podpisu pogodbe na prvi delovni dan. Preveri odlično plačilo na Tanja Basle s svojima hčerama, ki sta ji pomagali pri predstavitvah. 12 november 201 8 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM _SaAMAii&be/. datine/S Jesensko slovo od fontane piv Ob pivu se je prilegel tudi pečen kostanj V sredo, 31. oktobra, na dan reformacije, so v Žalcu sklenili tretjo sezono delovanja Fontane piv Zeleno zlato. Ob tej priložnosti so poskrbeli za pestro celodnevno dogajanje. Dopoldne so pripravili čarovniško tržnico in poskrbeli za čarovniško rajanje, popoldne pa so se obiskovalci fontane posladkali s pečenim kostanjem in Obiskovalci so se zanji dan razveselili tudi dodatne degustacije na fontani piv. uživali ob dobri glasbi, organizatorji pa so ob tem poskrbeli tudi za degustacijsko presenečenje. Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je v vseh treh letih prodal več kot 150 tisoč vrčkov, ki jih je oblikoval priznani oblikovalec in umetnik Oskar Kogoj, izdeluje pa jih Steklarna Hrastnik. V letošnji sezoni so jih prodali približno 50 tisoč. Na pipah, iz katerih je priteklo več kot 78 tisoč litrov piva, letos 25 tisoč, je mogoče degustirati šest različnih piv, skupaj pa so fon-tanske pipe pivo natočile več kot 860 tisočkrat. Obiskovalci so lahko poskusili kar 33 različnih vrst piva s slovenskim hmeljem, predstavilo pa se je 25 slovenskih pivovarn. Do zdaj je fontano obiskalo več kot 400 tisoč obiskovalcev iz celega sveta. Prevladovali so Slovenci, Italijani, Nemci in Hrvati, v pisani množici pa so se našli tudi Kubanci, Japonci, Američani in drugi. Ploščad pri fontani je bila prizorišče več kot 120 dogodkov. Najodmevnejši so bili Festival Zeleno zlato, Savinjski oktoberfest, Pohod po hmeljski poti, Kuh-na pri fontani ... T. T. Nekropolo obiskali veterani Turistična sezona vseh treh največjih turističnih biserov Spodnje Savinjske doline (Jame Pekel, Rimske nekro-pole in Fontane piv Zeleno zlato) se je za letos končala. V Jami Pekel bodo sezono sklenili s tradicionalno božično zgodbo na božični dan in ob dnevu samostojnosti. Takrat bo znan tudi podatek o tem, koliko ljudi je letos obiskalo jamo. Za Rimsko nekropolo, kjer so spomenike že zaščitili pred zimo, so v Turističnem društvu Šempeter povedali, da je antični park letos obiskalo več kot 8000 obiskovalcev, kar pomeni, da je obisk primerljiv s preteklim letom. Od tega je bilo predvsem v poletnih mesecih okoli 18 % tujih gostov, ki večinoma prihajajo iz sosednje Avstrije, Nizozemske, Belgije, Italije, Francije, Anglije, nekaj pa je bilo tudi turistov iz bolj eksotičnih dežel, kot so Brazilija, Ciper, Ekvador, Nova Zelandija, Šri Lanka. Poleg posameznikov in družin si je obe Po ogledu še skupinska fotografija ptujskih veteranov s predstavnikoma ZVVS Spodnje Savinjske doline destinaciji ogledalo kar nekaj organiziranih skupin. Rimsko nekropolo so si ogledali tudi veterani vojne za Slovenijo s Ptuja, ki so nato obiskali tudi muzej hmeljarstva in pivo-varstva, si ogledali spomenik osamosvojitvene vojne pred Policijsko postajo Žalec in se družili ob Fontani piv Zeleno zlato. D. N. Opereta Radovana Gobca HMELJSKA PRINCESA S 03/712 12 80 H zkst.utrip@siol.net www.zkst-zalec.si/utrip 1. 12.// Miklavžev pohod, iz Migojnic, 16.00 1.12.// Koncert FS Kobula z gosti. Hmeljarski dom Petrovče, 18.00 2. 12. //Adventni sejem. Dvorec Novo Celje, 10.00—16.00 2. 12. //Adventni koncert: APZ Risto Savin, Dvorec Novo Celje, 18.00 5. 12. // Odprtje drsališča, Šlandrov trg, 16.00 5. 12.//Prižig lučk, predstava in prihod Miklavža, Šlandrovtrg, 17.00 5. 12. // Miklavževanje po Vrbiu, 17.00 7. 12. // Hmeljska princesa, opereta. Dom II. slov. tabora Žalec, 17.00 7. 12. // Disco na ledu, Šlandrovtrg, 18.00 8. 12. // Koncert: II Divji, Šlandrovtrg, 18.00 8. 12. // Hmeljska princesa, opereta. Dom II. slov. tabora Žalec, 19.30 9. 12.//Adventni koncert: Duo Selection, Dvorec Novo Celje, 17.00 9. 12. // Koncert božičnih pesmi, pevski zbor KUD Svoboda Griže, Dom kulture Svoboda Griže, 18.00 10.12. // Božično-novoletni koncert Godbe veteranov Društva Univerza za III. življ. obdobje Žalec, G5 Risto Savin Žalec, 19.00 14. 12. // Potujoča Božičkova pošta, Šlandrovtrg, 17.00 14.12.//Disco na ledu „Backto 70's' Šlandrovtrg, 20.00—22.00 15.12.//Jaslice na prostem pri gasilskem domu Zavrh (do 2. 2. 2019) 15. 12. // Koncert: Kobra ročk show, Šlandrovtrg, 18.00 15.12. // Hmeljska princesa, opereta. Dom II. slov. tabora Žalec, 19.30 16.12. // Jaslice Savinjske doline, odprtje razstave, Drešinja vas, gasilski dom, 16.00 (na ogled 23., 25., 26. in 30. 12., 10.00—18.00) 16.12. // Sapramišja sreča, predstava in obisk Božička, Dom kulture Svoboda Griže, 16.00 16. 12.//Adventni koncert: VS Draž, Dvorec Novo Celje, 17.00 19.12. // Predstava za vsako priložnost, glasbena komedija z Ladom Bizovičarjem, Dom II. slovenskega tabora Žalec, 20.00 20.12. // Božični koncert učiteljev GS Risto Savin Žalec, Cerkev sv. Nikolaja v Žalcu, 19.00 20.12. // Dekliščina, komedija, Špas teater. Dom II. slov. tabora Žalec, 20.00 21. 12. // Čarovnija na ledu in prihod Božička, Šlandrovtrg, 17.00 21.12.//Disco na ledu „Backto 80's", Šlandrovtrg, 20.00—22.00 22. 12. // Koncert: Anabel, Šlandrovtrg, 18.00 23.12.//Adventni koncert: MePZACapella, Dvorec Novo Celje, 17.00 25. 12. // Božična skrivnost v Jami Pekel, 15.00—17.30 (tudi 26. 12.) 26.12.//Dobrodelni božično-novoletni koncert Godbe Zabukovica z gosti (kvintet Sekstet in plesalci),šporfna dvorana OŠ Griže, 18.00 26. 12.//Tradicionalni božični koncert, cerkev sv. Pankracija, Ponikva, 19.00 27.12. // Predstava za otroke: Planet od plastike zadet. Dom II. slovenskega tabora Žalec, 17.00 28.12. // Balet za otroke: La Fontainove basni, Dom II. slovenskega tabora Žalec, 17.00 28. 12. // Koncert: BQL in Nika Zorjan, Šlandrovtrg, 18.00 29.12. // Predstava za otroke: Lis[čka zvitorepka. Dom II. slovenskega tabora Žalec, 17.00 30.12. // Predstava za otroke: Trije prašički. Dom II. slovenskega tabora Žalec, 17.00 31.12. // Silvestrska predstava: S trebuhom za kruhom, komedija, Lucija Čirovič, Dom II. slovenskega tabora Žalec, 21.00 31.12. // Silvestrovanje na prostem z ansamblom Poziv, Šlandrovtrg, 22.00 VEČ NA WWW.ZKST-ZALEC.SI S Žalec ^•^V OBJEMU ZELENEGA ZLATA _SaAurUs&e/.daiitte/A IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA / PO DOLINI november 201 8 13 Volilni utrinki po dolini Novo izvoljeni župan Vinko Debelak se je svojega šestega mandata veselil na druženju SD in Janka Kosa v Žalcu. Janko Kos je najbolj prepričljivo zmago v dolini za svoj tretji mandat župana Občine Žalec proslavil s torto. Edina ženska kandidatka v dolini Ksenija Rozman je v Preboldu prepričala nekja Matej Demšar se je v Taboru med županskimi kandidati uvrstil na tretje mesto. Marko Semprimožnik je postal nov manj kot 12 odstotkov volivcev. župan Občine Tabor. Jože Kužnik je bil izvoljen že pred volitvami. Miha Fonda se je z dobrimi 17 odstotki najbolj približal izidu izvoljenega preboldskega župana. Dosedanjemu podžupanu Ludviku Miklavcu v Taboru ni zadostovalo 29 odstotkov Franc Sušnik je na Vranskem dosegel suvereno zmago tudi za svoj šesti mandat. glasov. Marsikje je bila gneča že na predčasnih volitvah. Razen v Občini Žalec, kjer je bila udeležba nekaj več kot 42-odstotna, so se drugod po dolini volivci odzvali nad slovenskim povprečjem, aktivni pa so bili povsod na soočenjih in zborovanjih. foto: D. N., T. T. 14 november 201 8 PO DOLINI _SoAtlnis&e/. datine/S Dobriške perice v filmu Pestro gasilsko dogajanje V Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva v Žalcu so v sredo, 14. oktobra, premi-erno predstavili etnološko--dokumentarni film Perišče v Dobriši vasi - Dobriške perice avtorja Roberta Gabra. Film traja 30 minut, v njem pa nastopajo Jože Komerički, Marica Ograjenšek, Veronika Janežič, Marjan Roter, Marjeta Grobler, mlade perice Janja Žagar, Laura Jelen, Monika Jelen ter Jožica in Franci Grobelnik. Na premierni uprizoritvi je o zanimivem dokumentarnem filmu številnim zbranim spregovoril avtor filma Robert Gaber, novi film pa je pohvalil tudi žalski župan Janko Kos. Robert Gaber je poudaril, da segajo najstarejši zapisi o pranju peric na Slovenskem že v 16. stoletje. Perišče ob potoku Lava v Dobriši vasi naj bi nastalo okoli leta 1920, okoli leta 1960 pa so ga razširili in dogradili streho. Tudi kasneje, ko so hiše že imele dostop do javnega vodovoda, je še vedno služilo za pranje večjih kosov kmečkega perila, a sčasoma je zaradi vse bolj razširjenega strojnega pranja začelo izgubljati prvotni namen. Na dan premierne uprizoritve filma Sam postopek pranja se je v mnogih letih in stoletjih v marsičem spreminjal, odvisno pač od celotne situacije v družbi. Za perice je bilo značilno, da so bile vedno vroče, ker so imele leto in dan zavihane rokave, roke pa vedno v vodi. Na potoku so pomakale kose perila v vodo in z njimi potem z rokami udarjale po betonskem kamnu, po vsaki strani približno desetkrat. Čisto perilo so ovijale z rokami. Na prvi pogled nič posebnega, stare stene in streha, dotrajani betonski kamni, bolj ali manj zaraščena struga potoka. A ko mimoidoči stopi v peri-šče, sede na klop in za trenutek posedi v tišini, ki jo prekinja le nežno žuborenje potoka Lave, ga preplavi pomirjajoč občutek. To sta že pred leti odkrila zakonca Grobelnik, ki sta se veliko sprehajala po bližnjih poljskih poteh in ob potoku. Turistično društvo Petrovče je skupaj z vaščani Dobriše vasi tudi letos poskrbelo za prijetno druženje na perišču. Številnim obiskovalcem so mlade perice prikazale pranje na perišču, pozneje se jim je pridružilo nekaj starejših vaščank, ki so pokazale, kako so prale nekoč. In druženje je bilo popolno, vsi pa so si bili enotni, da velja s tem nadaljevati tudi v prihodnje. T. Tavčar Razstava Pavline Jošt in Marjetic V Občini Prebold je bilo v mesecu požarne varnosti pestro na gasilskem področju. Poleg vsakoletne vaje treh vasi, ki jo organizirajo gasilska društva iz Šešč, Matk in Sv. Lovrenca, meddruštvene vaje PGD Prebold-Dolenja vas--Marija Reka in PGD Trbovlje mesto, ki poteka na območju med preboldsko in trboveljsko občino, in osrednje vaje GZ Prebold so pripravili še vrsto drugih dejavnosti, med drugim tudi dneve odprtih vrat gasilskih domov. V osrednji vaji so sodelovala vsa društva, ki so vključena v GZ Prebold. Kot nam je povedal poveljnik GZ Prebold Darko Kranjec, je tokratna vaja potekala na petih lokacija na območju Prebolda. Vsako gasilsko društvo je na delovnih točkah izpeljalo zahtevano vajo, ki so jo ocenjevali sodniki. Ekipe so izvajale različne vaje, in sicer v primeru poplav, požara in prometne nesreče, prikazale opremljenost ekipe z dihalnimi aparati in spretnostno vožnjo, preverjali pa so tudi teoretično znanje o poznavanju gasilske tehnike. Meddruštvena vaja preboldskega in trboveljskega društva je potekala na Podmeji - na travniku ob Lovskem domu LD Tr- Meddruštvena vaja na Podmeji, kjer je traktorist povozil eno osebo. bovlje. Kot nam je povedal poveljnik PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka je bila predpostavka vaje, da gre za večji travniški požar, zato je RECO Celje poleg PGD Prebold aktiviral tudi sosednje mejno društvo iz GZ Trbovlje, in sicer PGD Trbovlje mesto. Zaradi velikega požara in delovne nesreče, v kateri naj bi traktorist s prikolico povozil eno osebo, sta se vodji obeh društev odločili, da aktivirata tudi PGD Čeče in PGD Sv. Lovrenc. V vaji je sodelovalo 36 operativnih gasilk in gasilcev iz občin Prebold in Trbovlje. Ob koncu so vse sodelujoče v vaji nagovorili gostje, podžupa-nja Občine Trbovlje, poveljnik in predsednik GZ Trbovlje in Prebold ter vodja ReCo Trbovlje. Zelo zanimivo je bilo tudi na dan odprtih vrat osrednjega gasilskega društva v Občini Prebold. Ta dan so gasilke in gasilci PGD Prebold-Dolenja vas-Ma-rija Reka za najmlajše pripravili gasilski poligon in zanje pekli tudi slastne palačinke, starejši pa so se sladkali s pečenim kostanjem in z moštom. Zvečer so izpeljali še operativno vajo ob mostu čez Bolsko s predpostavko, da se je zgodila prometna nesreča z nevarno snovjo. Vozilo se je prevrnilo na streho, pri čemer je ostal sopotnik ukleščen pod vozilom, voznik pa je bil lažje telesno poškodovan in pri zavesti, vendar ni mogel iz vozila, ker je vozilo obstalo na boku. Tudi to vajo so preboldski gasilci uspešno izpeljali. D. N. Prvi novembrski torek so v dvorani Doma krajanov Vr-bje odprli razstavo likovnih del samorastniške likovnice Pavline Jošt in članic sekcije ročnih del Marjetice, ki delujejo pod okriljem Društva upokojencev Vrbje. Prireditev je organiziralo Kulturno društvo Vrbje, s petjem pa je kulturni program obogatil pevski kvartet Grmada iz Celja. Zbrane je pozdravil predsednik Sveta KS Vrbje Jože Meh. Predsednik kulturnega društva Milan Vogrinc je v nadaljevanju spregovoril o Pavlini Jošt, o sekciji ročnih del pa njihova vodja Darinka Zidanik. Ob koncu je občinstvo in ustvarjalke nagovoril tudi žalski župan Janko Kos in ustvarjalkam čestital za njihovo ustvarjalno delo, ki je v ponos kraju in občini. Pavlina Jošt, rojena na začetku II. svetovne vojne, je že več kot 35 let Vrbenčanka. Ob koncu poklicne poti se je v njej prebudila ljubezen do likovnega ustvarjanja in vključila se je v likovno sekcijo društva Univerze za tretje življenjsko obdobje Zalec. Od leta 2016 je tudi članica likovne sekcije Kultur-no-umetniškega društva Polzela. S slikanjem in z risanjem ni imela nobenih izkušenj, a jo je veselilo likovno ustvarjanje. Ob skrbnem vodstvu mentorjev se je naučila videti barve, spoznati skrito lepoto okolja in jo prenesti na papir in platno. Vsak nasvet jo spodbudi, da lahko uresničuje željo po slikanju in Gasilke opravile vajo reševanja Pavlina Jošt ob svojih delih na razstavi v Domu krajanov Vrbje risanju. Njen slikarski svet je vezan na življenje in okolje, s katerim se avtorica vsakodnevno srečuje, po drugi strani pa na mističen spomin na vse prehojene poti, ki jih je v svojem življenju prepotovala. Njeno slikarstvo je tako po tehnični kot motivni plati zelo pestro. Prevladuje ljubezen do narave, ki poteka od resničnih do fantazijskih krajin, včasih pa prevlada tudi sproščena domišljija. V svojih delih uporablja različne tehnike, od katerih ji je najbližje akril. Skupaj z likovnimi prijatelji je razstavljala na Polzeli, v Velenju, Celju, Topolšici, Grižah in Zalcu. Na tokratni razstavi je svoja dela razporedila v tri sklope: narava jeseni, sproščena domišljija, povezana s konkretnimi motivi, in ker je letos leto kulturne dediščine, se je z nekaj deli dotaknila tudi te tematike. Sekcijo Marjetice sestavlja trenutno enajst članic, v 25 letih delovanja pa je v krožku ustvarjalo precej več ljubiteljic ročnih del, ki so svoja dela predstavile tudi na prireditvah v sklopu projektov Parada učenja in Europa Donna pod okriljem Univerze za III. življenjsko obdobje Zalec. Sodelovale so tudi na prireditvi Entente florale, sicer pa dobro sodelujejo tudi z ostalimi društvi. D. Naraglav Gasilke izvedle oprativno vajo V Braslovčah je v soboto, 27. oktobra, v okviru meseca požarne varnosti potekala zanimiva gasilska vaja, ki so jo izvedle operativne gasilke savinjsko-šaleške regije. V regijski vaji operativnih gasilk vseh štirih gasilskih zvez je v sklopu savinjsko-šaleške regije sodelovalo 35 članic, vajo pa so izvedle na podlagi elaborata, ki sta ga pripravili članici PGD Braslovče, Sonja Krajnc in Mihaela Remic, ki je bila tudi vodja vaje. Namen vaje, ki je potekala v Domu kulture Braslovče, je bil prikazati gašenje začetnega požara z evakuacijo prisotnih obiskovalcev, preiskavo prostorov ter reševanje ponesrečencev. V reševalni akciji so sodelovala gasilska vozila PGD Braslovče in PGD Mozirje. Ob koncu so opazovalci in operativne članice podali analizo vaje, številni gostje iz sa-vinjsko-šaleške regije, gasilskih zvez ter podžupanja braslovške občine Danica Tajnšek pa so bili z izvedbo vaje zelo zadovoljni. T. Tavčar Požar v Zavodu sv. Rafaela Gasilsko poveljstvo Občine Vransko je v soboto, 27. oktobra, v okviru meseca požarne varnosti organiziralo gasilsko vajo, v kateri so sodelovali člani prostovoljnih gasilskih društev Vransko, Ločica pri Vranskem, Prekopa-Čeplje--Stopnik in Tešova ter člani enote Rdečega križa Vransko. Vaja je imela predpostavko, da je zaradi odvrženega cigaretnega ogorka zagorelo v Zavodu sv. Rafaela Vransko. Požar se je razširil na opremo v sobi, dim pa je zajel celoten objekt. Zaposleni so ob spoznanju, da sami ne bodo mogli pogasiti požara, in po klicu na številko 112 začeli z evakuacijo. Gasil- ske enote so opravile notranji napad s funkcijo gašenja ter dva notranja napada za preiskovanje objekta. Za namen gašenja in varovanja drugih objektov v okolici so opravili odvzem vode iz potoka Pod-grajščica. Enota Rdečega križa Vransko je poskrbela za oskrbo petih poškodovancev, ki so jih gasilci rešili iz gorečih in zadi-mljenih prostorov. Vajo je vodil poveljnik PGD Vransko Martin Reberšek. Ob uspešnem zaključku vaje sta sodelujoče v njej nagovorila direktorica Zavoda sv. Rafaela Vransko Mojca Hrastnik in župan Občine Vransko Franc Sušnik. T. T. _SaAtiriisAe/.daiitte/S PO DOLINI november 201 8 15 Dvajset let Ljudskih pevk O slikah in konoplji Ljudske pevke s Ponikve ob njihovem jubileju Prva novembrska sobota je bila na Ponikvi pri Žalcu v znamenju petja in glasbe, za kar so bile zaslužne Ljudske pevke s Ponikve, ki so ta dan slovesno obeležile 20-letnico svojega delovanja. Prireditev so v Domu Antona Martina Slomška s svojimi nastopi popestrili številni gostje, pevke pa so ob tej priložnosti predstavile svojo novo zgoščenko Skupaj zbrani in knjižico s pesmimi in z razmišljanji pevk in njihovih bližnjih. Vodja skupine Tatjana Jezer-nik je skupaj s svojimi pevkami vodila in usmerjala dogajanje na odru, v uvodu pa je o jubileju med drugim povedala: »To je bila pot, polna zanimivih dogodkov in novih doživetij, pot, ki nas je preizkušala, predvsem pa bogatila in nam dala moč za dolgoletno ustvarjanje. Vedno smo sledile svojim notranjim navdihom, upoštevale pa tudi tiste, ki so želeli, da se prepletata pesem in zgodba. Vse to smo združevale na različnih gostovanjih in na »svojih« prireditvah. »Svojih« pomeni, da smo različne dogodke organizirale povsem samostojno, od orga- nizacije, izvedbe do druženja s pogostitvijo. A za to potrebuješ tudi dobre, prijazne ljudi, tiste, ki imajo posluh za ljudsko pesem, in tiste, ki imajo moč in voljo delati predvsem prostovoljno, zgolj zaradi notranje motiviranosti; ni jih bilo malo. Vsak, ki je čutil pripadnost kulturnemu načinu življenja, je postal naš sodelavec, prijatelj in znanec ... In nocoj praznujemo s tistimi, s katerimi smo skupaj ustvarjale, se družile, duhovno bogatile in širile ljubezen do ljudskega petja in naše kulture.« Pred 20 leti so se zbrale s ciljem ohranjati kulturno dediščino naših prednikov, predvsem skozi ljudsko pesem in z obujanjem ljudskih običajev. Skupina je v začetku štela deset članic, danes jo sestavlja šest pevk, večinoma gre za upokojenke. V vseh teh letih so se uveljavljale na različnih medobčinskih srečanjih ljudskih pevcev in prireditvah po Sloveniji in tako ponesle glas Ponikve med ljudi od Prekmurja do Istre. Izdale so dve zgoščenki s knjižicami Prekrasna Ponikva (2008) in v Krogu življenja (2013), ob 20. jubileju pa še tretjo z naslovom Skupaj zbrani. Pevke sooblikujejo in bogatijo kulturno življenje v kraju. Ob obnovi Perišča so v sodelovanju z drugimi društvi v kraju poskrbele za prikaz nekdanjega življenja, skrbijo za predstavitev ljudskih pesmi najmlajšim, tako otrokom v vrtcu kot učencem v šoli ... Ob letošnjem krajevnem prazniku so za svoje delo prejele plaketo KS Ponikva. Jubilejni večer so s svojimi nastopi obogatili Moški pevski zbor Ponikva, otroci in humorist Rudi s harmoniko, Pevke Mislinjske doline, Andraški godci, ansambel Prešmentani falotje, primorska moška pevska skupina Kantadore, citrarki Neli in Krmen Kos Zidar, Vokalna skupina Svit, Adlešički tamburaši iz Bele krajine in Navihani muzikantje. Obiskovalce so ob tej priložnosti nagovorili in čestitali jubilantkam žalski župan Janko Kos, predsednik KS Ponikva pri Žalcu Srečko Lednik, župnik Anton Krašo-vec, predsednica Turističnega društva Ponikva Nada Jelen in vodja žalske območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Neža Zagoričnik. D. N. 20 let osvaja najvišja mesta Turistično društvo Gomil-sko je v soboto, 10. novembra, v okviru prireditve Vesela jesen na Gomilskem pripravilo zanimiv pogovorni večer z mlado ljubiteljsko slikarko Matejo Berzelak in proizvajalko konopljinih izdelkov Andrejo Kunst Hadolin, obe iz Grajske vasi. Z njima se je pogovarjala Nina Markovič Korent. Na prvi pogled dve zelo različni področji, slikarska umetnost in konopljini izdelki, pa vendar je bil pogovor zanimiv in obiskovalci so izvedeli marsikaj zanimivega o svojih so-krajankah. Mateja Berzelak je ena tistih umetnic, ki nenehno iščejo nove izzive, v polju slikarstva pa ustvarja že vse od otroštva, ko je kot majhna deklica hodila na bližnjo kmetijo občudovat konje, ki jih je potem upodobila na papirju. Najraje riše s svinčnikom, živalske motive prepleta s svojo bujno domišljijo, zelo blizu pa so ji Andreja Kunst Hadolin, Nina Markovič Korent in Mateja Berzelak na pogovornem večeru v Domu krajanov Gomilsko tudi portreti. Andreja Kunst Hadolin je nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji, kjer pridelujejo kakovostne domače izdelke iz konoplje, aronije, sivke in ognjiča. Izdelki so pridelani iz skrbno izbranih, zdravih sestavin. Obiskovalci so spoznali prednosti posameznih rastlin, predvsem konoplje. Ob tej priložnosti je predstavila svoje izdelke in obiskovalce pogostila z aronijinim sokom, konoplji-nim oljem . Turistično društvo je ob koncu pogovornega večera sicer maloštevilno občinstvo tudi pogostilo in obiskovalci so se radi zadržali, poklepetali in občudovali likovne izdelke mlade slikarke ter izdelke iz konoplje in dobili idejo za nakup daril ob bližajočih se božično-novoletnih praznikih. T. T. Znanja ni nikoli dovolj Znanje, ki smo ga pridobili v procesu šolanja za poklicno pot, je potrebno, če želimo biti uspešni v sodobnem poslovnem svetu, ves čas nadgrajevati. Tega se zavedajo tudi zavzeti udeleženci tečaja Poslovna komunikacija v angleškem jeziku generacije 45 let plus. Znanje pridobivajo pod taktirko prof. Tine Ojsteršek, ki zna prilagoditi učni program vsakemu posamezniku. Gre za pridobivanje dodatnega znanja na področju krepitve poklicnih kompetenc v okviru razpisa EU in tečajev, ki jih Tečaj poslovne angleščine v braslovčah izvaja UPI - ljudska univerza Žalec s sodelovanjem Zikšt 3 jezera - zavodom za izobra- ževanje, kulturo, šport in turizem Braslovče. T. T. Polzelan Milan Koren je s psom Boyjem osvojil naslov državnega podprvaka in postal zmagovalec pokala Slovenije v agilityju. Sezona tekmovanj v agilityju je potekala vse od aprila in se končala sredi oktobra. Milan Koren, član Kinološkega društva Pluton, in njegov pes, šnavcer Boy, sta vso sezono nizala odlične uspehe in v skupnem seštevku kategorije A2-small postala zmagovalca pokala Slovenije. Zmago sta nadgradila s skupnim drugim mestom tudi na državnem prvenstvu. Milan Koren je že kar 20 let s svojimi psi zasluženo osvaja samo najvišje lovorike. Tovrstna rekreacija poleg ljubezni do psov pomeni uresničevanje želje po aktivnem in zabavnem preživljanju prostega časa. T. T. Kar devet zlatih parov V desetih akcijah 598 krvodajalcev Žalsko območno združenje Rdečega križa je oktobra in novembra organiziralo še zadnji krvodajalski akciji v tem letu. Konec oktobra se je krvodajalske akcije v preboldskem gasilskem domu udeležilo 48 krvodajalcev, v začetku novembra pa je v telovadnici UPI - ljudske univerze Žalec kri darovalo 56 krvodajalcev. Kot je povedal strokovni sekretar Območnega združenja RK Žalec Matjaž Črešnovar, je letos žalsko združenje organiziralo 10 krvodajalskih akcij, in sicer štiri za Zavod za transfuzijsko medicino Ljubljana in šest za celjski transfuzijski center. Akcij se je udeležilo skupaj 598 krvodajalcev. Še vedno Milan Koren s psom Boyjem pokalom za prvo mesto sta najbolje obiskani akciji na Vranskem, kjer je januarja kri darovalo 86, julija pa 71 krvodajalcev. Območno združenje RK Žalec bo naslednje leto pripravilo _krvodajalskih akcij. Prva bo 17. januarja 2019 v Kulturnem domu Vransko, kri pa boste lahko darovali od 7. do 10. ure. T. Tavčar Med pari so bili štirje, ki so praznovali 55 let skupnega življenja, in sicer Elizabeta in Željko Drpič, Jožefa in Franc Hribernik, Marija in Adolf Pajk ter Marija in Marjan Žagar. Zlato poroko ali 50 let zakona pa je praznovalo kar devet parov, in sicer Štefka in Anton Brezovnik, Štefanija in Ivan Cajhen, Frida in Ferdo Germ, Majda in Alojz Gubenšek, Marjana in Branko Lesjak, Marija in Martin Ocvirk, Zdenka in Drago Šolinc, Agneza in Ivan Turnšek ter Štefka in Franc Terglav. V polzelski župniji že vrsto let ob godu sv. Cecilije, zave-tnice cerkvenega petja, glasbe, zborovodij in organistov, proslavljajo tudi okrogle obletnice zakonskih zvez. Na letošnji slovesnosti se je v soboto, 24. novembra, v župnijski cerkvi sv. Marjete zbralo 46 parov. Slavje so začeli s sveto mašo, med katero so zakonci obnovili svojo zakonsko zaobljubo in poleg blagoslova prejeli darilo. Na slovesnosti so sodelovali vsi cerkveni zbori in skupine, ki so s svojim nastopom počastili sv. Cecilijo, svojo zavetnico, organisti, teh je v polzelski župniji kar štirinajst, in zborovodje pa so ob tej priložnosti prejeli tudi darilo. T. T. 16 november 201 8 PO DOLINI _SaAjlnis&e/. datine/S Vaško martinovanje ob Jakobini V Žalcu veselo martinovali Na prireditvi ni manjkalo raznih dobrot, ki so se prilegle mlademu vinu. Turistično društvo Galicija že nekaj let pripravlja pod farovškim kozolcem tudi vaško martinovanje. Je nekaj posebnega, saj njihovi zaselki in društva napolnijo svoje stojnice z vsemogočimi dobrotami in z njimi brezplačno razvajajo obiskovalce prireditve. Vse te dobrote, od pečene perutnine, pečenih sliv s slanino, gozdarskih paštet, žolce, domačih prekajenih klobas, salam, kruhovih kroglic s slanino, raznih jabolčnih in drugih zavitkov, potic do sadnega kruha, sirovih plošč, kuhanega kostanja, suhega sadja, raznega peciva, pa gredo še kako v slast ob domačih vinih in drugih pijačah. Z veseljem so obiskovalci poskusili mlado vino iz trte Jakobine, ki ga je ob tej priložnosti blagoslovil gališki rojak in župnik Srečko Rehar, ob tem pa so seveda tudi veselo zapeli. Pri pripravi prireditve sta med drugim sodelovala tudi žalski župan Janko Kos in predsednik Krajevne skupnosti Galicija Peter Vipavc. D. N. Martinov pohod po poteh Svete Jedrti Društvo savinjskih vinogradnikov je v petek, 9. oktobra, pripravilo že tradicionalno martinovanje pred obrambnim stolpom pri župnijski cerkvi sv. Nikolaja v Žalcu. Veselega dogodka se je udeležilo veliko obiskovalcev, ki so najprej prisluhnili vaškim godcem iz Andraža, ki so zaigrali nekaj ljudskih pesmi o vinu. Nato so prisluhnili maši »župnika« Gojka Jevšenaka, ki je prisotnim natrosil kar nekaj »resnic«, seveda v šaljivem tonu in s tem do dobra nasmejal občinstvo. Sledil je krst mladega vina. Za botra je bil zaprošen župan Občine Žalec Janko Kos, ki je to nalogo odlično opravil. Prisotne je pozdravil predsednik Društva savinjskih vinogradnikov Silvo Marič, ki je predstavil letošnje ponudnike mladih vin, Po krstu mladega vina so takole nazdravili. in sicer Rudija Trobiša, Jožeta Drameta, Emila Medveška, Adolfa Sevčnikarja, družini Čakš in Marič. Opazno je, da so vinogradniki čedalje bolj vešči tako pridelave grozdja kot kletarjenja, kar je zagotovo posledica velike stro- kovne pomoči specialistov za vinogradništvo in vinarstvu s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor. Udeleženci mar-tinovanja so se ob pokušanju mladih vin zadržali ob stojnicah še nekaj časa. T. Tavčar Noč čarovnic pod šotorom Turistično društvo Prebold je v času noči čarovnic na prostoru kmečke tržnice in Muzejske zbirke Prebold skozi čas tudi letos poskrbelo za zanimivo prireditev, ki so jo prvič organizirali pod šotorom, saj vremenska napoved ni bila najobetavnejša za rajanje na prostem. Številni obiskovalci pa so bili našemljeni v vzdušju privzetega praznika noči čarovnic. Vreme je zdržalo, dežja ni bilo, povrhu vsega je bilo še precej toplo za ta letni čas, tako da gozdarski ognji, ki so jih postavili, niso prišli do prave veljave. V pestrem programu, ki ga je najprej zaznamovala prijetna in poučna predstava za otroke, je imel vsakdo veliko možnosti in veselja za prijetno doživetje, ki ga ponuja takšna prireditev. Otroci so si lahko poslikali obraz in sodelovali v animacijskem programu s sladkim presenečenjem. V Prijetna in poučna predstava s čarovnico in škratom slast so šle palačinke z različnimi nadevi, dišalo pa je tudi po pečenem kostanju in klobasah, ki so si jih otroci in odrasli lahko sami spekli. Za glasbo je tokrat skrbela domača glasbena skupina Sa-mantha & The take over, ki se je lani predstavila na Žuru pod Žvajgo. Kot je povedala predsednica Turističnega dru- štva Prebold Nina Kralj, so pri organizaciji in izvedbi prireditve pomagali člani društva in njihovi somišljeniki, svoje pa je prispevalo tudi sodelovanje z nedavno ustanovljenim Medgeneracijskim centrom Prebold. Vse je bilo super, je še dejala in dodala, da načrtujejo prihodnje leto še obogatiti ponudbo prireditve. D. N. Pohodnike je pozdravil Rudi Trobiš. Društvo savinjskih vinogradnikov je v soboto, 17. novembra, pripravilo tradicionalni Martinov pohod, tokrat po vinskih poteh Svete Jedrti nad Gotovljami. Šestdeset pohodnikov se je na pohod podalo izpred Lovskega doma na Rinki, kjer je bil tudi cilj pohoda. Zbrane sta pozdravila Rudi Trobiš in predsednik Društva savinjskih vinogradnikov Silvo Marič, nato pa so krenili na pot in med pohodom obiskali vinske kleti Slavka Pi-žorna, Izletniške kmetije Mlinar, Rudija Trobiša in Jožeta Bosnarja. Pohodnike so povsod gostoljubno sprejeli in jim postregli s prigrizki in z letošnjim mladim vinom. Za nameček je bilo veselemu vzdušju naklonjeno tudi vreme, ki je s soncem obsijalo pohodnike. T. Tavčar Rokometaš navdihoval mlade športnike Na eni od DM brezplačnih športnih uric v Judo klubu Shido v Orli vasi v braslovški občini, ki potekajo v sklopu vseslovenske iniciative Raste-mo s športom, je mlade športnike navdihoval vrhunski rokometaš Tilen Kodrin. Član Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško se je povabilu z veseljem odzval. Kljub pripravam na nedeljsko tekmo lige prvakov med celjskim rokometnim klubom in RK Motor Zaporožje si je vzel čas in s svojim obiskom mlade dodatno motiviral in popestril njihovo športno udejstvovanje. Vseslovenska iniciativa Ra-stemo s športom je nastala v želji spodbuditi otroke h giba- nju, športnemu udejstvovanju in medsebojnemu druženju. Zato so se pri podjetju DM drogerie markt ob svojem 25. rojstnem dnevu povezali s številnimi organizacijami in jim za izvajanje brezplačnih športnih uric namenili finančno podporo v skupni vrednosti 25 tisoč evrov. Projekt so podprli tudi številni drugi športniki, med katerimi so vrhunska košarkarja Goran Dragic in Klemen Prepelič, uspešna nekdanja rokometašica Deja Doler Ivanovic, slovenska rekorderka v teku na 400 m Anita Horvat, prvi slovenski košarkar, ki je zaigral v ameriški profesionalni ligi NBA, Marko Milic ter številni drugi. T. Tavčar _SaAtirUs&e/.daiittes.J NAPOVEDNIK november 201 8 17 OBČINA ŽALEC Sobota, 1. 12., 8.00-12.00 (vsako soboto) Podeželska tržnica Žalec, parkirišče Doma*; 10.00 (do 10. 12.) razstava Vpliv razvoja hmeljarstva na oblačilno dediščino v osrednji Savinjski dolini; avla Doma*; FS Kobula KD Petrovče; 16.00 Miklavžev pohod s PD Zabukovica, odhod iz Migojnic; 18.00 večerni koncert FS Kobula z gosti, Hmeljarski dom Petrovče. Nedelja, 2. 12., 7.00 17. Bokotov pohod s PD Zabukovica, odhod iz Migojnic; 10.00-16.00 adventni sejem, dvorec*; 18.00 adventni koncert APZ Risto Savin, dvorec*. Ponedeljek, 3. 12., 9.00 (vsak ponedeljek) urice pletenja, Hiša*; 12.00 (tudi 10. 12.) računalniška delavnica, Hiša* 17.00 pravljične minute in ustvarjalnica, prostori OŠ Petrovče; 18.00 Po pravljici diši - pravljična ura, Krajevna knjižnica Liboje; 19.00 Utrip domoznanstva: KUD Grifon se predstavi, MSK Žalec*. Torek, 4. 12., 9.00 (vsak torek) tai chi, vadba, Hiša*; 10.30 (vsak torek) delavnica šivanja, Hiša*; 16.00 peka parkljev in peciva, delavnica, Etno. društvo »Hmeljarska vas«. Sreda, 5. 12., 8.30 (vsako sredo) telovadba za hrbtenico, Hiša*; 16.00 Veseli december - odprtje drsališča, Šlandrov trg; 17.00 Veseli december - prižig lučk, Norček in december, Miklavž, Šlandrov trg; 17.00 miklavževanje po Vrbju, TD Vrba Vrbje; 19.00 predavanje Društva Plemenitosti, Bergmanova vila. Četrtek, 6. 12., 8.00 (vsak četrtek) pilates, Hiša*; 9.00 (vsak četrtek) jogijske asane, Hiša*; 16.00 Ženska ruta, srečanje knjižnično bralnega kluba, MSK Žalec* in UPI Žalec. Petek, 7. 12., 10.00 (vsak petek) kuharska delavnica, Hiša*; 17.00 (vsak petek) tečaj španščine, Hiša*; 17.00 Hmeljska princesa, opereta R. Gobca, dvorana Doma*; 18.00 tečaj uporabe COBBISS-a, e-knjig, podatkovnih zbirk, MSK Žalec*; 18.00 Veseli december - Disko na ledu, Šlandrov trg. Sobota, 8. 12., 18.00 Veseli december - IL Divji, koncert, Šlandrov trg; 18.00 Moža je zatajila, gledališka predstava, dvorana Griže*; 19.30 Hmeljska princesa, opereta R. Gobca, dvorana Doma*. Nedelja, 9. 12., 17.00 adventni koncert Duo Selection, dvorec*; 18.00 koncert božičnih pesmi ŽPZ KUD Svoboda Griže, razstavni prostor Griže*. Ponedeljek, 10. 12., 10.30 Komunikacija in vedenje na razgovoru, predavanje, Hiša*; 19.00 božično-novoletni koncert Godbe veteranov DUTŽ, dvorana GŠ*. Sreda, 12. 12., 10.30 pogovor ob kavi z ambasadorjem Planeta generacij Urošem Pericem, UPI Žalec; 18:30 4. javna produkcija, dvorana GŠ*. Petek, 14. 12., 17.00 Veseli december - Potujoča Božičkova pošta, Šlandrov trg; 19.00 Dobrodošli na krovu - ženska za krmilom, predavanje prve častnice Urške Veber o življenju in delu na ladji, MSK Žalec*; 18.00 Veseli december - Disko na ledu: Back to 70's, Šlandrov trg. Sobota, 15. 12., ... (do 2. 2.) jaslice na prostem, pri Gasilskem domu Zavrh; 18.00 Veseli december - Kobra rockshow, koncert, Šlandrov trg; 19.30 Hmeljska princesa, opereta R. Gobca, dvorana Doma*. Nedelja, 16. 12., 8.00 pohod na Goro Oljko s PD Liboje, odhod izpred Kili; 9.00 13. zimski pohod na Kamnik s PD Zabukovica, odhod iz Migojnic; 16.00 Jaslice Savinjske doline, odprtje razstave, Gasilski dom Drešinja vas; 16.00 Sapramišja sreča, gledališka pravljica in prihod Božička, dvorana Griže*; 17.00 adventni koncert Draž, dvorec*. Torek, 18. 12., 17.00 Po pravljici diši - pravljična ura, Krajevna knjižnica Ponikva; 18.00 Po pravljici diši - pravljična ura, Krajevna knjižnica Griže. Sreda, 19. 12., 20.00 Predstava za vsako priložnost, komedija z L. Bizovičarjem, dvorana Doma*. Četrtek, 20. 12., 7.00 izlet v neznano s PD Zabukovica, odhod iz Migojnic; 19.00 božični koncert učiteljev GŠ Risto Savin Žalec, cerkev sv. Nikolaja Žalec. Petek, 21. 12., 17.00 Veseli december - Čarovnija na ledu in Božiček, Šlandrov trg; 18.00 Veseli december - Disko na ledu: Back to 80's, Šlandrov trg; 18.00 odprtje likovne razstave Laure Ličen, razstavni Griže*. Sobota, 22. 12., 18.00 Veseli december - Anabel, koncert, Šlandrov trg; 20.00 Dekliščina, Lady's night, komedija, Špas teater, dvorana Doma*. Nedelja, 23. 12., 10.00-18.00 Jaslice Savinjske doline, odprtje razstave, GD Drešinja vas; 17.00 adventni koncert MePZ A Cappella KUD Petrovče, dvorec*. 18.00 Zimska pravljica, koncert Ansambla Saše Avsenika in Slovenski oktet, dvorana Doma*. Ponedeljek, 24. 12., 18.00 nočni pohod na Goro Oljko s PD Zabukovica, odhod iz Migojnic; 22.30 pohod z baklami k polnočnici s koncertom, izpred GD Zavrh. Torek, 25. 12., 10.00-18.00 Jaslice Savinjske doline, razstava, GD Drešinja vas; 15.00-17.30 Božična skrivnost v Jami Pekel, Šempeter. 18.00 božično-novoletni koncert Godbe Liboje, kulturni dom Liboje. Sreda, 26. 12., 7.00 preko vrhov ob prazniku s PD Zabukovica, odhod iz Migojnic. Sreda, 26. 12., 10.00 blagoslov konj pri cerkvi v Galiciji; 10.00-18.00 Jaslice Savinjske doline, razstava, GD Drešinja vas; 15.00-17.30 Božična skrivnost v Jami Pekel, Šempeter; 18.00 tradicionalni božično-novoletni koncert Godbe Zabukovica, telovadnica OŠ Griže; 19.00 tradicionalni božični koncert, cerkev sv. Pankracija; 20.00 Menopavza, muzikal, Špas teater, dvorana Doma* (RAZPRODANO). Četrtek, 27. 12., 17.00 Veseli december - Planet od plastike zadet, otroška predstava, dvorana Doma*. Petek, 28. 12., 17.00 Veseli december - balet LaFontainove basni, otroška predstava, dvorana Doma*; 18.00 Veseli december - BQL in Nika Zorjan, koncert, Šlandrov trg. Sobota, 29. 12., 17.00 Veseli december - Lisička zvitorepka, otroška predstava, dvorana Doma*. Nedelja, 30. 12., 10.00-18.00 Jaslice Savinjske doline, razstava, GD Drešinja vas. 17.00 Veseli december - Trije prašički, otroška predstava, dvorana Doma*. Ponedeljek, 31. 12., 21.00 silvestrska predstava S trebuhom za kruhom, komedija Lucije Čirovič, dvorana Doma*; 22.00 silvestrovanje z Ansamblom Poziv, Šlandrov trg. OBČINA BRASLOVČE Sobota, 1. 12., ... Miklavžev pohod na Mrzlico s PD Dobrovlje Braslovče, izpred OŠ. Nedelja, 2. 12., 17.00 prižig praznične razsvetljave z baklami, Dom kulture Braslovče. Sreda, 5. 12., ... (do 5. 1.) razstava likovnih izdelkov dijakov GCC, knjižnica Braslovče*; 17.15 turnir za naslov kadetskega Braslovč, prostori šahovskega kluba. Petek, 7. 12., 9.00 tečaj osnove računalništva, učilnica knjižnice Braslovče*. Sobota, 8. 12., 10.00 delavnica »Mind the mind« proti stigmatizaciji duševnih motenj, avla Doma kulture Braslovče; 14.00 »Čudoviti popsi in čokoladne dekoracije«, avla Doma kulture Braslov- če. Četrtek, 13. 12., 16.00 pravljična urica Snežnosek in delavnica, GD Trnava. Sobota, 15. 12., 17.00 veselo praznično rajanje pod kozolcem Skup'n plac. Nedelja, 16. 12., 17.30 Božični izziv za otroke (4-7 let) s ŠD Ris, Športna dvorana Braslovče. Sreda, 19. 12., 20.00 praznični koncert s skupino Mjav in z gosti: Nušo Derenda, Slavkom Ivančičem, MPZ OŠ Braslovče, Dom kulture Braslovče. Četrtek, 20. 12., 18.00 Pravljična ura s terapevtskim psom, knjižnica Braslovče*. 16.00 pravljična urica Zimska pravljica in čajanka, GD Trnava Sobota, 22. 12., 9.00-13.00 Vesele praznike voščimo TD Braslovče, pred trgovskim centrom. Ponedeljek, 24. 12., ... k polnočnicam k sv. Janezu in Pavlu s PD Dobrovlje Braslovče, izpred OŠ. Torek, 25. 12., ... božični pohod na sv. s PD Dobrovlje Braslovče, izpred OŠ. Sreda, 26. 12., 19.00 božično-novoletni koncert Isaac Palma; Dom krajanov Gomilsko. Četrtek, 27. 12., 17.15 božično-novoletni šahovski turnir ŠK Braslovče, prostori šahovskega kluba. Sobota, 29. 12., 19.00 prednovoletni ples, Dom kulture Braslovče. OBČINA PREBOLD Sobota, 1. december, 8.00-10.30 (vsako soboto) kmečka tržnica, Režajeva domačija, TD Prebold; 10.00 turni odbojke - deklice; mala telovadnica OŠ; 9.00 mednarodni košarkarski turnir mladih, športna dvorana OŠ, KK Prebold 2014; 15.00 (vsako soboto) delavnica šivanja, Medgeneracijski*; 16.30 (vsako soboto) ročne spretnosti, Medgeneracijski*. Ponedeljek, 3. december, 9.00 (vsak poned., razen 24. 12.) delavnica vrtnarjenja, Medgeneracijski*; 10.30 (vsak poned., razen 24. 12.) za vse iskalce zaposlitve, Medgeneracijski*; 11.00 prikaz oskrbe ran in poškodb, Medgeneracijski*; 17.00 sprejem in pogovor s častnim občanom Adijem Vidmajerjem, knjižnica Prebold*. Sreda, 5. 12., 17.00 miklavževanje, cerkev sv. Pavel Prebold. Četrtek, 6. 12., 10.00 (vsak četrtek) kuharska delavnica, Medgeneracijski* v Aninem domu. Petek, 7. 12., ... 5. pohod z lučkami s PD Prebold, izpred OŠ. Sobota, 8. 1.2, ... Stari pisker Celje - obletnica osvoboditve, KO ZB NOB, izpred OŠ. Torek, 11. 12., 17.00 Ustvarjalno v knjižnici, novoletna delavnica; knjižnica Prebold*; 17.00 božično-novoletni koncert C3; Dvorana Prebold. Sreda, 12. 12., 18.30 Najzanimivejša zelišča za trg, knjižnica Prebold*; 15.00 učna pomoč, Medgeneracijski*. Četrtek, 13. 12., 18.00 200 let šolstva v Preboldu, slavnostna prireditev, športna dvorana OŠ. Sobota, 15. 12., 15.00 božična tržnica, prihod Božiča in otroška predstava; Režajeva domačija; ... turnir v namiznem tenisu; športna dvorana OŠ; 18.00 3. DOL Ž, OK Prebold, mala telovadnica OŠ. Nedelja, 16. 12, 14.00 praznične delavnice za otroke; Planinski dom v Mariji Reki; 17.00 regijski sprejem luči miru iz Betlehema; cerkev sv. Pavel Prebold. Torek, 18. 12, 18.00 Prisluhnimo pravljici: Lutka se predstavi; knjižnica Prebold*; 19.00 meritve holesterola, krvnega sladkorja, ..., RR, KO RK Prebold. Sreda, 19. 12., 17.00 predavanje/nasveti lekarne, Medgeneracijski*; 18.30 RTV SLO na obisku: varuhinja sprašuje in odgovarja - Ilinka Todo-rovski v pogovoru z urednico informativnega programa RTV SLO Manico J. Amrobžič in Luko Hvalcem, novinarjem Vala 202, knjižnica Prebold*; ... pohod z lučko, Vrtec Prebold. Nedelja, 23. 12., 17.00 Božični žur za otroke, predstava in prihod Božička, GD Matke. Ponedeljek, 24. 12, 9.00 otroško ustvarjanje in peka peciva za Božička, Medgeneracijski*; ... božični pohod z baklami ŠD Marija Reka, z igrišča v Mariji Reki. Torek, 25. 12., 18.00 božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Prebold z gosti, športna dvorana OŠ. Sreda, 26. 12., ... 11. pohod na Golavo, PGD Šešče - športna sekcija. Ponedeljek, 31. 12., . 12. srečanje planincev na Golavi, PD Prebold. Legenda: MSK Žalec - Medobčinska splošna knjižnica Žalec dvorana Doma - dvorana Doma II. slovenskega tabora avla Doma - avla Doma II. slovenskega tabora dvorana GŠ - dvorana Glasbene šole »Risto Savin« Žalec dvorec - Dvorec Novo Celje Hiša - Hiša Sadeži družbe Žalec salon - Savinov likovni salon dvorana Griže - Dom kulture Svoboda Griže razstavni Griže - razstavni prostor Doma kulture Svoboda Griže GCC - Gimnazija Celje - Center knjižnica Braslovče - Občinska knjižnica Braslovče Medgeneracijski - Medgeneracijski center Prebold knjižnica Prebold - Občinska knjižnica Prebold GD - gasilski dom 18 november 201 8 KULTURA _SoAtlnis&e/. datine/S Monografija o Eduardu Salesinu Tri ženske, tri zgodbe, en oder V Savinovi hiši v Žalcu so zadnji oktobrski petek predstavili monografijo in kratek dokumentarni video zapis o kiparju in pedagogu Edvardu Salesinu, ki je kot kipar in kot človek v pravem pomenu besede pustil velik pečat v Savinjski dolini. Monografijo je v pogovoru z avtoricama, Alenko Domjan in Mileno Zlatar, predstavila Lidija Koceli. Avtor dokumentarnega video zapisa je Robert Gaber iz Videoprodukcije Gaber iz Petrovč. Na ogled je prenovljena soba Eduarda Salesi-na, v kateri se nahajajo njegova umetniška dela. Občina Zalec se (delno tudi s pomočjo ministrstva za kulturo) poklanja umetniku s projektom, uresničenim v treh delih. Najprej je leta 2016 kupila v bron odlit ležeči ženski akt Spomin, ki je skupaj še z nekaterimi Salesi-novimi deli našel svoj stalni prostor v Galeriji savinjskih likovnih umetnikov v Savinovi hiši, decembra 2017 je v Savinovem likovnem salonu pripravila retrospektivno razstavo kiparjevih del, zdaj pa je poskrbela za izdajo monografije o umetnikovem življenju in delu. Na srečo je bil gospod Salesin natančen človek, ki je skrbno hranil vse dokumente in pomembno korespondenco, tako da sta lahko avtorici ume-tnostno-zgodovinskih študij črpali podatke iz najzanesljivejšega vira. Alenka Domjan je sledila njegovi življenjski poti na vseh področjih delovanja, podprti z natančno predstavitvijo razmer in duha nemirnega časa, v katerem je živel. Kot hči je pripisala še svoj spomin na očeta, Milena Zlatar pa ga je predstavila kot kiparja, ki je žal preredko mogel slediti klicu svojega daru. Edvard Salesin, kipar, mojster otroških portretov, doprsnih kipov in javnih spomenikov, se je rodil v številčni proletarsko-rudarski družini. Po končani osnovni šoli je šel v uk. V slikarski obrtni delavnici mojstra Japlja in Švaglja se je do leta 1927 naučil prvih slikarskih veščin. Do leta 1933 je delal kot pomočnik pri mojstru Švaglju. Leta 1930 se je vpisal na obrtno šolo in takratno umetniško šolo Probuda v Ljubljani. Njegovi učitelji so bili znani umetniki Gojmir Anton Kos, France Kralj, Mirko Šubic, France Berneker itd. Tri leta kasneje je bil sprejet na Umetniško akademijo v Zagrebu, kjer je nadaljeval študij kiparstva. Predavali so mu Ivan Meštrovič, Franjo Kr-šinič, Robert Frangeš in drugi. Akademijo je leta 1937 končal z odličnim uspehom. Po končanem študiju je s skromno štipendijo Dravske banovine za leto dni odpotoval v Rim na specializacijo v kiparstvu in restavratorstvu. Pri tedanjih oblasteh je bil nepriljubljen, zato so ga po vrnitvi iz Rima poslali kot učitelja na Lidija Koceli v družbi Alenke Domjan in Milene Zlatar hercegovsko gimnazijo v Tre-binju, kjer je ustvaril kar nekaj del, vendar so se vsa izgubila. Kljub prošnjam se ni smel vrniti v Slovenijo. Šele leta 1945 je prišel v Zalec. Po vojni je bil eno leto samostojni umetnik, kipar in restavrator v Celju. Težke razmere so ga prisilile, da je leta 1946 sprejel službo učitelja risanja na bivši državni gimnaziji v Celju, leto kasneje pa na nižji gimnaziji v Zalcu, kjer je poučeval vse do svoje upokojitve leta 1972. Hkrati je poučeval tudi na šolah v Grižah, Šempetru in na Vranskem. Šele leta 1959 je prejel odločbo o priznanju akademske izobrazbe. Pred vojno je bil Edvard Salesin eden najobetavnejših kiparjev. Kritiki so ga hvalili predvsem kot mojstra otroškega portreta. Ze leta 1938 se je uspešno predstavil na razstavi v času celjskega kulturnega tedna. Leta 1940 je postal izredni član društva slovenskih likovnih umetnikov. Leto kasneje so ga izbrali za člansko razstavo v Budimpešti. Salesinova dela najdemo povsod po Sloveniji, največ pa jih je v žalski občini, v Preboldu in na Vranskem. Ustvarjal je predvsem v marmorju, bronu, lesu in mavcu. Njegova največja restavratorska dela, ki so nastala v letih 1947-1949, so obnovitvena dela na gradu Štatenberg in obnova baročnih kamnitih figur v Novem Celju. Njegovi so številni plastični dodatki na arhitekturnih telesih hiš. S tehniko graffito, vrezovanjem v omet fasade, je ustvarjal reliefe različnih globin. Je soavtor obdelave pročelja Hmeljarskega inštituta, reliefov na pročeljih zadružnih domov v Preboldu in Petrovčah, na nekdanjem Kmetijskem kombinatu v Zal-cu in tudi številnih naročenih kiparskih portretov narodnih herojev, umetnikov. Njegova sta tudi v bron odlita portreta Frana Levstika pred kulturnim domom na Vranskem in pred Medobčinsko splošno knjižnico Zalec. Za svoje dolgoletno delo je leta 1977 prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo, sicer pa so njegove sledi neizbrisne tudi s to monografijo. »Ta dogodek je bil zame nadvse lep, a hkrati tudi najtežji, kljub mojemu profesionalnemu kuratorskemu delu, saj je bil emocionalno vezan na očeta, umetnika. Tudi ko sem pisala to monografijo, je bila vseskozi prisotna tudi ta emocionalna plat in sem se kot umetnostna zgodovinarka morala otepati tega, da sem lahko objektivno pisala o umetniku,« nam je zaupala Alenka Domjan. D. Naraglav Tekstura življenja V Domu II. slovenskega tabora v Žalcu je po poletni premieri ob petnajstletnici svojega delovanja na celjskem gradu in kasnejši reprizi na Komendi The Moonlighting orchestra pripravil koncert z zgornjim naslovom, ki je požel stoječe ovacije. S petjem so pevski dogodek oplemenitile Katja Florjančič, Ana Golavšek in Julija Lubej, plesno pa popestrile brhke mlade plesalke. Piko na i je dodal domačin Franci Podbrežnik, ki je z izborom besed obogatil koncert, navdušil pa je tudi s svojimi pevskimi in plesnimi sposobnostmi. Za vizualni učinek so poskrbeli s svetlobnimi efekti in večkratno menjavo garderobe nastopajočih. Prve note je pred 15-imi leti za orkester napisal letos pokojni Albert Zaveršnik, glasbena legenda, ki je nekaj let med drugim vodil tudi Godbo Liboje. Moonlighting orcestra je nastal Med nastopom The Moonlihing orcestra na njegovo pobudo. Za orkester je napisal nešteto aranžmajev, ki so še danes na repertoarju. Ko so mu moči opešale, je njegovo delo prevzel njegov sin Matevž, ki skrbi za umetniško delovanje orkestra, v katerem igra tudi klaviature. Da je glasba v družini Zaveršnikovih v genih, dokazujeta tudi Albertova vnuka Anže, ki v orkestru igra saksofon, in mlajši Gal, ki se je predstavil s plesno koreografijo. Tri ženske, tri zgodbe, en oder je bil naslov tokratnega koncerta, ki bo zagotovo še dolgo odmeval v ušesih vseh obiskovalcev. Izbor skladb je bil zelo pester: od Ježkove Cinca Marinca in Domiceljeve Stara mama do ritmov, ki dvignejo v zrak, kot so Rolling on the River in Simply the best. T. Tavčar Obsijana slovenska zemlja Takšen naslov nosi razstava, ki jo je v razstavno-prireditve-nem prostoru Doma kulture Svoboda Griže na ogled postavila članica likovne sekcije KUD Polzela Cvetka Vačun. Tokratna razstava je njena tretja samostojna, sicer pa je s svojimi deli sodelovala na nekaterih skupinskih razstavah. Zbrane je pozdravila slikar-kina hči Monika Vačun. Povedala je, da je mama Cvetka risala že v otroških letih, aktivno pa se je z likovnim ustvarjanjem začela ukvarjati šele po upokojitvi. Prvo samostojno razstavo je imela leta 2016 na gradu Komenda na Polzeli, drugo pa lani v Zdravilišču Laško. Dar za slikanje je odkrila že v osnovni šoli. Zdaj, ko se ozira nazaj, se sprašuje, zakaj je ni prav nihče nikoli usmerjal, Moderatorka Monika Vačun s svojo mamo, avtorico razstavljenih likovnih del, ter z zakoncema Bastl da bi že kot otrok nadgrajevala svoj talent oziroma da bi se izobraževala v tej smeri. Morda bi bilo marsikaj drugače, zato rada pove, da se prav vsi rodimo s talenti. Cvetki dajejo navdih za V Savinovem likovnem salonu bo do 29. decembra odprta razstava z naslovom Teks-tura življenja, s podnaslovom Dialog med slikarjem Aleksi-jem Kobalom in fotografom Borutom Krajncem. Kot je ob odprtju razstave poudaril Uroš Govek, je razstava del večletnega cikla Misel, vrojena v času, liniji in teksturi, umetnika pa prvič razstavljata v Savinovem salonu. Avtorja in razstavo je predstavila umetnostna zgodovinarka Vesna Teržan. Razstava Tekstura življenja predstavlja dialog fotografa in slikarja, dialog velikih mojstrov svojega metjeja in tudi dobrih prijateljev, ki imata skupne spomine na številna doživetja, pogovore in razprave, tudi na prelomne zgodovinske dogodke in ključne osebne prelomnice. Vse to je za seboj pustilo sledi in se zapisuje v njuna dela. Aleksij Kobal (1962), akademski slikar, in Borut Krajnc (1964), poklicni fotograf, sta izredna detektorja družbenega utripa in hkrati vsak po svoje subtilno upodabljata naše skupne strahove, želje in pričakovanja. Izbrana dela (slike in fotografije) kažejo njun sinhroni odziv na dogodke v svetu in doma. Družbeno stvarnost dojemata in čutita podobno in podobno tudi razmišljata. Njuna dela so univerzalna in hkrati zelo osebna. Na dolgi umetniški poti sta dokazala, da s svojo umetnostjo lahko nagovorita slehernika in nikogar ne pustita brezbrižnega. Razstava Tekstura življenja, Avtorja razstave Aleksij Kobal in Borut Krajnc dialog med slikarjem Aleksijem Kobalom in fotografom Borutom Krajncem, je del štiriletnega projekta ZKŠT Zalec - Misel, vrojena v času, linji in teksturi. Odprtje razstave so popestrili duo kitar v sestavi Neža Četi- na in Martin Mutec iz razreda prof. Marije Alatič in trio klarinetov v sestavi Maks Medved, Jakob Ašenberger in Blaž Ari-stovnik iz razreda E. Rebernik, vsi učenci GŠ Risto Savin Zalec. T. Tavčar ustvarjanje osvetljena nebesna telesa. Veliko njenih slik nastane prav ponoči, ko se na temnem nebu začnejo prižigati zvezde in ko na nebesnem svodu v vsej svoji lepoti zažari mogočna luna. To nebesno telo pa ni »krivo« za vse slike, ki jih je tokrat razstavljala. Ker je letos leto evropske kulturne dediščine, so nastala tudi dela, posvečena tej temi. Kot mlado dekle je bolj z odporom pomagala mami pri delu na zemlji, z leti pa je zemljo vzljubila in na njej pridelovati domačo hrano. Tudi zemlja ji daje navdih za ustvarjanje in od tod tudi naslov razstave Obsijana slovenska zemlja. Likovna pedagoginja Regina Mratinkovič je povedala, da je avtorica že prava mojstrica likovnega ustvarjanja, ki se je pripravljena še vedno učiti in iskati nove izzive, kar dokazuje tudi ta razstava. Zbrane sta pozdravili in nagovorili vodji likovne sekcije KUD Polzela Mojca Korošec in KUD Svoboda Griže Lidija Tamše ter Cvetki čestitali za njeno ustvarjalnost in tretjo samostojno razstavo. Dogodek pa sta z glasbo in s petjem pospremila zakonca Ana in Rok Bastl. D. N. _SaAurUs&e/.daiitte/A KULTURA november 201 8 19 Dvojni jubilej Harfa, citre, flavta Moški pevski zbor KUD Polzela je praznoval 65. obletnico svojega delovanja. Jubilej je v soboto, 10. novembra, proslavil v dvorani Kulturnega doma Polzela, pevci pa so se predstavili s slovenskimi ljudskimi pesmimi in s tem počastili tudi slovenske skladatelje. Ob tej priložnosti so zapeli tudi kakšno Slakovo in dalmatinsko pesem. Kot gostje so nastopili harmonikarji Jožeta Šumaha in Tamburaški zbor Polzela. Na koncertu so številnim pevcem podelili Gallusove značke, delo zbora pa je pohvalil polzelski župan Jože Kužnik in se zahvalil vodji zbora Miji Novak, ki že 35 let skrbi za ubrano petje pevcev. Čeprav je 65 let dolga doba, so nekateri pevci vztrajali v zboru že od samega začetka. V mladih letih jih je privlačila pesem, ki so jo zapeli pod vaško lipo, v srednjih letih so prepevali zahtevnejši program, v MPZ KUD Polzela med nastopom ob 65-letnici delovanja zrelih letih pa je pesem odločna in nežna, zapeta iz srca, za prijatelja in za svoj užitek. Dogodki, ki so jih pevci in njihovi zborovodje doživeli na 65-letni pevski poti, so spomini, ki se jih ne pozabi. Na jubilejnem koncertu je vodja žalske območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Neža Zagoričnik zaslužnim pevcem podelila Gallusove značke. Zlato Gallusovo značko so prejeli Boštjan Novak, Primož Vasle, Bogdan Pusovnik in Simon Resnik. Častne Gallusove značke, torej za 30 let prepevanja v pevskem zboru, so prejeli Milko Divjak, Konrad Pižorn, Franci Ožir, Alojz Florjanc, Jože Čas, Rudi Pilko, Milan Palir, Ivan Vodovnik, Jože Novak, Branko Novak, Marjan Zupanc in Mija Novak. T. Tavčar ZKŠT Žalec v okviru citrar-skega abonmaja velikokrat gosti nagrajence vsakoletnega mednarodnega tekmovanja Svirel, ki poteka na Primorskem. Letošnji prejemnici nagrade sta citrarka in har-fistka, ki sta se 25. novembra predstavili tudi v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Citrarka Eva Novak obiskuje umetniško gimnazijo v Celju. Z glasbo se ukvarja že deveto leto in v tem času je osvojila številna zlata in srebrna priznanja, lani pa se je na mednarodnem tekmovanju Svirel uvrstila med deset najboljših med godali in brenkali. S sestro Vito, flavtistko, sta pred časom posneli dva videospota na pesmi Hallelujah in Titanium. Harfistka Sofia Masut iz Trsta je že prekaljena glasbeni- 7 ' \\ r"-A _-- " \ M h L Izvajalke na drugem koncertu citrarskega abonmaja navdušile ca, ki se je s šestimi leti začela učiti klavir, kasneje se je oprijela harfe, ki jo je študirala pri različnih profesorjih v Vidmu. Bila je prvonagrajenka na več mednarodnih tekmovanjih. Sodeluje tudi z različnimi pihalnimi in simfoničnimi orkestri, več let pa je bila tudi članica orkestra harf, ki ga vodi njena sedanja profesorica Pa-trizia Tassini. T. Tavčar Imajo svojo muziko Teden splošnih knjižnic Splošne knjižnice drugo leto zapored praznujejo teden splošnih knjižnic po vsej Sloveniji. Od 19. do 23. novembra so po vseh knjižnicah pripravili bogato dogajanje za vse generacije pod enakimi naslovi, vendar v vsaki knjižnici posebno in edinstveno. Tudi v Medobčinski splošni knjižnici Žalec so pripravili vrsto dogodkov. Začelo se je z Utripom do-moznanstva, v okviru katerega je svoje delovanje predstavilo Kulturno-umetniško društvo Svoboda Prebold, ki je ob tej priložnosti pripravilo tudi razstavo, zvečer pa so lahko obiskovalci prisluhnili pogovoru s predstavnik omenjenega društva, ki bo čez dve leti obeležilo že 110 let kulturnega delovanja. V pogovoru, ki sta ga vodili Karmen Kreže in Tanja Pilih, so spoznali zgodovino delovanja društva in kako to deluje danes, kar sta predstavili predsednica društva Manja Holobar, vodja gledališke sekcije Martina Aubreht, vodja likovne in recitatorske sekcije Mojca Škrabl in vodja sekcije občinske noše Ana Ajdič. Člani društva so odigrali tudi odlomek iz komedije Moža je zatajila, s katero bodo v zimskih in spomladanskih dneh gostovali na različnih odrih v Savinjski dolini in zunaj nje. Kot so povedali, pa se bodo decembra začeli pripravljati na nov gledališki projekt za otroke. V knjižnici so v tem času začeli 12. sezono branja Savinjča-ni beremo. Dan zatem, v sredo, 21. novembra, je bila knjižnica v znamenju evropskega leta kulturne dediščine. Ob tej priložnosti so pripravili razstavo domoznanskega gradiva občinskih knjižnic Žalec, Polzela in Prebold. V četrtek je knjižnica praznovala skupaj z najmlajšim, kar S prve prireditve v Tednu splošnih knjižnic, kjer se je predstavila v okviru Utripa Domoznanstva KUD Svoboda Prebold so poimenovali Moja knjižnica praznuje z najmlajšimi. S pravljico so potovali po gradovih in graščinah Spodnje Savinjske doline. V petek, 23. novembra, so v vseh enotah pripravili dan odprtih vrat z naslovom Dan modrih knjig, zvečer pa so v MSK Žalec predstavili knjigo z naslovom Od talenta do uspeha, potovanje z desetimi uspešnim Slovenci avtorja Nenada Vladiča. Pri pripravi knjige so mu z veliko mero iskrenosti in uvidom v njihov Na zgoščenki se je predstavilo veliko polzelskih glasbenikov. svet pomagali Katarina Ventu-rini, Ivo Boscarol, Dejan Zavec, Alen Kobilica, Uroš Peric, Bernarda Marovt, Peter Florjančič, Lara Bohinc, Robert Lešnik in Alenka Kraigher. Avtorjev namen je s to knjigo ljudem približati miselnost, da vsakdo med nami poseduje različne in raznovrstne talente. Namreč, ko enkrat ugotovimo, v čem blestimo, in ko se aktiviramo v smeri uresničitve, smo že na poti do bolj izpolnjenega življenja. D. N. Članu Kulturnega društva Dobra ideja Juriju Žoharju, ki je po srcu in duši glasbenik in se že več kot dvajset let ljubiteljsko ukvarja z glasbo, se je porodila ideja o izidu kom-pilacije polzelskih glasbenikov. Njen namen je podpora glasbeni kulturi na Polzeli ter predvsem posameznikom, ki ustvarjajo avtorsko glasbo, in njihovemu razvoju. Na kompilaciji se predstavljajo naslednji avtorji: Bojan Bahč s pesmijo Polzela, na vo-kalu je rosno mlada Živa Zor-ko, rockerji Dry Fish s pesmijo Sonce, mladi Alter Ego in njihovih 8 Let, pankerji Hailen-stein z družbenokritično pesmijo Sistem Gnilobe, Maček In Ilegalci z rock balado Kje Si Ti, Vudlenderji z optimistično pesmijo Jutro, Non Stop Band z nagajivo melodijo Zelen Slonček, Juriš s hudomušno pesmijo Aj Vona, Jan Potrč z angleško Roundabout, rocker-ji Legalo Kriminalo s pesmijo Suburban Hero, Old School s prav tako družbenokritič-no pesmijo v angleščini Dead Kennedys, legendarni polzelski Palma Band odigra pesem Do- bro Jutro, legendarni polzelski Duo Primavera pa se predstavi z nalezljivo melodijo Koliko Pomladi, mladi skladatelj in avtor Lev Podbregar se predstavi z instrumentalom Za Mateja, Vaški Godci iz Andraža pa s poskočno pesmijo Andraž. In kot zadnji se predstavi Andra-ški oktet s svojo domoljubno melodijo Andraška pesem. V KD Dobra ideja so zelo zadovoljni z odličnim izdelkom in si želijo prihodnje leto ponoviti projekt ter širiti svojo idejo tudi med glasbenike drugih občin. T. T. O polzelski likovni sekciji v Žalcu Člani likovne sekcije Kultur-no-umetniškega društva Polzela so se 5. novembra predstavili v Medobčinski splošni knjižnici Žalec na Utripu domoznan-stva. V pogovoru, ki sta ga s predsednikom Kulturno-umetniškega društva Polzela Markom Slo-karjem, predsednico polzelske likovne sekcije Mojco Korošec in predsednico andraške likovne sekcije Ido Jevšnik vodili Karmen Kreže in Tanja Pilih, smo slišali mnogo zanimivega o tem, kako sta društvo in sekcija na- stala, kako potekajo razstave in likovne kolonije, kako si izbirajo mentorje, katere tehnike slikanja uporabljajo ter kako potekajo njihova druženja. Člani likovne sekcije so ljubiteljski slikarji, samouki in vsestranski ljubitelji raznovrstne likovne umetnosti, kiparji, rezbarji, fotografi, izdelovalci nakita, skratka pravi rokodelci. V sekciji ni pomembno samo ustvarjanje, med člani so se stkale tudi prave prijateljske vezi, kar smo začutili vsi zbrani na prireditvi. Pogovor so popestrili tudi drugi člani sek- cije: Stanka Kopušar z recitacijo svojih pesmi, Nejc Lanišnik in Tatjana Štinek s svojimi mislimi, kakšen pomen ima sekcija za njiju, ter Fanika Grešak, ki je zapela pesem o prijateljstvu. Letos Občina Žalec praznuje 150-letnico II. slovenskega tabora v Žalcu. Ob tej priložnosti so v knjižnici odprli razstavo likovnih del članov sekcije, ki so ustvarjali na temo kulturne dediščine Žalca. Razstava je bila na ogled do 17. novembra v Medobčinski splošni knjižni Žalec. T. Tavčar Z razstave likovnih del na temo kulturne dediščine Žalca. 20 november 201 B SPORT _SaAjlnis&e/. datine/S Uspešna med svetovno elito Adi Vidmajer naj veteran 2G18 Zak Mogel Prejšnji vikend je bil za Žaka Mogla iz Podgorja pri Letušu več kot uspešen, saj je prišel do točk svetovnega pokala. Če se na njegovi prvi tekmi v svetovnem pokalu v Visli na Poljskem ni izšlo po njegovih željah, pa je zato prejšnji vikend v Ruki na Finskem pokazal, iz kakšnega testa je in da zelo dobro sledi svojemu klubskemu kolegu in prijatelju Timiju Zajcu, ki je trenutno najvišje uvrščeni slovenski skakalec, in sicer na 7. mestu. Sicer pa je bil na splošno prejšnji vikend za slovensko ekipo zelo uspešen, za kar je s četrtima mestoma poskrbel Domen Prevc, drugi najboljši Slovenec je bil Timi Zajc, ki je na prvi tekmi zasedel 7., na drugi pa 11. mesto. V Visli na Poljskem teden dni prej je Timi pristal celo na 5. mestu, kar je njegov najboljši rezultat v svetovnem pokalu doslej. Uspeh je z desetim mestom nadgradil Anže Lanišek, do svojih prvih točk pa je s 24. mestom prišel tudi Žak Mo- Timi Zajc gel. Mesto pred njim je bil veteran Jernej Damjan, ki dan zatem ni bil uspešen. Se je pa zato najmlajši, 17-letni Žak zavihtel med dvajseterico najboljših, v prvi seriji je bil 24., v finalni seriji pa je pristal na 20. mestu, kar je za novinca v svetovnem pokalu izjemen dosežek. Karavana smučarskih skakalcev bo konec tega tedna nove točke lovila v ruskem Ni-žnem Tagilu. Upajmo, da bodo uspešni tudi naši mladi skakalci. D. N. Po Timijevi in Žakovi poti tudi Gorazd Savinjčani dobivamo še enega uspešnega in obetavnega smučarskega skakalca. Za Timijem Zajcem, ki je trenutno najboljši Slovenec letošnje poletne sezone, in Ža-kom Mogljem, ki je z drugim mestom v skupnem seštevku celinskega pokala priboril še eno mesto za prve tekme v svetovnem pokalu, sebi pa tudi mesto v reprezentanci, je na obzorju še en skakalni as. To 16-letni Gorazd Završnik iz Letuša. Gorazd Završnik je tako kot Timi in Žak član skakalnega kluba SSK Ljubno BTC. Za njim je že skoraj deset let trdega dela in vztrajnosti, treningov in uspehov. Za ta šport sta ga navdušila oče Martin in Ivan Debelak, svoje pa je po posvetu z očetom dodal njegov prvi trener Janez Debelak. Njegov drugi trener je bil Marjan Prelovšek iz Ljubljane, ki je svoje trenersko poslanstvo opravljal na Ljubnem. Začeli so rasti tudi Gorazdovi uspehi. S sedanjim klubskim trenerjem Miho Sušnikom pa se je to samo še stopnjevalo. Gorazd je že v lanski zimski sezoni dvakrat slavil zmago v pokalu Cockta in zasedel skupno 2. mesto v zimski sezoni. Osvojil je naslov državnega prvaka, bil je podprvak in se veselil naslova ekipnih podpr-vakov. Uvrstil se je na OPA igre v Planici in zasedel 8. mesto. V letošnji poletni sezoni je osvojil naslov državnega prvaka v Gorazd je postal državni prvak in prvak skupnega seštevka letošnje poletne sezone v kategoriji dečki do 16 let. kategoriji dečki do 16 let, se veselil naslova ekipnega državnega podprvaka in postal prvak skupnega seštevka poletne sezone. Gorazd obiskuje prvi letnik Srednje tehniške šole v Kranju V okviru vseatletskega vikenda so v petek, 9. novembra, v Novem mestu na prireditvi Atlet leta 2018 razglasili naj veteranko in naj veterana Slovenije za leto 2018. To lovoriko sta si priborila Marjeta Čad in naš rojak Adi Vidmajer, ki je letos postal tudi svetovni prvak v metu kladiva. Adi je nesporno vrhunski metalec kladiva, gire in krogle, zelo dobre rezultate pa dosega tudi v metu diska in kopja, kar ga uvršča med najboljše me-talske peterobojce na svetu. Marca letos je na dvoranskem evropskem prvenstvu v Madridu osvojil srebrno medaljo v metu kladiva in gire ter tretjo mesto v suvanju krogle in s tem napovedal svoj pohod na letošnji veteranski atletski Olimp, ki ga je septembra osvojil v španski Malagi, saj je v kategoriji M75 postal svetovni veteranski prvak na prostem v metu kladiva. Svetovni in evropskim titulam je dodal še tri balkanske; na balkanskem atletskem prvenstvu za veterane (BAMACS) v Celju je namreč slavil zmago v metu kladiva, gire in suvanju krogle. Prvo letošnjo medaljo pa je osvojil 3. februarja na veteranskem državnem tekmovanju v Ljubljani, kjer je osvojil 1. mesto v suvanju krogle (10,70 m), sledilo je balkansko veteransko dvoransko tekmovanje, na katerem je kroglo sunil 11,26 m in zmagal. Nato je odšel na evropsko dvoransko prvenstvo, na katerem je z metom kladiva (41,21) in gire (16,17) pristal na 2. mestu, v metu krogle (11,10) pa je osvojil tretje mesto. V Ljubljani je 7. aprila potekalo državno veteransko prvenstvo v dolgih metih. Veselil se je prvega mesta v metu diska (32,54), kladiva (40,73) in gire (16,27). V Domžalah je konec maja z osvojenimi 4048 točkami osvojil naslov državnega prvaka v metalskem peterobo-ju. Na državnem veteranskem Adi je stopil tudi na atletski Olimp in postal svetovni prvak. w M* '14 Na podelitvi v Novem mestu mu je podelil priznanje novomeški podžupan Boštjan Grobler, po rodu iz naše doline, natančneje iz Arje vasi. prvenstvu konec junija v Celju je znova dominiral v metu kladiva (44,91), gire (15,70) in krogle (10,82) ter osvojil drugo mesto v metu diska (30,30). Sledila sta mednarodna veteranska mitinga, na prvem je zmagal v metu kladiva (43,14) in bil drugi v metu kopja (22,30), na drugem pa je slavil zmago v metu gire (16,60) in bil drugi v metu diska (30,40). Tri dni kasneje je na odprtem državnem prvenstvu Avstrije v mestu Leibnitz zmagal v metu kladiva (43,50), krogle (10,90) in diska (31,51). Teden dni kasneje je v Čakovcu potekal veteranski dvoboj šestih držav, Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Italije, Češke in Slovenije, kjer je Adi z ekipo slovenskih veteranov zasedel ekipno četrto mesto. Slab mesec kasneje, 6. septembra, prav na dan praznika Občine Žalec in 150-letnice II. slovenskega tabora, se je Adi v španski Ma-lagi okronal z lovoriko svetovnega prvaka v metu kladiva, ki ga je vrgel 42,17 m. Štirinajst dni zatem pa je v Celju na balkanskem veteranskem prvenstvu kladivo zalučal kar 45,28 m daleč, kar je bil tudi njegov najdaljši met v letošnjem letu. Poleg tega je zmagal v metu gire, ki jo je vrgel 17,73 in s tem postavil nov državni in balkanski rekord. Bil je tudi najuspešnejši v metu krogle, ki jo je sunil 11,04 m ter drugi v metu diska, ki je tokrat poletel 31,54 m daleč. V Ljubljani je 6. oktobra potekal mednarodni veteranski miting, na katerem si je Adi z osvojenimi 4038 točkami priboril še zadnjo letošnjo zmago. Vsi ti uspehi so mu prinesli naslov naj atleta veterana za leto 2018. D. Naraglav Robert Cokan z zlato varovanko in stanuje v dijaškem domu. V Kranju ima dobre pogoje za trening, saj lahko hodi v šolo in hkrati trenira. Njegov trener je Gašper Vodan, na Ljubnem pa zanj skrbi trener Miha Su-šnik. D. N. Oktobra so v Buenos Ai-resu v Argentini potekale mladinske olimpijske igre, ki se jih je s svojo varovanko, tenisačico Kaj o Juvan udeležil tudi Savinjčan Robert Cokan. Dosegla sta izjemen rezultat, saj je Kaja postala prva igralka tenisa v zgodovini z dvema zlatima medaljama na enih olimpijskih igrah. Veselila sta se naslova v posamični kategoriji in v kategoriji dvojic, kjer je nastopila v paru s Poljakinjo Igo Swiatek. »Rezultat je izjemen, saj pred igrami zaradi Kajine poškodbe tega nisva upala napovedati na glas, Tja sva odšla praktično brez treninga in si pokorila svetovno konkurenco. Verjetno se ne zavedava, kakšen rezultat sva napravila za malo Slovenijo, in bo čas pokazal, kako težko bo to ponoviti,« je bil zadovoljen Robi, ki je pred kratkim na novo odprl teniško akademijo v Še-ščah. T. T. TRADICIONALNI DOBRODELNI BO ŽIČ NO - NOVOLETNI KONCERT ž GODBE ZABUKOVICA V sredo, 26. decembra, ob i8.uri v OŠ Gri ž e. Gostje koncerta bodo pihalni kvintet Sakstet ^ in plesalci ter plesalke ... ^ C)/. LU/up/ ŠPORT november 201 8 21 Lina izjemna na svetovnem Rokometašice tudi po 8. krogu v vrhu Na 24. članskem prvenstvu v karateju, ki je od 6. do 11. novembra potekalo v Madridu, je Lina Pušnik, članica Karate kluba Žalec, v svoji kategoriji (borbe do 68 kg) dosegla 9. mesto, kar je bila najboljša uvrstitev slovenskih predstavnikov na tem prvenstvu. Lina je najprej premagala nasprotnico Kolumbije, nato še domačinko, obe z rezultatom 2 : 1. V 3. kolu je izgubila proti Rusinji, prav tako proti Kuban-ki v repasažni borbi, kar je zadostovalo za končno 9. mesto. L. K. Žalec V OBJEMU ZELENEGA ZLATA Lina Pušnik __v Dve zmagi SIP Šempetra Odbojkarice SIP Šempetra so v 6. krogu 1A DOL za ženske s 3 : 0 (11, 11, 21) premagale ŽOK Ljutomer, moška ekipa pa je s 3 : 0 slavila zmago v Mislinji. Šempetranke so v tem srečanju veljale za favoritinje, kar se jim je tudi uresničilo. Brez večjih težav so bile v vseh treh nizih boljše in so zasluženo zmagale. Domači trener Beno Božič je dal priložnost tudi mlajšim, še neizkušenim igralkam. Za šempetrsko ekipo so točke dosegle: Lakovšek 6, Lekše 9, Vrhovnik 3, Forštnarič 8, Mojca Božič 4, Žnidar 4, Praunseis 8, Podbregar 9 in Doler 6. Moška ekipa SIP Šempetra pa je v telovadnici Gimnazi- Odbojkarice SIP Šempetra so slavile zmago nad ŽOK Ljutomer. ŠPORT NA KRATKO KOŠARKA Liga Nova KBM 6. Krog: Hopsi Polzela - Šentjur 74 : 60 Pokal Špar prva tekma: Zlatorog Laško - Hopsi Polzela 70 : 83 ODOBOJKA 1. DOL ženske 7. krog: Roto Kemo Puconci - SIP Šempeter 0 : 3 2. DOL ženske - vzhod 7. krog: SIP Šempeter II. - Benedikt 3 : 1 2. DOL moški 7. krog: SIP Šempeter - Siplayer 3 : 2 3. DOL moški 7. krog: Panvita Pongrad II. - SIP Šempeter 0 : 3 NOGOMET Nogometaši NK Žalec (člani), ki nastopajo v medobčinski ligi (Golgelter), so v zadnjem jesenskem kolu z 2 : 0 premagali ekipo Vojnika. Jesenski del tekmovanja je končan, Žalčani pa so na lestvici prvi. Po enajstih odigranih tekmah so osemkrat zmagali, enkrat igrali neodločeno in enkrat izgubili. Zbral: T. T. Članska ekipa RK Zelene Doline Žalec pod vodstvom trenerja Bojana Voglarja se tudi po 8. krogu in po sedmih zaporednih zmagah drži na drugem mestu lestvice 1. ADRL, za RK Krim Mercator. Zadnje tri zmage si je priigrala v preteklem mesecu, in sicer dve doma ter eno v gosteh. Do konca prvega dela prvenstva jo čaka le še prestavljena tekma z ekipo RK Velenje, ki jo bo 11. decembra odigrala v gosteh. Članska ekipa RK Zelene Doline Žalec je v 6. krogu 27. ok- tobra najprej s 23 : 19 (11 : 9) v domači dvorani v Žalcu premagala trenutno tretjeuvrščeno na lestvici 1. ADRL ŽRK Krka Novo mesto. Na prvo novembrsko soboto so Žalčanke z 28 : 31 (16 : 16) slavile v gosteh na vedno težkem lokalnem derbiju proti ŽRK Z'dežele, nazadnje pa so s 27 : 22 (11 : 10) v domači dvorani I. OŠ Žalec slavile proti nepredvidljivi ekipi Ž.U.R.D. Koper. Dekleta so še posebej v zadnjih tekmah, ki so bile izjemno zahtevne, pokazala izredno srčnost, borbenost in ekipni duh in ne glede na na- sprotnice in izzive nadaljevale z izjemno serijo zmag. Naj spomnimo, da gre za mlado ekipo, ki je v povprečju stara manj kot 20 let, večina njenih članic pa se bori uspešno tudi v mladinski kategoriji pod vodstvom Jerneja Rantaha. Mladinke beležijo v tej sezoni popoln izkupiček treh zmag v treh tekmah (novembra so s 33 : 22 premagale ekipo RK Ptuj). Tudi mladinke čakata do konca prvega kroga decembra še tekmi proti Velenju in Krki, s katero si žalska ekipa deli prvo mesto na lestvici vzhod. T. T. je Slovenj Gradec na tekmi 6. kroga 2. DOL z rezultatom 3 : 0 (21, 13, 11) premagala ekipo Korvolley Mislinja PD. Mi-slinjčani so Šempetranom nudili odpor samo v prvem nizu, v drugem in tretjem pa so razpoloženi Savinjčani zagospo-darili na igralnem polju in brez težav vpisali nove tri točke. T. T. Članska ekipa RK Zelene Doline Žalec po 7. zaporedni zmagi proti Kopru V družbi najboljših Dejan Babič, član TD Savinjčan (v zeleni majici), ki je prejel priznanje za odlično organizacijo 4. gorsko-tekaškega kronometra na Bukovico 2018, v družbi predstavnikov najboljših organizatorjev gorskih tekov v okviru Atletske zveze Slovenije. V Železnikih je v okviru Atletske zveze Slovenije potekal 27. letni zbor združenja za gorske teke, na katerega so bili povabljeni tudi člani Tekaškega društva Savinjčan. Tekaško društvo Savinjčan je v letu 2018 v okviru AZS organiziralo pokalno tekmo v gorskih tekih za mlajše kategorije, in sicer 4. gorsko-teka-ški kronometer na Bukovico. Društvo je za izvedbo tega zanimivega športnega dogodka prejelo visoke ocene in s strani Združenja za gorske teke prejelo ponudbo oziroma povabilo, da bi v letu 2019 organiziralo omenjeno tekmovanje še na višjem nivoju, v katero bi bile vključene tudi mladinske kategorije. TD Savinjčan je seveda ponudbo z veseljem sprejelo in tako je 5. gorsko-tekaški kronometer na Bukovico 2019 vpisan v koledar tekov za gorske teke v okviru AZS, kar so predstavili tudi na zboru. TD Savinjčan je za preteklo delo na področju gorskih tekov prejelo priznanje, ki ga organizatorjem za najbolje organizirane gorske teke v pretekli sezoni podeljuje AZS. T. T. _Sauini&ke/, ¿Latineé 03/712 12 80 zkst.utrip@siol.net 22 november 201 8 INFORMACIJE / PISMA BRALCEV _SaAjlnis&e/. datine/S Kapital pred zdravjem občanov Zdravje je pri večini opredeljeno kot največja vrednota, vendar v Civilni iniciativi za zdravo bivalno okolje ugotavljamo, da nam to vrednoto že leta uničujejo hrup, dim, smrad in prašni delci iz livarne, ki se nahaja v neposredni bližini stanovanjskega naselja v Žalcu. Pisma bralcev Lastnikom podjetja OMCO in županu Občine Žalec predstavlja očitno kapital večjo vrednoto kot zdravje občanov, saj sicer leta 2012 ne bi povečali proizvodnega obrata, ga lokacijsko še približali stanovanjskemu naselju in bi upoštevali opozorila, da se bodo bivalni pogoji z novo investicijo poslabšali. Vsa leta so zavajali s podatki o rezultatih meritev vplivov na TREBUHOM KRUHOM KOMEDIJA ZAČINJENA Z VENTRiLOKViZMOM 31. 12. 2018 Ob 21.00 / Dom II. slov. tabora Žalec Silvestrska predstava s kozarčkom penine ^tšisr Vstopnice: TIC Žalec in www.zkst-zalec.si i « L . ™ ADVENT V DVORCU NOVO CELJE 2.12. /10.00-16.00 / Adventni sejem 2.12. /18.00 / Koncert APZ Risto Savin 9.12. /17.00 / Koncert Duo Selection 16.12. /17.00 / Koncert VS Draž 23.12. /17.00 / Koncert MePZ A Capella okolje in so vložili bistveno premajhna sredstva za odpravo virov negativnih vplivov na okolje. V Civilni iniciativi za zdravo bivalno okolje smo razočarani nad županovim odnosom do problema negativnih vplivov livarne na okolje, saj je kljub dokazanim uradnim prekoračitvam (hrupa) prepričeval, da se bodo razmere z omejitvenimi ukrepi izboljšale in je opozorila Civilne iniciative označil kot »politično« motivirana, čeprav nihče od njenih predstavnikov nima nobenih političnih ambicij. Tudi rezultati meritev v projektu "Okoljsko osveščeni", ki so objavljeni na spletni strani Občine Žalec, kažejo, da izmerjene vrednosti hrupa ne ustrezajo predpisanim, vendar župan in vodstvo občine ne ukrepata, kot bi lahko in morala. Tudi na sestanku dne 3. 9. 2018 župan ni želel uslišati prošnje in zahteve, naj občina naroči in plača večmesečne stalne meritve, ki bi nesporno dokazale, ali so zakonsko dovoljene višine hrupa in prahu prekoračene ali ne, pač pa je ponovno zavajal prisotne, zato smo se v Civilni iniciativi za zdravo bivalno okolje odločili, da poiščemo pravico na sodišču, saj je očitno župan postavil kapital pred zdravje občanov. Civilna iniciativa za zdravo bivalno okolje Alojz Morinc, Žalec Kolesarska Ko smo zadnjič se vozili, Šarmantni gospod, ki na fontani lepo skrbi, smo v en ,,bife" zavili. da hude žeje nihče ne trpi, Malo smo se bali, pritožili bi se radi mi! da bi nam ,,pihati" dali. Pa se bomo kar izgovorili, S pritožbo nismo nič uspeli, da na ,,fontani" smo ga pili. smo rajši pot pod noge vzeli. Naj kar župan se zagovarja, Fontano bomo za en čas pri miru pustili, zakaj nam take pipice nastavlja. da se bodo tudi drugi pri njej gostili. Naše kolo je kot pametni telefon, Uganka ustavi se tam, kjer vidi tablo ,,Union". Ko pa vidi zeleno flaško, Fascinantna sredi mesta stoji, dobro ve, da najboljše pivo je ,,Laško". Okrog nje veliko je ljudi. Nikoli ne sameva, Na naši ,,fontani" teh dveh piv ni, Ta naša krasna deva. tam veliko več se jih dobi. Ampak nas strah se loteva. Vrli pivovarji pridno so varili Novembra ta lepotica izgineva, in veliko dobrih okusov pridobili. Aprila pa se zopet razodeva. Ni čudno, da na fontani je vedno gneča, saj iz pipic teče sama sreča. Prijetni vsi so njeni viri In nobenemu oboževalcu se ne izneveri. Mi od pipice do pipice smo hodili, Vrček pa moraš svoj imeti, krasno pivo si točili A moraš zanj tudi denarce odšteti. in čip na vrčku hitro ugonobili. Seveda nam po zaužitem pivu to ni bilo jasno (ANATNOF AVI P) in protestirali smo glasno. Irena Lednik, Arja vas L 03/712 12 80 zkst.utrip@siol.i oGLašujTe z nami ... UTripamo z vami VSTOPNICE PREKO SPLETA 3553 3"-'¡3 iTTTTiynTrTTTiTrl UTRIPOV HOROSKOP ♦ OVEN Vladavina sorodnega znamenja vam prinaša dobro energijo, ves mesec vas bo ščitil tudi Jupiter. Od sredine meseca bo odlično položen tudi Merkur. S temi pomočniki se boste lažje borili proti občasni pasivnosti, kar nikakor ni vaša tipična lastnost in ki vam jo decembra prinaša položaj Marsa v znamenju ribi. Dobro se organizirajte, da vam ne bo primanjkovalo časa za preživljanje veselih uric v zadnjih dneh leta. ♦ BIK Lahko se zgodi, da boste tokrat delali inventuro nekoliko bolj zgodaj kot po navadi. Še pravočasno boste uspeli zaključiti načrtovano, in to kljub zapletom, ki so se že pojavili. Vsekakor boste ugotavljali, da je potrebno strategijo nadgraditi in vnesti v delovanje novosti. Čas zanje bo vsekakor primernejši januarja.Na čustvenem področju boste občutili povečane zahteve partnerja. Vsekakor bo potrebno usklajevanje na več področjih, pa bo lepo. ♦ DVOJČKA Veselo boste vstopili v zadnji mesec leta kljub pritiskom okolice, ki bo postavljala pred vas povečane zahteve. Imeli boste svoj načrt, ki se ga boste težko držali, saj bo vedno prihajalo do sprememb. Vaša prilagodljiva narava vam bo v pomoč, da to ne bo predstavljalo prevelikega problema. Zelo se boste potrudili pohiteti z vsemi najpomembnejšimi stvarmi, da vam bo ostalo dovolj časa za druženje v zadnjih dneh leta. ♦ RAK Kar precej usklajevanja bo potrebnega, še zlasti v zadnjem delu meseca, da bo vse potekalo v skladu s pričakovanji. Vaša vladarica Luna bo dosegla svojo polnost 22. v mesecu v vašem znamenju. Za marsikaj boste morali poskrbeti, občasno vas bo spremljal občutek, da ste za vse sami. Nič hudega, končno vam bo to še celo v veselje! Pogosto boste zelo nostalgični, obujali boste spomine in se veselili praznikov. Priprave na praznovanje vas bodo popolnoma zaposlile. ♦ LEV Večje število planetov v ognjenih znamenjih vam prinaša več optimizma, dobre volje in pripravljenosti kovati nove načrte za novo obdobje. Po daljšem času boste decembra zadihali manj obremenjeni in veliko bolj sproščeni. Svojo prihodnjo pot boste tlakovali sami. Vi ste glavni igralec in režiser, zavedajte se tega! Vabili vas bodo v družbo, vi pa boste razmišljali, ali se odzvati ali ne. Takoj razčistite z dilemo in nikar ne ostajajte doma. Živi se samo enkrat! ♦ DEVICA Pravzaprav ne boste imeli nobenih zaostankov, vse bo lepo potekalo, vi pa se kljub temu ne boste mogli sprostiti. Mars vam bo ves december nasprotoval in vam lahko občasno povzroča nelagodnost. Bistvenega pomena je odpraviti nakopičeni stres, kar vam bo uspelo z več gibanja, rekreacijo in s športom. Veselili se boste prazničnih dni, ki vas ne bodo puščali ravnodušne. Skrbni boste ob pripravah na praznovanje in ničesar ne boste prepustili naključju. ♦ TEHTNICA Leto se bo vse prehitro iztekalo in kar verjeti ne boste mogli, kako hitro se bo čas vrtel tudi decembra. Kar nekaj truda boste vložili v delo, da boste zadovoljni z doseženim. Tokrat boste precej kritični do sebe, kar sploh ni potrebno. S svojo kreativno energijo boste navduševali druge, dajte ji prosto pot in marsikdo vas bo posnemal. V družbi se boste odlično počutili, čeprav vas bo včasih potrebno pregovoriti za obisk kakšne prireditve. Odlično se boste imeli. ♦ ŠKORPIJON V prvem delu meseca boste v svojem znamenju gostili Merkurja, ki se mu bo pridružila tudi Venera. Marsikatero situacijo boste znali obrniti sebi v prid. Zdaj je čas za konkretno akcijo in ne ostajajte po nepotrebnem v ozadju. Ne dovolite, da vas prehitevajo manj sposobni od vas! Tokrat lahko z manj truda dosežete več, zato se potrudite! Že v začetku meseca boste v svojem znamenju gostili Venero, kar vas bo vidno polepšalo. Verjemite komplimentom, ki jih boste prejemali; pristni bodo. ♦ STRELEC Začetek meseca bo pod vladavino vašega znamenja, zato boste uspešni pri svojem delovanju. Od sredine meseca dalje boste gostili tudi Merkurja, ki bo poskrbel za dobro komunikacijo, živahno dogajanje. Za nameček bo tudi Jupiter potoval po vašem znamenju in vam prinesel zvrhan koš optimizma. Kaj bi si lahko še več želeli v zadnjem mesecu leta? Veseli december vas ne bo pustil ravnodušne. Še zlasti veselo bo ob mlaju, ki bo 7. v vašem znamenju. ♦ KOZOROG Sonce bo 21. vstopilo v vaše znamenje in najavilo čas vladavine kozoroga. Vaša vitalna energija bo iz dneva v dan boljša, posledično tudi počutje. Zadnji dnevi leta bodo po delovni plati uspešni, saj si ne boste dovolili (pre)več počitka. Seveda bo čas tekel s pospešenim tempom in nujno si bo vzeti trenutek za sprostitev, drugače boste pregoreli. Venera bo vplivala na vašo zadržanost, zato boste videti skrivnostni in še toliko bolj zanimivi, čeprav ne boste prav ničesar skrivali. ♦ VODNAR Vaš vladar Uran v retrogradnem gibanju vas bo na nek način preizkusil glede potrpežljivosti, saj ničesar ne boste mogli narediti na hitro ali celo na silo. V drugi polovici meseca boste ujeli odličen delovni ritem in s tem se bodo sprostile nakopičene napetosti preteklega obdobja. Leto, ki se končuje, ni bilo vedno enostavno, osvojili pa ste pomembne lekcije. Na čustvenem področju bo zanimivo, nekdo vas lahko še vedno znova in znova preseneti. Uživajte v zimskih radostih zadnje dni v letu! ♦ RIBI Če menite, da ste rešili zadeve iz preteklosti, se morda motite. Še vedno se lahko obrnejo v drugo smer in se vam izmuznejo iz rok. Mars, ki bo ves december potoval prav po vašem znamenju, vam bo dal veliko energije, vendar vam bo povzročal tudi veliko nervoze, če te energije ne boste vsakodnevno porabljali. Zato bodite aktivni! Na čustvenem področju bo domišljija delovala z dvojno močjo, kar bo odlično. Pazite le, da bo pozitivno usmerjena. Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). _SaAtiriisAe/.daiitte/S MLADI november 201 8 23 Deveta jezikovna tržnica Zdrava šola že desetletje Na I. OŠ Žalec so v petek, 16. novembra, v telovadnici šole pripravili že 9. jezikovno tržnico. S projektom, ki ga vodita Monika Korbar in Metoda Bla-gotinšek Turk, na šoli nadgradijo delo z učenci priseljenci in krepijo medkulturni dialog in strpnost med kulturnimi in jezikovnimi raznolikostmi, ki nas bogatijo. Po uvodnem pozdravu ravnateljice Tatjane Žgank Meža in župana Janka Kosa so učenci s kratkim kulturnim programom odprli jezikovno dogajanje na tržnici jezikov in kultur. Na jezikovnih stojnicah so mame priseljenih učencev predstavile del kulture različnih narodnosti. Na stojnicah se je predstavilo kar devet jezikov, in sicer albanščina, angleščina, kitajščina, nemščina, nizozemščina, makedonščina, romšči-na, ruščina in ukrajinščina. Ti jeziki so nekaterim učencem S tržnice jezikov in kultur te šole materni jeziki. Učenci razredne stopnje so se na stojnicah različnih kultur ob kruhu lahko naučili nekaj besed, povezanih s šolo. Učence predmetne stopnje pa so obiskali gosti, tujci, ki živijo v Sloveniji. Pripovedovali so o svojih deželah, kulturi, običajih in o tem, s kakšnimi občutki in težavami so se srečevali, ko so prišli v Slo- venijo. Tako so imeli učenci stik z gostoma iz Anglije, Amerike, z Nizozemske, iz Sudana, Nemčije, Paragvaja ... Jezikovni živžav je v najrazličnejših oblikah vse dopoldne zapolnjeval šolske hodnike, učenci pa so ugotovili, da vsak kruh diši in da ima v vsaki kulturi kruh poseben pomen za tkanje pristnih vezi med ljudmi. T. T. Korupcija ali poštenost Vrtci Občine Žalec so v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec, v sredo 21. novembra pripravili četrto zaključno prireditev projekta Korupcija ali poštenost. S pobudnikom projekta, Komisijo za preprečevanje korupcije, sodelujejo od začetka kot pilotski vrtec. V priložnostnem programu je nastopalo 231 predšolskih otrok (11 oddelkov) s sporočilom kaj je/ni pošteno. Otroci 7 oddelkov so sodelovali še s pripravo scene, risb ter plakatov. 4-6-letniki so se septembra podali na pot spoznavanja pomena besed korupcija in poštenost preko zgodbe Polomljena kočija avtorice Barbare Fuerst, ki je kot predstavnica Komisije za preprečevanje korupcije tudi Malčki o poštenosti pozdravila navzoče. V pozdravnem nagovoru sta sodelovala tudi ravnateljica vrtca Natalija Starič Žikic in podžupan Občine Žalec Ivan Jelen. Skozi projekt so imeli otroci Slovenski zajtrk in dan slovenske hrane Na pobudo Čebelarske zveze Slovenije so v Sloveniji tudi letos v slovenskih vrtcih in osnovnih šolah izvedli tradicionalni slovenski zajtrk. Glavni namen projekta je izobraževanje in ozaveščanje mladih o pomembnosti kmetijstva, čebelarstva, pravilne prehrane in čistega okolja. Dejavnosti na temo čebelarstva so kar teden dni potekale v vseh vrtcih in šolah, dogodek pa so zaključili s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Na območju Spodnje Savinjske doline je akcijo izvedla Čebelarska zveza Spodnje Savinjske doline Žalec, poleg čebelarjev pa so se je udeležili tudi mlekarji, sadjarji in pridelovalci lokalne domače prehrane. Največ medu so za VVZ Žalec, ki ima v svojih enotah 950 otrok, prispevali člani čebelar- Slovenski zajtrk z gosti skih društev iz Gotovelj, Griž in Šempetra. Tradicionalnega slovenskega zajtrka so se udeležili tudi župan Občine Žalec Janko Kos, direktorica VVZ Žalec Natalija Žikič Starič, svetovalka za zagotavljanje varne prehrane pri ČZS mag. Andreja Kandolf - Borovšak, predstavnica ČZS Slovenska mreža zdravih šol, ki jo koordinira Nacionalni inštitut za javno zdravje, praznuje letos 25-letnico svojega delovanja in združuje kar 375 ustanov. Leto 2018 pomeni pomemben mejnik tudi za OŠ Braslovče, ki je v mrežo vključena že 10 let. »S projektom zavestno, načrtno in usmerjeno promo-viramo zdravje. Z raznimi organiziranimi dejavnostmi in vsakodnevnimi dejanji spodbujamo, omogočamo in krepimo zdravje otrok, zaposlenih na šoli in staršev na vseh področjih zdravja - telesnem, duševnem, socialnem in okoljskem. S stalnimi dejavnostmi razvijamo odgovoren odnos do okolja, se vključujemo v družbeno-koristno delo, spodbujamo gibanje in zdravo prehranjevanje, razvijamo medsebojne in medgeneracijske odnose, se dodatno izobražujemo ter pri svojem delu sodelujemo s starši, z različnimi ustanovami, organizacijami in lokalno skupnostjo. Zavedamo se, da se današnje generacije soočajo z drugačnimi izzivi zdravja kot v preteklosti. Naše delo je pomembno, saj lahko šolsko okolje pomembno pripomore k razvijanju zdravega življenjskega sloga v odraščanju in Desetletje »Zdrave šole« so na braslovški osnovni šoli obeležili na različne načine. kasneje v življenju,« je povedala šolska koordinatorica Valentina Pušnik. Deseto obletnico so na OŠ Braslovče obeležili s številnimi aktivnostmi, za svoje desetletno delovanje na tem področju pa so novembra na nacionalnem srečanju ob 25-letnici delovanja Slovenske mreže zdravih šol v Zrečah prejeli zahvalo in priznanje. V okviru Festivala dobrih praks so se na srečanju predstavili s programom Posebna gibalna vadba, ki je novost na slovenskem področju. »Gre za gibalno vadbo, finančno podprto s strani Občine Braslovče, ki je namenjena otrokom s težavami v telesnem in gibalnem razvoju. Med pomembnimi rezultati programa izpostavljamo predvsem ozaveščanje učencev o pomenu gibanja, zmanjševanje telesne teže, ohranjanje in pridobivanje mišične mase ter splošne telesne kondicije in predvsem vzbujanje želje po gibanju,« je povedala Valentina Pušnik. Na tretji novembrski petek so pripravili tudi naravoslovni dan, v okviru katerega so obeležili dan zdrave šole. Na delavnicah so učenci pridobili dodatna znanja o skrbi za zdravje in dobro počutje, na oglasni tabli pa so predstavili tudi svoje delovanje na tem področju. L. K. Ekskurzija na Goričko možnost enostavnega vživlja-nja v situacije junakov zgodbe. Uspešno so prepoznavali negativne posledice neetičnega ravnanja ne le v zgodbi temveč tudi vsakdanjem življenju. T. T. Petra Stropnik, predsednik ČZ Spodnje Savinjske doline Žalec Žiga Grm in čebelar Jani Puckmeister. Ekipa čebelarjev in mag. Andreja Kandolf - Borovšak so obiskali otroke v vrtcih v Žalcu, na Ponikvi, v Petrovčah in Grižah. T. T. V četrtek, 4. 10. 2018, smo se učenci šestih razredov odpravili na ekskurzijo na Goričko. Po dolgi dveurni vožnji smo prispeli na grad Grad. Razdelili smo se v dve skupini. Vsaka skupina je dobila svojo vodič-ko, ki sta nas popeljali skozi sobane gradu. Na gradu smo izvedeli veliko o preteklosti, ena od zanimivosti je bila tudi legenda o zmaju. Igrali smo se veliko zabavnih iger, kot so met obroča, sestavljanka in spomin. Ko se je ogled gradu končal, smo se z avtobusom odpeljali do doživljajskega parka Vulka-nija. Tudi tam je vsaka skupina dobila svojo vodičko. Vstopili smo čez prag Vulkanije in se usedli na stole ter si tam ogledali zanimiv in poučen film o nastanku vulkana. Nato smo si nadeli čelade in vstopili v sobo, kjer smo si zopet ogledali kratek film. Nato smo šli po hodniku naprej, kjer nas je pričakal krtek Oli in nam zastavil tri vprašanja, da bi nas lahko spustil naprej. Seveda smo vse pravilno odgovorili in smo lahko vstopili. Potem smo vstopili v dvorano in si nadeli 3D-očala. Tam smo si ogledali 4D-anima-cijo, ki je predstavljala zgodovino Zemlje. Sledil je sprehod po jami s čisto pravimi minerali. Tam smo se tudi slikali. Potem pa je sledil najatraktivnejši del, in sicer 4D-vlakec. Po končanem ogledu vulkana smo šli v trgovino in si kupili spominke. Nato smo odšli nazaj na avtobus in se peljali do Ižakovcev, na zelo poznani otok ljubezni. Tam smo se z brodom peljali čez reko Muro. Ko smo prispeli nazaj, smo si ogledali mlin na Muri in muzej. V muzeju smo si ob razlagi gospe Lidije ogledali kratek filmček o bujraših (bujrati = utrjevati/zajeziti strugo reke). Bilo je že pozno in postalo je hladno, zato smo se po končani ekskurziji odpravili nazaj domov. Zala Lukman in Gaja Miklaužič, 6. b 24 november 201 8 SAVINJSKE ZGODBE _SoAtlnis&e/. datine/S S kolesom po Novi Zelandiji Joži Jerman iz Matk je prejšnji mesec v Občinski knjižnici Prebold predaval o svojem potepanju s kolesom po daljni Novi Zelandiji. Kolesarjenje je trajalo skoraj tri mesece, od 11. decembra 2017 do 10. marca 2018. Brez »okvare na telesu in kolesu« je prekolesaril 5151 kilometrov. Pred tem se je podal na enomesečno kolesarsko potovanje po Škotski, kar je bilo vrhunec njegove kratke kolesarske kariere. Tokratno kolesarsko potovanje po Novi Zelandiji pa izziv, za katerega ni bil povsem prepričan, da mu bo kos. Zelja je bila velika, preskok od želje in odločitve do realizacije pa vse prej kot enostaven. »Potrebnih je bilo veliko ur za računalnikom ob iskanju želene opreme, ugodnih letalskih kart, ustreznega zavarovanja in priprave kolesa, ki mora zdržati dolgo pot. Ob tem seveda ne moreš predvideti vseh nevšečnosti, ki se ti lahko pripetijo na poti. Pred leti me je bilo letališč malo strah, danes uživam. Tokrat sem letel iz Zagreba do Dohe v Katarju, kjer sem počakal dve uri, nato pa je sledil 16-urni let do Aucklan-da v Novi Zelandiji. Naslednji dan sem sestavil kolo, pozneje pa sem se dobil s prijateljem Zanom Cimermanom, ki živi v Aucklandu. Dal mi je še zadnje dragocene nasvete in pripravljen sem bil na potovanje,« je v uvodu svojega predavanja povedal Joži Jerman. Načrtoval je dve krožni vožnji po obeh glavnih otokih, kar si je v glavi lahko predstavljati, a težje izvesti. Prvi dnevi so vedno težki, saj se mora človek privaditi novim razmeram. »Vsaka država ima neke svoje navade, sisteme in zakone. Auckland je veliko mesto, ampak priti s kolesom iz mesta brez navigacije je zamudno dejanje. Niti v sanjah si nisem mislil, da bom moral že prvi dan prespati v šotoru, ker sem potreboval preveč časa, da sem prišel iz mesta,« je povedal Joži ter dodal, da je moral prositi kmeta za dovoljenje za kampiranje in prenočitev na njegovi zemlji, česar mu na Škotskem ni bilo treba. Prvi cilj Cape Reinga, božič in silvestrovo Njegov prvi cilj je bil Cape Reinga (svetilnik), ki je predstavljen kot najsevernejša točka severnega otoka, čeprav to ni. Do svetilnika je potreboval dobrih sedem dni. Cesta je bila naporna. »Pri svetilniku sem bil skoraj razočaran. Za mano je bila dolga in naporna pot, na koncu vidiš le svetilnik in različno obarvano Tasmansko morje in Pacifik. Saj je lepo, ni pa noben presežek. Da bi se izognil vožnji dvakrat po isti poti, sem se odločil, da bom nadaljeval po peščeni plaži -cesti (Ninety Mile Beach), kar pa je bil neuspešen poskus, saj je bilo kolo pretežko in sem se moral temu odpovedati.« Po dveh tednih je bil zopet v Aucklandu. Bil je božični večer, ki je bil maorsko obarvan in zelo zanimiv, vendar se je moral ukvarjati s skrbjo, kje bo prenočil. Iz te zagate ga je rešil maorski domačin in mu ponudil spanje na kavču. Poleg tega se je lahko pri tej maorski družini osvežil pod tušem in z njimi večerjal. Čeprav je bolj malo spal, ker je Božiček nosil darila, je bila zanj to ena najlepših izkušenj. »Če je bil božič lep, sta bila pa staro in novo leto povsem nekaj drugega. Dva dni sem namreč preživel v skromnem kampu ob kolesarju popotniku in grdem vremenu. Daleč okoli ni bilo nobene trgovine, jaz pa sem imel samo makarone. Takšnega silvestrovanja in novega leta še nisem doživel. Nimaš kaj početi in samo čakaš, da bo ura odbila polnoč. Nemec Thomas, s katerim sva preživela dva dneva v kampu in en dan tudi skupaj kolesarila, mi je dal nekaj koristnih nasvetov glede nadaljnjega potovanja in življenja na Novi Zelandiji. Sledila je tridnevna vožnja okrog 2518 metrov visokega ognjenika Mt. Egmont, ki pa je bil na žalost vseskozi v megli.« Nevarni tovornjakarji, sinji kiti in Kanadčan »Od Vanganuia do Welling-tona sem se peljal z avtobusom. To ni bilo v mojem načrtu. Ko doma načrtuješ vožnjo, ne veš, kakšne so ceste. Odločitev je bila pravilna. Ozka cesta, brez kolesarske cone in zelo prometna. Izkazalo se je, da so domačini nestrpni šoferji. Za vsako ceno so me prehitevali, tudi v nepregledne ovinke. Najhujši pa so tovornjakarji. Ti so gospodarji cest. Vozili so zelo blizu mojega ogledala, da je bilo kar strašljivo in nevarno. Na južnem otoku me je ustavila policistka in mi dala svoj stari odsevni brezrokavnik. Od takrat naprej so se me izogibali več kot meter od ogledala. Če bi to prej vedel, bi si že na začetku poti kupil tak brezrokavnik. Že prvi dan sem imel manjši problem. Obalna cesta do Kaikoure je bila zaprta, obvoz pa dolg več kot 300 km. Tam bi si naj ogledal sinje kite. Vseeno sem zapeljal nanjo in imel srečo, saj so jo uro zatem odprli. V Kaikouri me je pričakalo deževno vreme. Odpravil sem se na ogled sinjih kitov, vendar zaman, ker jih ni bilo. Se mi je pa sreča nasmehnila drugi dan. Videl sem dva primerka te veličastne morske živali in nekaj delfinov,« je povedal Joži in dodal, da je potrebno za opazovanje kitov plačati 90 evrov. Po pogovoru z nekaterimi popotniki, da je cesta od Kaikoure do Oamaruja kar nevarna za kolesarjenje, se je odločil, da bo 430 kilometrov poti naredil z avtobusom. »Iz Oamaruja sem pot nadaljeval v Dunedin skupaj z 61-letnim Kanadčanom, kar pa je posebna zgodba, saj sva izbrala napačno cesto, se v megli razšla in nato vsak na svoj način prišla v Dunedin. On s policisti, ki so ga ustavili, ker je bil na cesti, prepovedani za kolesarje, jaz pa s svojimi nogami. Ponovno sva se srečala naslednje jutro. V mesto je prišel v policijskem avtu, kolo pa so naložili na tovornjak. Ker je Kanadčan nameraval še ostati v mestu, sva se poslovila in si zaželela srečno potovanje. Bila sva presenečena, ko sva se po 18 dneh znova srečala, tokrat v kraju Harihari. Skupaj sva kolesarila šest dni, do kraja Mo-tupiko, nato sva znova šla vsak svojo pot.« Peščena plaža, slabe ceste in lepa narava Jožijeva naslednja postaja je bilo obalno mesto Brighton. V bližini mesta je čudovita peščena plaža, za katero je ena izmed domačink dejala, da je nekaj podobnega kot Miami Beach na Floridi. »Res je neverjetna in kar nisem se je mogel nagledati. Dobrih 20 minut pa sem stal tudi v vodi in zdelo se mi je, da vsrkavam energijo. Bilo je božansko,« nam je zaupal Joži, ki ga je pot nato vodila proti najjužnejšemu delu otoka. »Tako kot Cape Reinga ni najsevernejša točka severnega otoka, tako tudi Bluff ni najjužnejša točka južnega otoka. Na jugu je to Slope Point. Do tja pelje slaba makadamska pot, zato sem se temu raje odpovedal in se mimo Invercargilla podal proti kraju Te Anau. Dobrih 60 km pred mestom me je ustavil cestni delavec in mi povedal, da obstaja kolesarska makadamska pot. Zapeljal sem nanjo, a po 15 km je zmanjkalo markacije, nato sem se podal po drugi makadamski cesti, ki spet ni bila prava, šel sem na tretjo, asfaltno cesto, ki spet ni bila prava . Končno mi je le uspelo še po eni napačni in nato pravi cesti priti na pravo pot. Prekolesaril sem dobrih 20 km brez potrebe, do cilja pa mi je ostalo še 47 km, od tega 7 kilometrov z vetrom v prsa. Izgubljeni čas me je prisilil, da sem ta del poti prvič v Novi Zelandiji kolesaril na polno in ob sedmih zvečer prišel do Te Anaua. Mudilo se mi je, ker sem imel naslednji dan rezervirano vožnjo z avtobusom do Milford Sounda. Pot do tja je potekala po lepi pokrajini. Vkrcal sem se v čoln in se prepustil lepotam klifov. Stene so veličastne, mogočne. Ko se na točki obračanja obrneš nazaj, vidiš neverjetno veličastno podobo. Še eno lepoto za večen spomin, čeprav je to le deset odstotkov parka Fiordland,« je razložil Joži in dodal, da ga je pot nato vodila mimo mesta Queenstown. Ker so mu svetovali, da je najbolje imeti v mestu roke v žepih, je prespal v predmestju Frankto-na. Sledilo je osem dni vožnje okrog tamkajšnjih hribov. »To so bili najlepši kolesarski dnevi, kar se tiče uživanja v naravi. Frankton, Cromwell, Wanaka z jezerom in znamenitim drevesom, ki raste iz vode, pa prelaz Haast in ledenika Fox in Franz Josef dajejo popotniku res veliko videti. Ledenik Franz Josef sem si pogledal od daleč, saj s kolesom in kolesarsko opremo ni priporočljivo hoditi preveč blizu. Tudi od daleč je lepo videti ledenik, ki je oddaljen samo dobro uro hoje. Sledili so še kraji Harihari, Hokitika in Greymouth, nato pa se je ta pravljična pot končala. Kar pravljično pa je bilo v kampu v kraju Harihari, kjer sem srečal Kanadčana Jeana. Kakšno naključje, usoda, kdo ve? Če bi se zmenila, se verjetno ne bi srečala,« nam je zaupal Joži. Konec krožne vožnje po južnem otoku Po šestih dneh skupnega kolesarjenja sta se v kraju Mo-tupiko razšla, sledili so štirje dnevi kolesarjenja do Pictona, kjer je po 31 dneh končal svojo krožno vožnjo po južnem otoku. Od Pictona ga je trajekt pripeljal ponovno v oblačni Wellington. Ostala mu je še zadnja četrtina poti. »Od Wellingtona do Hawke's Bayja sem se večinoma vozil po stranskih cestah. V Napieru sem bil dogovorjen z dvema Slovencema, Matejem in Matijem, ki živita v kraju Clive. Prijazno sta mi ponudila vse ugodnosti v njuni hiši. Najbolj pa sem se razveselil pogovora v slovenščini. Zvečer smo šli na največji Art Deco festival na Novi Zelandiji, kjer je bilo ogromno lepih starih avtomobilov, veliko ljudi pa oblečenih v stara oblačila, ki so plesali na staro glasbo. Nepozaben večer. Zjutraj me je Matija peljal še na njihovo goro, ki je visoka samo 399 m, razgled pa neverjeten. Naslednji dan sem zopet šel na avtobus, od Napierja do Joži Jerman med svojim predavanjem v preboldski knjižnici Joži ob vznožju ledenika Franz Josef Gisborna, kar je bila pravilna odločitev. Ozka cesta in veliko območje brez signala. Potrebno je povedati, da je na Novi Zelandiji veliko območij, kjer ni nobenega signala. Največ štiri dni sem bil odrezan od sodobne tehnologije. V primeru težav je to lahko velik problem. Naslednji dnevi do Aucklanda so bili eno samo veliko uživanje. Že nekaj časa se nisem več obremenjeval z ničimer, kilometri, vreme, gorske ceste. Da sem začel uživati na potovanju, sem potreboval en mesec in pol. Pri jezeru Taupo sem prenočeval dva dni, prav tako tudi v Rotorui, kjer sem si ogledal maorsko vas. Najbolj sta me očarali kuhinja in kopalnica. S pomočjo toplih vrelcev so kuhali in imeli toplo vodo za umivanje. Tudi kulturni pro- Zelena novozelandska pokrajina _SaAtiriisAe/.daiitte/S SAVINJSKE ZGODBE november 201 8 25 gram je bil vreden ogleda. Seveda ni manjkalo njihovega bojnega plesa hake.« Ogled vulkana, navade, hrana in še kaj Po dveh dnevih v mestu Tauranga si je ogledal vulkan Maunganui, ki je od daleč res impozanten. Zadnji dan potovanja pa je doživel enega najlepših razgledov na severnem otoku. Sledila je vožnja s trajektom do Aucklanda in po 83 dneh je zopet zagledal Sky Tower. »Prvi hip me je zajela žalost, da je konec mojega potepanja, nato me je prevzelo veselje, da sem uresničil zadani cilj. S ponosom sem dvignil roke v znak samozavesti, hkrati pa se veselo nasmejal, ker sem se spomnil na svoj naslednji kolesarski podvig, ki ga nameravam izpeljati.« Veliko podrobnosti mu bo ostalo v spominu: »Novozelan-dci imajo nekaj čudnih navad. Sredi poletja v vročini hodijo v škornjih ali težkih delovnih čevljih in volnenih nogavicah. Druga skrajnost je, da veliko hodijo bosi. Na odprtih cestah so slabi šoferji, vse pa se spremeni v mestu. Vsi ti dajejo prednost. Zelo me je presenetila tudi velika prijaznost do tujcev. Vedno so pripravljeni pomagati. Včasih dobiš zastonj kavo, v hotelu sem enkrat dobil celo zastonj zajtrk. Tudi najmanjše zneske (2 €) plačujejo s karticami. Ogromno je tujcev, prevladujejo Azijci in mladi Nemci z delovnimi vizami. Slovencev tam ni, ravno zato je pomoč, ki mi jo je ponudil Zan Cimerman, neprecenljiva. Vedno mi je stal ob strani z nasveti in izkušnjami,« je poudaril Joži, nato pa podal še nekaj zanimivih in koristnih informacij: »Življenje zna biti drago. Povprečen zajtrk (jajce s slanino) stane od 8 do 10 evrov, obvezna kava je okoli 2,5 evra. V restavracijah sem bil zelo malo, ker je drago. Pa še tam sem iskal pice. Cene so od 12 do 18 evrov.« Vsak večer pa ga je čakalo kar nekaj obveznosti. »Najprej tuširanje in priprava večerje, po potrebi pranje perila, priprava načrta poti za naslednji dan, finančni obračun dneva in pisanje dnevnika. Poleg tega še obvezno javljanje in pošiljanje slik domačim in na družbena omrežja. Vse to mi je vzelo veliko časa in včasih sem šel kar malo pozno v posteljo. Glede na to, da sem bil na začetku ture na kolesu od 8 do 10 ur, sem potreboval vsaj sedem ur spanja. Prenočišča so prav tako lahko draga. Če niste preveč občutljivi, kje spite, pa je lahko poceni. Najdražji so moteli in B&B, okoli 80 evrov. V manjših mestih lahko hotelsko sobo dobite že za 30 evrov. Najcenejša postelja je okoli 15 evrov v hostlih, v backpacker-sih pa 20 evrov. V kampih lahko spite zastonj, brez vode za tuširanje ali pa plačate med 6 in 15 evrov. Sam sem v premajhnem šotoru prespal 33-krat, v hostlih 30-krat, štirikrat v motelih in petkrat zastonj,« nam je za konec povedal Joži in dodal: »V 70 dneh sem preko-lesaril 5151 km, povprečno 73 km na dan, z avtobusom sem prepotoval 1210 km, skupno 6 dni pa sem porabil za počitek in relaksacijo ter oglede v posameznih krajih. Videl, doživel in občutil sem nekaj najlepših stvari v življenju, za kar se moram zahvaliti tudi sponzorjem. Brez njih bi moral zagotovo izpustiti kakšen nepozaben dogodek. Slišati bo kičasto, toda lahko rečem, da je bilo to zame popolno potovanje. Pridobil sem nove izkušnje, imam nov cilj, toda mislim, da se največja sprememba zgodi, ko ugotoviš, zakaj bi še potoval. Po mojem mišljenju ni pomemben cilj potovanja, ampak njegov namen,« je zaključil svojo pripoved Joži Jerman. D. Naraglav Braslovčanka o življenju na ladji Življenje in delo na ladji je bil naslov predavanja v bra-slovški knjižnici, na katerem je domačinka Urška Veber spregovorila o delu in življenju na velikih tovornih ladjah splošne plovbe. 30-letna Bra-slovčanka na ladjah že nekaj let opravlja delo prve častnice. Predavanja so se udeležili številni obiskovalci, ki jih je uvodoma pozdravila knjižničarka Laura Jelen. Urška Veber se je po končani srednji prometni šoli v Celju vpisala na Fakulteto za pomorstvo in promet na Primorskem. Med študijem je podrobno spoznala teorijo pomorstva in pridobila številna znanj z različnih področij. Fakulteto je končala decembra leta 2011 in se tri mesece kasneje prvič vkrcala na ladjo MV Tamar. »Zelja po delu na ladji je bila v meni že od mladosti. Ze od malega sem bila navdušena, ko sem na morju opazovala ladje, ki so plule v daljavi. V srednji šoli se je želja po delu na ladji samo se povečala in tako sem vso pozornost namenila temu cilju,« je povedla Vebrova in dodala, da je delo ladijskega častnika zelo dinamično in polno dnevnih izzivov, ki naredijo življenje razburljivo, raznoliko in predvsem zanimivo. »Biti pomorščak zame ni samo služba ali poklic, je tudi način življenja. Razlog zato je predvsem v tem, da tri četrtine leta preživim na ladji, kjer je okolje povsem drugačno, a po drugi strani tudi isto kot na kopnem.« V povprečju posadka na tovrstnih tovornih ladjah šteje od 19 do 20 ljudi. Če so na kopnem za eno službo ali dejavnost odgovorne dve ali tri ali celo še več oseb, je na ladji to ravno obratno. Ena oseba ima vsaj pet zadolžitev. Število teh "Urškina" ladja Nova Gorica in odgovornosti posameznika pa se večajo z rangom oziroma činom, ki ga ima posameznik na ladji. Vebrova je prva častnica na ladji Rossana. Njene zadolžitve so upravljanje ladje v času navigacije, ravnanje s tovorom in zlaganje tovora, nadzorovanje delovanja ladje in organizacija dela ter vzdrževanje ladje, pregledi in vzdrževanje požarne opreme ter opreme za reševanje, izobraževanje mlajših kadrov, organizacija in naročanje materiala in rezervnih delov za palubni del ladje ... Na ladji veljajo prav posebna pravila. Na prvem mestu je vedno varnost, vse drugo je sekundarnega pomena, najpomembnejša oseba na ladji pa je kuhar, saj si nihče ne želi biti lačen. Delo na ladji se nikoli ne konča, poteče le pogodba. »Zaradi dela in življenja na ladji imam idealno priložnost, da sama sebe preizkušam in sama Urška na navigacijskem mostu sebi ter drugim dokazujem, česa sem zmožna in česa smo zmožne. Tak način življenja ponudi idealno priložnost za pridobivanje novih izkušenj, potovati po svetu in tako spoznavati nove ljudi, kraje in raz- lične kulture,« nam je zaupala Braslovčanka, ki je trenutno na oddihu, novi izzivi pa jo čakajo že po novem letu. T. Tavčar, foto: T. T. in osebni arhiv Urške Veber Prvo srečanje Praprotnikov V šolo pred sedmimi desetletji Dober ducat starostnikov, ki so se rodili ob začetku II. svetovne vojne, je preživelo sredi oktobra prav poseben dan. Prvič, odkar so leta 1948 prestopili prag tedanje Osnovne šole Žalec, so se namreč zbrali in skupaj obudili spomin na čas pred sedemdesetimi leti. Prišli so od vsepovsod, eden celo iz Nemčije. Glavno zaslugo za srečanje je imela Pavlina Glušič iz Vrbja, ki se je morala zelo potruditi za seznam sošolcev, ki jih je potem skušala poiskati in navezati stik z njimi. Kot nam je povedala, je bilo po podatkih Zgodovinskega arhiva Celje v šolsko leto 1948/49 v OŠ Zalec vpisanih štirideset učencev. Ob iskanju sošolcev po seznamu so ugotovili, da jih je petnajst že pokojnih, za štiri jim ni uspelo izvedeti, kako je z njimi, nekaj se jih je opravičilo zaradi slabega zdravja, dva se nista Nekdanji sošolci, ki so pred sedemdesetimi leti prvič sedli v šolske klopi. javila, tako da jih je na srečanje prišlo dvanajst. Toda ti so bili zares srečni, da so si lahko segli v roke in skupaj obujali spomine na čas, ko jim je znanje najprej podajala učiteljica Olga Pivc. Snidenje po toliko letih je bilo posebno in čustveno, leta so namreč naredila svoje in prepoznavanje drug drugega je bilo zelo zanimivo. Skupaj so se nato odpravili na ogled Zalca in fontane piv, obiskali so nekdanjo osnovno šolo in si ogledali druge zanimivosti Zalca, z druženjem pa so nadaljevali v žalskem hotelu. D. N. Udeleženci srečanja rodbine Praprotnik Sredi oktobra, so se v Andražu nad Polzelo zbrali na srečanju člani rodbine Pra-protnik, po domače Malezo-vih. Gre za potomce Ivana in Frančiške, rojene Plaskan, oba sta se rodila leta 1902, potomce Ivanovih sester Ivanke, Marije in Ane ter brata Franca, rojenih v letih od 1882 do 1898. Srečanja se je udeležilo kar 84 sorodnikov skorajda iz vseh delov Slovenije. Obujali so spomine na preteklost, beseda je tekla o skupnih prednikih, o današnjem življenju in o okoljih, iz katerih prihajajo. Ob koncu srečanja so prejeli spominsko fotografijo in fotokopijo družinskega drevesa, razšli pa so se z obljubo, da se kmalu spet srečajo, naslednjič v še večjem številu. T. Tavčer 26 november 201 8 NASA DEDIŠČINA _SaAjlnis&e/. datine/S Boj za emancipacijo žensk v 19. stoletju S predavanja dr. Marte Verginella Marta Verginella je petletni projekt dobila lani v sklopu prestižnega znanstvenega razpisa Evropskega raziskovalnega sveta (ERC). Gre za prvi raziskovalni projekt s področja humanistike in družboslovja v Sloveniji, ki je pridobil financiranje ERC. Marta Verginella svojo poklicno pot gradi kot predavateljica na ljubljanski filozofski fakulteti na oddelku za zgodovino. Ne ostaja pa zaprta v univerzite- tnih predavalnicah, temveč svoje raziskave in ugotovitve deli s splošno javnostjo. Lani je izšla odmevna knjiga o prvem slovenskem ženskem časopisu Slovenka, ki je na prelomu iz 19. v 20. stoletje izhajal v Trstu. Raziskovalno se ukvarja prav s položajem žensk v družbi, socialno zgodovino, spominskimi, mejnimi in nacionalnimi študijami, zgodovino žensk in spola ter ustno zgodovino. V Medobčinski splošni knjižnici Žalec je prejšnji mesec potekalo strokovno predavanje z naslovom Boj za emancipacijo žensk v 19. stoletju in njihov vstop v nacionalno areno. Predavanje je bilo eno v nizu prireditev, ki letos potekajo v počastitev 200-letnice rojstva prve slovenske pesnice Fanny Haussmann, 180-le-tnice rojstva Simona Kukca in Janeza Hausenbichlerja ter 150-letnice II. slovenskega tabora v Žalcu. Predavateljica zgodovinarka prof. dr. Marta Verginella, ki že dobro leto vodi mednarodni raziskovalni projekt o vlogi in položaju žensk v tranzicijah prejšnjega stoletja na območju Slovenije in širše regije. V svojem predavanju je poudarila pogum žensk v francoski revoluciji in se nato sprehodila skozi 19. stoletje ter med drugimi omenila Fanny Haussmann in Barbaro Širca, ki sta s svojim izpostavljanjem, ena v javnem časopisju, druga v trškem življenju, pomembno zaznamovali tisti čas v našem lokalnem okolju ter s tem dali vedeti, da imajo tudi ženske svoj glas. Danes si je težko predstavljati, da so šele pred 70 leti odpravili zakone, ki so moškega postavljali za glavo družine in s tem v nadrejen položaj nad ženo, da ženske niso smele sodelovati pri političnem odločanju ali se vpisovati na vse študijske programe. Stereotipne predstave o tem, naj žena skrbi le za dom, javno življenje pa prepusti moškim, so rušile številne Slovenke, ki so orale ledino v umetnosti, aktivističnem delovanju, šolstvu, zdravstvu in drugod. V zadnjih 150 letih, odkar so prvič začeli govoriti o ženski volilni pravici, pa do današnjega časa se je ogromno spremenilo, vseeno pa so na vodilnih položajih v družbi ženske še vedno v manjšini. Ob pogledu na zapisano slovensko zgodovino imamo občutek, da so jo ustvarjali zgolj moški. Le malo žensk je našlo svoj prostor v njej. So pa ženske tudi v preteklosti soustvarjale zgodovino, a so v današnjih zgodovinskih kanonih spregledane oziroma izpuščene. V vsakem obdobju se zagotovo najde ne le ena, ampak več takšnih žensk. Za 19. stoletje je potrebno izpostaviti, zlasti v povezavi z organizacijo žensk za narodnobuditeljsko delo, Marijo Horak Murnik, ki začne povezovanje t. i. narodnih dam, s katerimi se udeležuje čitalni-ških večerov, organizira neformalne dobrodelne prireditve. Iz tega njihovega udejstvova-nja v javnem življenju pozneje nastanejo društva. Prek Družbe svetega Cirila in Metoda se vključijo v boj za nacionalne pravice Slovencev, tam pomagajo zbirati prispevke za ustanavljanje slovenskih šol na meji med slovenskim in nemškim svetom ter Italijani. Pozneje ženske ustanovijo tudi lastna društva. Na tem področju je zelo dejavna Franja Tavčar. Marica Nadlišek Bartol soustanovi pomemben ženski časopis v Trstu, Slovenko. V Socialdemokratskem gibanju se pred 1. svetovno vojno začne udejstvovati Alojzija Štebi, ki je organizirala prve mednarodne dneve žena na Slovenskem leta 1913. Lahko bi naštela še vrsto žensk, ki so sodelovale v zgodovinskem dogajanju. Zato je treba raziskovati tudi to plat zgodovine in jo umestiti v splošni zgodovinski spomin. Vstop žensk v javno in politično življenje Kot je povedala predavateljica, lahko to obdobje umestimo v drugo polovico 19. stoletja prek narodnostnega gibanja. Prve diskusije o tem, ali naj ženske dobijo volilno pravico, pa so se začele že leta 1848, ko je taka razprava potekala na zborovanju štajerskih deželnih stanov v Gradcu. Dogovorili so se, da meščanke lahko dobijo volilno pravico, kmetice pa ne. Ženske lahko sicer volijo ponekod na lokalni ravni od leta 1850 naprej, gre seveda za tiste, ki plačujejo davek, pa še te lahko oddajo svoj glas le po pooblaščencu. Same začnejo zahtevati svoje politične pravice šele na začetku 20. stoletja, ko zahtevajo spremembo zakona o društvih, ki je ženskam prepovedoval članstvo v političnih strankah, prav tako niso smele organizirati političnih prireditev. Zahtevajo tudi uveljavitev volilne pravice za ženske. Sprva to zagovarjajo učiteljice v svojem društvu, pozneje pa tudi druga ženska društva, Splošno slovensko žensko društvo in krščanskosocialno gibanje. Kakšen je bil prispevek žensk k narodnostnemu prebujanju, spodbujanju slovenske narodne zavesti v Habsburški monarhiji - kotlu različnih narodov? Sodelovale so kot narodne dame, nato organizirano v različnih ženskih društvih. Na Dunaju je, recimo, Splošno slovensko žensko društvo poslalo peticijo, ko sta v Ljubljani leta 1908 na demonstracijah padli dve smrtni žrtvi - Ivan Adamič in Rudolf Lunder. Podpirajo ustanavljanje slovenskih šol na območjih, kjer bi jih lahko ogrozile nemške in italijanske šole. Med 1. svetovno vojno sta najpomembnejši voditeljici liberalnega in katoliškega ženskega gibanja - Franja Tavčar in Cilka Krek, sestra Janeza Evangelista Kreka, - zbirali podpise podpore Majniški deklaraciji. Ženske torej odigrajo pomembno vlogo pri oblikovanju slovenske narodne zavesti. Če so še v 70. letih 19. stoletja nekateri moški skeptični do prispevka žensk in jih pošiljajo nazaj za štedilnik, kmalu sprevidijo, da brez žensk močno narodnostno gibanje ni mogoče. Tudi časopis Slovenka ustanovijo, da se dviga narodna zavest pri Slovencih. Veliko vlogo pri tem vstopu v javno življenje je igralo tudi samo izobraževanje deklet. Leta 1869 je bil sprejet zakon o obveznem osnovnem šolstvu in po tem zakonu so morale tudi deklice obiskovati osnovno šolo. Kmalu zatem začne primanjkovati učiteljev in tako v ta poklic množično vstopijo ženske. Na prelomu stoletja je že okoli 40 odstotkov učiteljic, leta 1910 pa so že predstavljale večino. V 90. letih 19. stoletja je ustanovljena višja dekliška šola, ki se čez nekaj let spremeni v licej. Hkrati se ustanavljajo številna učiteljišča po slovenskem ozemlju. Tukaj se izobražuje slovenska inteligenca, ženske, ki bodo pozneje imele vodilno vlogo v društvenem gibanju in se bodo zavzemale za ženske pravice, postale bodo pomembne slovenske pisateljice in pesnice. Univerza pa je dolgo za ženske zaprto območje. Najprej lahko vstopijo na filozofsko fakulteto, najpozneje pa v študij prava, saj še v medvojnem obdobju ženske niso smele biti sodnice. Tudi v učiteljskem poklicu niso bile enakopravne z moškimi. Za ženske učiteljice veljal celibat Za ženske je veljal celibat. Če se je učiteljica poročila, je morala zapustiti ta poklic, izjema je bila poroka z učiteljem. Prav tako ni imela več pravice do pokojnine. Plače niso bile izenačene, saj so imeli moški višje, ženskam tudi niso pripadali nekateri dodatki, zato je med učiteljicami na prelomu iz 19. v 20. stoletje opazen delež nezakonskih mater. Te ženske so bile nato velikokrat prisiljene zapustiti Kranjsko, kjer je bil odnos do nezakonskih mater zelo negativen, in se preseliti v Trst, na Koroško ali Štajersko. Tam je bil drugačen odnos do nezakonskih otrok, na Koroškem je bil na primer glede na preostale dežele največji delež nezakonskih otrok. Trst je bil takrat največje slovensko mesto, imel je 120.000 prebivalcev, od tega 56.000 Slovencev, bil je metropola, največje pristanišče v monarhiji in zelo zaželeno mesto. V Ljubljani, ki je bila sicer kulturna in politična prestolnica Slovencev, je tedaj živelo 52.000 ljudi. Pretok ljudi je bil velik, zato v Trstu ni bilo mogoče izvajati nadzora kot na Kranjskem. Na Koroškem je bilo več hribovskih kmetij, kjer je bil nadzor prav tako omejen, je bilo pa kar nekaj učiteljic samskih. Z odločitvijo za učiteljski poklic so se namreč odločile tudi za celibat. Vzrok, zakaj se učiteljice niso smele poročiti, je bil, da potem ne bodo mogle popolnoma izpolnjevati svojega poslanstva kot učiteljice. Pojavlja se namreč termin socialno materinstvo - ženska je lahko mati svojim lastnim otrokom, če jih nima, pa je lahko mati drugim otrokom. Ženska lahko deluje le kot mati in če ima svoje otroke, se bo težko razdajala tujim otrokom. Prav tako je veljalo, da je moški oskrbovalec družine, on prinese v hišo denar in je dolžan skrbeti za ženo in otroke, učiteljice pa so prav tako imele plačo in bi torej po poroki odžirale delo moškim. Vojne, izseljevanja zaradi težkih gospodarskih razmer so na Slovenskem počasi postavljali tudi drugačna razmerja med moškimi in ženskami. Za slovenski prostor je značilen visok delež pridobitnih žensk. Kranjska je bila med vsemi avstrijskimi deželami tista, ki je imela največ zaposlenih žensk, več zaposlenih je imela le še Šlezija. K temu je precej pripomogla ljubljanska tobačna tovarna, ustanovljena v drugi polovici 19. stoletja. Te tobakarice, kot so jih imenovali, so bile pomemben del delavskega življenja v Ljubljani, dobro so zaslužile in se znale organizirati. Zanje je veljalo, da so dobra »partija« za poroko, bile so spoštovane in zaželene, ker so imele svoj denar. Je pa v tovarnah veljal spolno determiniran sistem, saj so bile delavke zaposlene na t. i. ženskih delovnih mestih. V tobačni na primer pri zvijanju cigaret in cigar. To so bila nižje plačana delovna mesta, moški pa so upravljali stroje. Gospodarska kriza in ženske V 30. letih 20. stoletja je nastopila gospodarska kriza in ženske so postale prve žrtve zaostrenih finančnih razmer. Žensk v javni upravi niso več zaposlovali, službe v javni upravi so bile namreč najvarnejše službe, ki naj bi bile rezervirane za moške. Nato so jih začeli odpuščati v državni upravi, čeprav je tudi takrat veljal zakon, po katerem so bili ženske in mo- Ljubiteljski zgodovinar Gregor Laznik iz Podvrha pri Braslovčah je pred časom po več kot desetletjih zbiranja postavil na ogled zbirko militarij I. in II. svetovne vojne z več kot 1000 primerki, ki slikovito razkrijejo različne drobce životarjenja ški enakopravni. Najprej so jih odpuščali na pošti, pozneje se je začel zmanjševati delež žensk v učiteljskem poklicu, ukinili so tudi vpis žensk na učiteljišča. Recesija pa je vplivala tudi na to, da so moški izgubili službo v dobro plačanih poklicih v industriji in da so začeli zaposlovati ženske na črno ali za precej manjšo plačo, kot so jo prej prejemali moški kolegi. Po 2. svetovni vojni so se stvari začele bistveno spreminjati, pri čemer je šlo za vlogo Komunistične partije, ki se je v svojem političnem programu zavzela za volilno pravico žensk, ki pomeni znak za demokratični napredek. Tako že leta 1942 ženske prvič volijo na vojakov na fronti in njihov vsakdanjik. Odprtje razstave je potekalo ob sproščenem druženju z ogledom zbirke in pogostitvijo; brez golaža iz kotla, čisto po vojaško, pač ni šlo. Dogajanje so popestrili še zbiratelji iz Zasavja, oblečeni v osvobojenem ozemlju, po vojni pa se v ustavo leta 1946 zapiše volilna pravica za vse. Partija se je zavzela tudi za sprejetje nove, sodobnejše socialne zakonodaje, celotno habsburško obdobje in med obema svetovnima vojnama so namreč veljali isti zakoni. Obči državljanski zakonik je veljal od leta 1811 do 1945 in ti zakoni so bili zelo neživljenj-ski. Pisalo je, da je mož glava družine, ženska brez moškega privoljenja ni smela delovati v podjetništvu. Po 2. svetovni vojni so uredili tudi položaj nezakonskih otrok, položaj žensk kot državljank, saj je včasih ženska izgubila državljanstvo, če se je poročila s tujcem. D. Naraglav replike uniform 3. bataljona 87. strelskega polka avstro--ogrske vojske. Odprtje zelo zanimive zbirke si je ogledala tudi podžupanja Občine Braslovče Danica Tajnšek in podprla prizadevanje za ohranitev zgodovinske dediščine. T. Tavčar Zanimiva zbirka Skupina zbirateljev iz Zasavja, ki je bila oblečena v uniforme 3. bataljona 87. strelskega polka avstro-ogrske vojske, in lastnik zbirke Gregor Laznik. _SaAtirUsAe/.daiitte/A NAŠA DEDIŠČINA / NAGRADNA KRIŽANKA november 201 B 27 Sto let od prve svetovne vojne Prva svetovna vojna je zahtevala več milijonov žrtev. V sodelovanju z Zgodovinskim in narodopisnim društvom Prebold je v soboto, 10. novembra, v Občinski knjižnici Prebold potekala prireditev v počastitev stote obletnice konca prve svetovne vojne. Predavala sta dr. Bojan Himmelreich, zgodovinar in arhivist iz Zgodovinskega arhiva Celje, ter mag. Uroš Herman, ki se kot zgodovinar posveča politični zgodovini prve polovice 20. stoletja, posebej pa ga privlači lokalna zgodovina Savinjske doline in domače občine. Zgodovinsko in narodopisno društvo Prebold je ob tej priložnosti v knjižnici postavilo na ogled tudi dokumentarno razstavo z naslovom Prebold in okolica v času prve svetovne vojne. Za kulturni program je s petjem in harmoniko poskrbel domačin Andrej Stergar. Dr. Bojan Himmelreich je govoril o političnogospodar-skih razmerah med prvo svetovno vojno, s poudarkom na dogajanju v širšem celjskem zaledju. Predavatelj je predstavil predvsem vidik pomanjkanja hrane, ustreznih oblačil, kuriva, delovne sile, omejen stik med vojaki in družin- skimi člani, vojaško cenzuro, omejitve pri potovanjih civilnega prebivalstva. Mag. Uroš Herman je orisal splošno vojaško in politično dogajanje v prvi svetovni vojni. Ob tem je izpostavil spremembe, ki jih je vojna prinesla v Evropi in svetu ob koncu vojne s sklenitvijo versajske mirovne pogodbe, pri čemer je še zlasti opozoril na takratno sočasno politično krepitev slovenske samozavesti, ki je pripeljala do ustanovitve prve jugoslovanske države Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je leta 1929 preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo. Prva svetovna vojna je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in končala 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Ze leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, an-tanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro--Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni so se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružile še Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa sta pristopila Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Otomansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala prav tako nepričakovano, kot se je začela. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, Rusko, Nemško, Avstro-Ogrsko in Otomansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versaj-ska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmago- valk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter nikoli končane vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice tudi v 21. stoletju. D. Naraglav SESTAVU- Boris >|ss!|ey| SOČASNO SKOTENI MLADIČI FLORETU PODOBEN KRATEK MEČ (ŠP.) VRSTA JABOLKA BUČA (NAR.) VRSTA LAMINATA PREVLEKA ZA ODEJO trosi AMERIŠKO NAFTNO PODJETJE V EVROPI FRANCOSKI PISATELJ PAUL (1852-1935) 18 JAREK (POG.) KOŽNE LUKNJICE AMERIŠKA IGRALKA HEDY AVSTR. RODU 11 TRŽNICA ROMUNSKI NOGOMETAŠ BOGDAN (VRATAR) ORANJE (ZAST.) LJUBITELJ NARAVE ITA. KEMIK GIULIO ARMENSKI PISATELJ GAZAROS DEBELA ŠIBA (NAR.) NABIRALEC PRIPADNICA 0ŠEN0V NEKDANJA NORVEŠKA GLASBENA SKUPINA DOMNEVNE SLEDI SPOMINOV NAJVEČJA REKA V JZ FRANCUE 14 LOPATICA PRI PLUGU ZA ČIŠČENJE, RALKA PRIPADNIK ABAŠEV DELAVEC V USNJARNI AMERIŠKI DRUŽABNI PLES V 4/4 TAKTU DARIO VARGA PTIČJA SAMICA INDIJSKI PISATELJ MULK RADŽ MESTO V NOTRANJOSTI DALMACIJE, HRVAŠKA NARAVA, ČUD (STAR.) 19 REKA, KI TEČE SKOZI FIRENCE REKA V NEMČIJI MESTO V ČRNI GORI UMETNIŠKA ZVRST JOŽE EKART PODZEMNA JAMA NA HRVAŠKEM, ZAHOD. OD PERUŠIČA VIDIK, POGLED NEKDANJA ROKOMETAŠ. JASNA LJUBITELJ ČAJA (NAR.) OPRAVLJANJE FUNKCIJE 12 IZABELA (KRAJŠE) 21 SODNIK V GRŠKEM PODZEMLJU SLOVENSKI MANEKEN KOBILICA VREČICA ZAPRTOTKOSHIC NOVINARKA SENICA SKANDINAV. DROBIŽ, STOTINKA KRONE ZIMSKO ŠPORTNO SREDIŠČE V ITALIJI 17 ZVEZA V ŠPORTU 20 VEUKA LUKNJA V SKALAH OSLOV GLAS SPODNJI DEL PROSTORA LADO BIZOVIČAR FRANCOSKI DIRKAČ FORMULE 1 JEAN 10 REKA V FRANCIJI, SENA FRANCOSKI RALLY DIRKAČ SEBASTIEN 13 KUNI PODOBNA ŽIVAL RADOVEDNI TV KUŽA 15 NEKDANJI NORVEŠKI SMUČARSKI TEKAČ ODDVAR 5 6 7 8 1 7 5 9 10 1 8 11 12 8 ANAND: ind. pisatelj BOURGET: fr. pisatelj 2 2 13 3 14 15 10 16 C 3 17 10 18 19 20 13 8 21 Nagradna križanka »BRGLEZ« Rešitev križanke, objavljene v oktobrski številki Utripa Savinjske doline: Z-NAMI-JE-VEDNO-LEPO. Izžrebani nagrajenci: 1. Marija Žefran, Zajasovnik 1, Motnik; 2. Branko Janez Rojc, Dolenja vas 168, Prebold; 3. Bogdan Paušer, Petrovče 136, Petrovče. Nagrajence bo o nagradi obvestilo podjetje, ki podarja nagrado. Pokrovitelj križanke v tokratni številki časopisa je Brglez, d. o. o. , Vransko 17, Vransko. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 10. 12. 2018. ŽIVIMO Z ZEMLJO _SaAjlnis&e/. datine/S Posodobljen vrt Sprehod skozi jesenski gozd Praktična delavnica je odlična priložnost za pridobivanje novih znanj na področju zelišč. november 201 8 Vrt zdravilnih in aroma-tičnih rastlin na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je bil ustanovljen leta 1976 z namenom, da IHPS postane center za pridelavo, predelavo in uporabo zdravilnih rastlin v Sloveniji, kar mu je s svojim dolgoletnim obstojem vsekakor uspelo. Po več kot 40-letnem obstoju pa se je pokazala potreba po drugačni, bolj sodobni ureditvi VZAR kot osrednje povezovalne točke na področju pridelave in uporabe zelišč ter prostora za spodbujanje družbene in socialne vključenosti različnih skupin prebivalstva. Idejo bodo uresničili v sklopu operacije, ki jo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, vodi pa jo dr. Barbara Čeh z IHPS. Mlade do 30. leta starosti so spomladi spodbudili k sodelovanju na natečaju za načrt preureditve. Zmagala je Nina Friškovec oziroma njen idejni načrt. Zanimivo je združila osnovno tematiko IHPS, to je hmelj, z drugo pomembno panogo, z zelišči. Tako bo na njivi izrisana velika rastlina hmelja s tematskimi zasaditvami zelišč. V četrtek, 25. oktobra, so pripravili prvo delavnico Zelišča za različne namene uporabe - tematske zasaditve, ki je bila namenjena predvsem starejšim od 50 let, ki jih zanimajo zelišča, ob tej priložnosti pa so posadili prve tematske gredice v VZAR. Delavnico je vodila mag. Nataša Ferant, ki je povedala vrsto zanimivosti iz sveta zelišč. Delavnice so se udeležili tudi člani zeliščarskega krožka Univerze za tretje življenjsko obdobje in številni drugi, ki jih zanima ta tematika. Vsi so bili enotnega mnenja, da so takšne akcije zelo koristne. Z obiskom so presenetili tudi otroci z vzgojiteljicami iz žalskih vrtcev in dogodek se je razvil v čudovito medgeneracijsko druženje. V petek, 26. oktobra, so izvedli praktično delavnico za pridobivanje novih delavnih izkušenj, ki je bila namenjena predvsem brezposelnim osebam in tistim, ki so želeli pridobiti nove izkušnje in znanje ter kompetence na področju zelišč. To področje je namreč tudi zanimiva tema za poklicno pot, in sicer tako tematika pridelave in predelave kot izvirna prodaja. V ponedeljek, 29. oktobra, so v okviru praktične delavnice o zeliščih navduševali mlade nad delom s temi rastlinami. Ob presajanju še zadnjih gredic z zelišči pa so poskrbeli za zanimive tematske zasaditve. T. T. Vrtec Prebold že tretje leto sodeluje v inovacijskem programu Mreža gozdnih vrtcev Slovenije. Ob tej priložnosti so drugo novembrsko sredo v vrtcu odprli razstavo Sprehod skozi jesenski gozd, s katero so želeli predstaviti različne likovne in dekoracijske izdelke ter lutke različnih tehnik in motivov na temo jesenskega gozda, ki so jih ustvarili v preteklih dveh mesecih. Ob odprtju razstave in po uvodnem pozdravu vodje vrtca Ljudmile Podgoršek je nastopila pevska skupina otrok pod taktirko Marije Petrovec, nato pa so si ogledali predstavo Palček in gozdna vila v gozdičku v vlogah Barbare Mlakar in Mateje Matko. Skupaj so se podali na sprehod po gozdičku, ki so ga v ta namen ustvarili v večnamenskem prostoru vrtca. S predstavo in z razstavo so otrokom približali skrb do narave in gozda in jih usmerjali k razmišljanju o čistem gozdičku za danes in jutri. »Naravno okolje je spodbudno okolje za učenje in igro predšolskih otrok. Otrokom nudi veliko čutnih spodbud, ki pozitivno vplivajo na razvoj njihovih čutil, spretnosti in ustvarjalnosti. Gozd je naravni prostor, kjer se povezujemo v sinergijo z naravo gozda in naravo otrok. Delo z otroki v gozdu je tudi za nas, pedagoške delavce, pozitiven izziv, kjer razvijamo učinkovite metode. Vedno bolj spoznavamo in ugotavljamo, da so učenje in izkušnje v naravi zagotovo zelo pozitivna dodana vrednost otrokom. Gozd ne omogoča samo doživljanja narave, temveč tudi pozitivno doživljanje samih sebe in svojih vrstnikov,« nam je povedala koordi-natorka projekta Mateja Matko ter dodala, da si želijo, da bi bili otroci v njihovem vrtcu, strokovni delavci in starši srečni zato pojdimo na sprehod v gozd. Tokratno razstavo izdelkov otrok so popestrili tudi s fotografijami jesenskih motivov gozda avtorja Mirana Orožima ter likovnim delom ljubiteljskega slikarja Franca Ocepka, odprtja pa se je udeležil tudi revirni gozdar celjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Egon Vočko. D. Naraglav ADVENT V DVORCU NOVO CELJE 2.12. /10.00-16.00 / Adventni sejem 2.12. /18.00 / Koncert APZ Risto Savin 9.12. /17.00 / Koncert Duo Selection 16.12. /17.00 / Koncert VS Draž 23.12. /17.00 / Koncert MePZ A Capella M DAVIDOV HRAM Zakladnica vsega dobrega www.davidovhram.si ODVISNOST Ja, na tem svetu je že tako, da smo ljudje vedno od nečesa ali nekoga odvisni. In odvisni smo, ker sami tako hočemo, pa tudi zato, ker nam drugi tako diktirajo. Ne verjamete? Pa je res. Odvisni smo od hrane, mode, telefonov, alkohola, cigaret, tablet, takšnih in drugačnih, od seksa, od politike, od staršev, od otrok in še in še, da ne bom predolga. Pa poglejmo nekaj primerov. Odvisnost od staršev. No ja, ko smo majhni, smo od njih upravičeno odvisni, ko pa zrastemo, se pa pri kar zajetnem številu mlajših in starih mladoletnikov zatečena odvisnost nadaljuje in nadaljuje. Nikakor se ne želijo odcepiti od matične celice in so brezsramno prisesani nanjo. Zakaj pa ne, saj je to vendar najugodneje in najceneje. Je pa lahko tudi obratno. Se zgodi, da na stara leta starši postanejo odvisni od otrok, predvsem v današnjem času, ko kreatorji naših usod nikakor ne morejo priti do prave cifre, s koliko denarja lahko posameznik živi in preživi. Vsi so si namreč enotni, da tisti ta skromni res ne potrebujejo veliko. Seveda ne, saj so skromni. Nastane pa problem za njihove otroke, ki so po navadi tudi skromni, če morajo svojega starša nastaniti v dom starostnikov. Tam pa, kakor vemo, niso ravno skromni. O odvisnosti od seksa ne bom izgubljala besed. Tu pri večini denar pravzaprav ne igra nobene vloge, kajti ko še lahko, pač lahko, ko pa ne gre več, pa tudi denar ne pomaga. Kar se tiče mode, ja, ta odvisnost pa lahko stane gore denarja, še posebej, če je oseba bolna tudi na imaginarnost. Saj veste, peglanje kožnega pliseja... Med najbolj množične odvisnosti pa lahko štejemo že kar kronično odvisnost od pametnih telefonov, turških in zadnje čase tudi domačih nadaljevank, raznoraznih TV-šovov in, če hočete, tudi politike. Te odvisnosti sem dala pod skupni imenovalec, saj tudi gre za skupinsko poneumljanje ljudi. Lahko zaključim, da je vsaka odvisnost pravzaprav bolezen. Bolezen pa je treba zdraviti in ozdraviti. Kako lepo je biti ozdravljen, vam lahko pove vsak, ki je, recimo, nehal kaditi, piti ali gledati obljube in zaobljube v raznoraznih šovih. In glejte, kmalu bo novo leto in z njim se bo začela naša vsakoletna velika odisejada - nehali bomo piti, kaditi, zapravljati, postali bomo boljši, pravičnejši, ljubeči. Naj nam zaželim čim več ljubezni, čeprav nam je tudi ljubezen lahko v pogubo. Ola Mar _SaAurUs&e/.daiitte/A INFORMACIJE / PO DOLINI november 201 8 29 Čustvena inteligenca pogoj za uspešnost Srečanje starejših krajanov V Občinski knjižnici Prebold je drugi novembrski torek potekal zanimiv večer, ki je v knjižnico privabil precej ljudi. Razlog za to je bilo predavanje o čustveni inteligenci. Predaval je Staš Žnidar, magister zakonskih in družinskih študij ter psihoterapevt, ki se ukvarja s pospeševanjem duševnega zdravja ljudi, promocijo in načini kultiviranja čustvene inteligence zaposlenih v gospodarstvu in šolstvu, pri mladostnikih in v družini. Psihologi vse pogosteje omenjajo čustveno inteligenco. Prišli so namreč do ugotovitve, da slavni inteligenčni kvocient (IQ) oziroma akademska inteligenca ni merilo za inteligentno obnašanje ali iznajdljivost v vsakdanjih življenjskih situacijah. Ljudje kljub visokemu IQ-ju pogosto doživljajo neuspeh na delovnem mestu, v družabnih stikih, pri ohranjanju zrelih in stabilnih odnosov ter soočanju s težavami in krizami. Raziskave so pokazale, da IQ sestavlja le 20 % dejavnikov, ki določajo življenjski uspeh, preostalih 80 % pa sodi na t. i. področje čustev. Človek uporablja dve vrsti uma: racionalni in emocionalni. Racionalni razmišlja, analizira, sklepa na podlagi objektivnih dejstev, je logičen in prizemljen. Čustveni del je hiter, impulziven, intuitiven, sili k delovanju, še preden utegnemo razmisliti. Včasih daje popačeno sliko realnosti, pri čemer ga vodi selektivni spomin, včasih pa je vir opravičevanja samega sebe in racionalizacije. Vendar dobro voden čustveni um daje energijo za velika dela. Tista, za katera nam racionalni um govori, da se »ne splačajo«. Zato lahko rečemo, da v njem prebivajo najlepše človeške vrline: požrtvovalnost, nesebičnost, plemenitost, velikodušnost. Inteligentno obnašanje je odvisno od usklajenosti teh dveh umov. V vsakdanjih situacijah je med njima ravnovesje, toda nepredvidene življenjske okoliščine v prvi plan izvržejo čustveni um. Temeljna sposobnost čustvene inteligence, iz katere izhajajo vse ostale, je zavest o sebi. Gre za sposobnost človeka, da nepristransko, čustveno neangaži-rano opazuje in presoja samega sebe, ob tem pa ozavesti svoj notranji svet in zunanje obnašanje. Bolj ko smo tega sposobni, bolj poznamo sami sebe. Razvita zavest o samem sebi nam daje verodostojnost, stabilnost in gotovost, da sprejmemo sebe takšne, kakršni smo, poleg tega pa vzpodbuja h konstruktivni spremembi, ko opazimo lastne pomanjkljivosti. Zavest o sebi je pogoj za samonadzor oziroma upravljanje z lastnimi čustvi. Znano je, da je temperament biološko dan, kar pa še ne pomeni, da ne moremo sami zavestno delovati na svoje doživljanje in odzive. Temperamen-tia (latinsko) pomeni zmernost in oblast nad seboj, tako da nas že sam pomen te besede navaja Predavanje Staša Ivanca je bilo zelo zanimivo in poučno. k tistemu, kar moramo storiti s svojimi čustvi. Iz surove energije je treba narediti koristno sredstvo za izražanje človeške narave. Upravljanje s čustvi ne pomeni njihovega nasilnega dušenja in potiskanja, temveč vzgojo nas samih v načinu doživljanja in odzivanja. Nagonski, impulzivni odzivi, ki so posledica nenadzorovanega navala čustev, izzivajo nepredvidljive posledice, najpogosteje nasprotne tistemu, kar smo želeli doseči, in jih zato ne moremo označiti kot inteligentno obnašanje. Slednje zahteva primerna čustva, ki ustrezajo situaciji, v kateri smo. In za konec, koliko bomo sposobni motivirati sami sebe za uresničevanje nekega cilja, je odvisno od sposobnosti upravljanja z lastnimi čustvi. V korenu samomotivacije ležita nadzor negativnih čustev in mobilizacija pozitivnih. Slaba volja, tesnoba, strah pred neuspehom so lahko tako močni, da ovirajo koncentracijo in du-šijo mentalne sposobnosti. Pozitivne misli, optimizem, samo-zaupanje, up in vera v uspeh pa nam nasprotno omogočajo, da bolje izkoristimo lastne potenciale. Od moči pozitivnih čustev je odvisno, koliko energije in vztrajnosti bomo morali vložiti za obvladovanje težav pri uresničevanju nekega cilja, s tem pa je odvisen tudi uspeh tistega, kar počnemo. Najvišji izraz sposobnosti motiviranja samega sebe je stanje zanosa, v katerem je človek popolnoma posvečen temu, kar počne. Ob tem pozabi nase in življenjski vsakdan. Motiviran je s čistim zadovoljstvom, ki mu jo nudi aktivnost, s katero se ukvarja. Delo izziva ugodje, opravlja ga z lahkoto in z največjo učinkovitostjo. Stanje zanosa odlikuje visoka stopnja koncentracije, ki se razlikuje od običajne zavestne usmerjenosti pozornosti s pomočjo volje. Ta koncentracija je sproščena in je ne ovira čustvena razburjenost. Kot bi bila zavest izven časa in prostora, v nekakšnih višjih dimenzijah, kjer ne vladajo zakonitosti tega sveta. »Če strnem, sposobnosti prepoznavanja in obvladovanja svojih čustev, obdržati sebe mirnega in uspevati v medo-sebnih odnosih so vedno bolj cenjene lastnosti, saj vplivajo na naše samozavedanje, ustvarjalnost, samoobvladovanje in obvladovanje stresa, motivacijo ter optimalno delovanje v delovnem okolju. Vsi ljudje imamo razvito določno raven čustvene inteligence, prvih učnih uric o njej smo deležni v svoji družini. Ne glede na to, kako uspešno je bilo to učenje, lahko v odraslosti ta znanja dogradimo in izboljšamo. Znanost o možganih nas uči, da lahko kadarkoli skozi svoje življenje začnemo in utrjujemo nove kompetence oziroma osebnostne lastnosti. Čeprav posedujemo osebnostni značaj, ki je bolj impulziven, lahko z učenjem in osebno izkušnjo svojo čustveno inteligenco nadgradimo ter postanemo to, kar si želimo. Izbira o tem, kdo smo in kaj bomo karakterno, leži tudi v naših rokah,« je zaokrožil svoje predavanje Staš Ivanc in nato odgovarjal še na vprašanja udeležencev tega zanimivega dogodka. D. Naraglav V dvorani Hmeljarskega doma Petrovče je potekalo srečanje starejših krajanov. Krajevna organizacije RK Petrovče je v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Petrov-če v sredo, 21. novembra, v dvorani Kmetijske zadruge Petrovče pripravila srečanje krajanov, starih 70 in več let. Srečanja se je od 456 povabljenih udeležila tretjina. Zbrane so ob tej priložnosti nagovorili predsednica KO RK Petrovče Levec Ksenija Volpe Medved, predsednica Območnega združenja RK Žalec Pavla Artnik, predsednik KS Petrovče Marjan Volpe, predsednica DU Petrovče Darka Uranjek Dimi-trovič, žalski župan Janko Kos in petrovški župnik Ivan Ar-zenšek. Vsi so starejšim zaželeli veliko zdravja, sreče in da bi se na druženju dobro počutili ter prihodnje leto zopet srečali. Starejši so se organizatorjem zahvalili za pripravo tega prijetnega dogodka in vsem zaželeli veliko lepega ob bližajočih se praznikih. Za prijetno druženje, ki se je nadaljevalo vse do poznega večera, so poskrbeli domača folklorna skupina Kobula in učenci OŠ Petrovče. T. T. Srečanje starejših Gotovljanov S srečanja starejših krajanov v dvorani PGD Gotovlje KS Gotovlje in KO Rdečega križa Gotovlje sta zadnjo novembrsko nedeljo v prostorih Gasilskega doma Gotovlje pripravila srečanje starejših krajanov. Od 246 vabljenih krajanov, starih 70 in več let, se je tega prijetne- ga dogodka udeležila dobra polovica. S krajšim kulturnim programom so jih počastili učenci POŠ Gotovlje, pevke Treh vasi in harmonikarja Matevž Čadej in David Goričan. Zbrane so nagovorili predsednik Sveta KS Gotovlje Bernard Gojzdnik, podžupan Občine Žalec Ivan Jelen in predsednica Območne organizacije RK Žalec Pavla Artnik. Program je povezovala Tanja Trobiš, uradnemu delu pa je sledilo prijetno druženje. T. Tavčar Srečanje starejših Libojčanov Krajevna skupnost Liboje je v dvorani DPD Svoboda Li-boje pripravila srečanje krajanov, starih 70 in več let. Teh je v krajevni skupnosti okrog 190. Med njimi jih je bilo kar nekaj nekoč zaposlenih v nekdanji Keramični industriji Liboje, ki je poleg rudnika 200 let dajala kruh velikemu številu prebivalcev tega kraja in okolice. Takšna in podobna druženja so priložnosti, da se poveselijo skupaj s svojimi sovrstniki, sokrajani, prijatelji in sosedi. Letošnji kulturni program so oblikovali otroci Vrtca Liboje in gostujoči pevski sestav Pevke treh vasi ter moderatorka prireditve Jolanda Železnik. Zbrane sta nagovorili Jasna Te-kauc, vodja patronažne službe Zdravstvenega doma Žalec, in Cvetka Siter, ki deluje tudi na področju KS Liboje. Predstavili sta delovanje patrona-žnega zdravstva ZD Žalec, ki je organizirano polivalentno, kar pomeni, da imajo povsod družinsko patronažno sestro, ki načrtuje in izvaja delo v družini. Predstavili sta tudi novost, s katero bi njihovo delo še bolj približali ljudem. Gre za organiziranje srečanj zainteresiranih občanov na dogovorjeni lokaciji, kjer bodo izvajali razne delavnice, svetovanja in druge dejavnosti za boljše pa-tronažno varstvo. Krajankam in krajanom je zaželel prijetno srečanje predsednik Sveta KS Liboje Uroš Feldin in s šopkom rož obdaril najstarejšo krajanko srečanja, 94-letno Marijo Germadnik. D. N. S srečanja starejših krajanov v dvorani kulturnega doma v Libojah 30 november 201 8 KRONIKA _SaAMAii&be/. datine/S OBČINA ŽALEC ŽUPAN objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov za podelitev SAVINOVIH ODLIČIJ ZA LETO 2018 Ob slovenskem kulturnem prazniku v letu 2019 bodo na osrednji občinski proslavi v počastitev slovenskega kulturnega praznika ustvarjalcem na kulturnem področju podeljena Savinova odličja za zasluge na muzejskem, likovnem, prevajalskem, knjižničnem, publicističnem, gledališkem in glasbenem področju, na področju varstva naravne in kulturne dediščine ter drugih kulturnih področjih. Savinova odličja so: - Savinova plaketa z denarno nagrado - Savinova plaketa - Savinovo priznanje Odličja se podeljujejo skladno z odlokom o podeljevanju priznanj Občine Žalec. Savinovo plaketo z denarno nagrado lahko prejme posameznik ali skupina ustvarjalcev za vrhunske dosežke ali življenjsko delo, s katerim je bila občinska kultura uveljavljena v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru. Savinovo plaketo lahko prejme posameznik ali skupina za pomembne dosežke v kulturi, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev občinske kulture. Savinovo priznanje lahko prejme posameznik ali skupina za uspešno delo in prispevek k razvoju kulturnih dejavnosti v občini. Kandidate lahko predlagajo posamezniki in pravne osebe. Pisne predloge z obrazložitvijo pošljite do ponedeljka, 14. januarja 2019, na naslov: Občina Žalec - župan, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, s pripisom »NE ODPIRAJ - SAVINOVA ODLIČJA«. Št. spisa: 094-0008/2018 ZKŠT ŽALEC Na podlagi 24. in 25. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13, 47/15 - ZZSDT, 33/16 - PZ-F in 52/16, v nadaljevanju: ZDR-1) in Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v ZKŠT Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec, z dne 8. 3. 2017, s spremembami in dopolnitvami, ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec objavlja razpisuje prosto delovno mesto VODJE PROGAMA ZA PODROČJE KULTURE (višji svetovalec področja 1 m/ž) Za programskega vodjo je lahko imenovan kandidat/kandidatka, ki izpolnjuje z zakonom določene pogoje in posebne pogoje: - najmanj univerzitetna izobrazba, druga stopnja ali visoka strokovna izobrazba s specializacijo ustrezne smeri, - najmanj pet (5) let izkušenj pri delu na področju kulture, od tega najmanj dve leti izkušenj na vodilnih oziroma vodstvenih delovnih mestih, - znanje vsaj enega tujega jezika, - opravljanje dela tudi zunaj rednega delovnega časa (popoldan, sobote, nedelje, prazniki), - posebna znanja in sposobnost organiziranja ter vodenja ljudi, - poznavanje uporabe osebnega računalnika in osnovnih računalniških orodij, - sposobnost priprave mednarodnih programov in projektov ter njihova izvedba, - opravljanje drugih delovnih nalog po navodilih direktorja. Vodjo programa kulture bo imenovala strokovna komisija za izbor kandidata. Poskusno delo 3 mesece. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, življenjepisom in opisom vizije razvoja organizacijske enote kultura za obdobje 20192023 pošljite v zaprti ovojnici z označbo »Za javno objavo - višji svetovalec področja 1« do 5. 12. 2018 na naslov: ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, s pripisom »Razpis vodja programa za področje kultura - NE ODPIRAJ!« Več o razpisu na spletni strani www.zkst-zalec.si. MALI OGLASI MASAŽA (klasična, športna, terapevtska), ROČNA LIMFNA DRENAŽA, PEDIKURA in MANIKURA (permanentno lakiranje in podaljševanje nohtov). Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) ODKUP HRASTOVE HLODOVINE. Aida, d. o. o., Prekopa 3, Vransko Info.: 041 420 111 ali 041 954 206 PRAZNJENJE, ČIŠČENJE stanovanj, hiš, garaž in poslovnih objektov. Odvoz kosovnih odpadkov. Info.: 031 768 870 PEDIKURA (estetska in medicinska) tudi na vašem domu. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700 ANGLEŠČINA, strokovna podpora osnovnošolcem in srednješolcem. Ammtrade d.o.o., Šempeter. Info.: machinesmmtrade@gmail.com, 059 959 383 NUDIM NEGO, POMOČ IN PEDIKURO NA DOMU. Info.: 041 821 218 (Mateja) Na zemljiški parceli št. 1078/2 k.o. Žalec ugodno prodam zazidljivo parcelo velikosti 930 m2 (v enem ali dveh delih) ob Cesti žalskega tabora - smer Vrbje. Parcela leži na mirni sončni strani ob nezazidljivem kmetijskem zemljišču. Cena po dogovoru. Info.: 051 327 044 (Jošt) Pečemo domače pecivo vseh vrst in okusov. Info.: 041 642 813 Ugodno PRODAMO prašiča domače reje, težkega približno 160 kg. Info.: 031 786 975 Prodam naravno sušena OREHOVA JEDRCA. Okolica Griž. Info.: 041 860 066 Ugodno prodam CVIČEK, mlado vino, odlične kakovosti. Pri večjih količinah možna tudi dostava. Info.: 031 301 013 NAGROBNI SPOMENIKI Kamnoseštvo Franc Kramar s.p. _ (prej Marjan Amon s.p.) iz Šmartnega v Rožni dolini vam nudi nagrobne spomenike po ugodnih cenah. Naročila na tel: 041 428 471 15 % gotovinski popust Naročila napisov na tel: 041 611 087 ■■I SLIKOPLESKARSTVO Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si Pogrebna služba - cvetličarna MORANA GSM: 041 536 408 GSM: 041 672 115 www.pogreb-morana.si E-mail: morana.steblovnik@siol.net Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00 Kako srčno ste si želeli, da bi med nami še živeli, a usoda ni hotela in prezgodaj vas je vzela. Za dobroto vaših rok je ostala beseda hvala, ki v srcu bo ostala. V SPOMIN ROBERT CIMERMAN ŠTEFKA CIMERMAN JAKA KRIŽNIK Žalujoči: Cita, Titi, Lija, Robi, Jana z družinami Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar; tajnica: Karmen Guldenberg; oblikovanje in prelom: Grafex, d. o. o., Izlake; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 11.400 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče in Prebold. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in Davidov Hram v Andražu nad Polzelo, v TIC Tabor in na sedežu uredništva . Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Prav tako ne bomo objavili besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. ZAHVALA Po težki bolezni, ki ga je nenadoma izdala, je tiho odšel od nas skrbni dragi mož, oče, dedi, brat, svak in stric VINCENC SAFRAN iz Petrovč 60 (29. 10. 1942-17. 10. 2018) Zahvaljujemo se vsem in vsakemu posebej za vsa izrečena pisna in ustna sožalja ter sveče in cvetje. Hvala pogrebni službi Morana, govorniku gospodu Dušanu Pungartniku za lep govor in trobentaču za odigrano tišino. Žalujoči: vsi njegovi Odšla si tja, kjer ni mučenja. Tolažimo se s tem, da uživaš lahek sen. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage hčerke, žene, mame in babice KSENIJE KUPEC iz Šempetra (24. 12. 1961-3. 11. 2018) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, finančno pomoč, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala kolektivu Vrtcev Občine Žalec, TD Šempeter, trgovinama Obi in Müller, Novemu tedniku in Radiu Celje, dr. Artičkovi, pogrebni službi Ropotar in gospodu župniku Jožetu Kovačcu. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v svojem spominu. Vsi njeni _SaAurUs&e/.daiitte/A KRONIKA november 201 8 31 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. V SPOMIN 28. oktobra je minilo 11 let žalosti in praznine brez naše drage mame, babice, prababice, tete in tašče ŠTEFKE CIZEJ roj. cilenšek iz Migojnic (23. 12. 1912-28. 10. 2007) Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni ZAHVALA ob boleči izgubi moža, očeta, ata Vanija in brata IVANA KOSA iz Latkove vasi 257, Prebold (6. 5. 1933-9. 10. 2018) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izraze sožalja, darovane sveče, cvetje in za svete maše. Hvala pogrebni službi Ropotar, gospe Magdi Šalamon za govor, pevcem za odpete pesmi ob zadnjem slovesu, trobentaču in JKP Zalec za organizacijo pogreba. Hvala za izkazano pomoč Darji Cestnik. Vso hvaležnost izrekamo gospodoma župnikoma Mirku Škofleku in Viktorju Arhu. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: vsi njegovi > Š fcrj Mami, oj, mami, ti naša zlata mami, tebe več ni med nami, za vedno si šla od nas. ZAHVALA V 87. letu starosti nas je nepričakovano za vedno zapustila naša draga mama VERONIKA - VERA MAJER s Pernovega Še vedno ne moremo verjeti, da je več ni, da je tako hitro odšla za atekom v večnost. Ker pa v težkih trenutkih nismo bili sami, smo iz srca hvaležni vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za izraze sožalja, pomoč, darovano cvetje, sveče, za svete maše in ostale pozornosti. Hvala gospodu župniku, pevcem, govornici, citrarki, predstavnikom društev, JKP Zalec in pogrebni službi Ropotar ter vsem ostalim, ki ste jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni, ki jo bomo zelo pogrešali Srce nam žalost je ranila, ker te med nami več ni, čeprav te zemlja je pokrila, duh tvoj z nami še živi. ZAHVALA FRANC VALENCAK iz Copove ul. 4, Žalec (26. 1. 1929-27. 10. 2018) Ob boleči izgubi najinega dragega očeta se zahvaljujeva vsem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nama. Hči Zdenka in sin Branko z družinama •m. POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan Vsi, ki radi jih imamo, nikoli ne umrejo, le v naše spomine se preselijo in naprej živijo. V SPOMIN Mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož in ati FRANC TOPOLOVEC (15. 12. 1944-17. 11. 2017) in minevajo štiri leta, odkar nas je zapustil dragi sin in oče BOJAN TOPOLOVEC (24. 12. 1967-17. 10. 2014) Hvala vsem, ki se ju spominjate, z lepo mislijo postojite ob njunem grobu in jima prižigate svečke. Vajini najdražji Naša ljubezen te objema ves čas, saj vemo, da v resnici ostal si pri nas. Odslej v naših srcih boš stanoval in naš angel varuh za vedno ostal! ZAHVALA V 64. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, ati in dedi JOŽE ARH Ob boleči izgubi nas tolaži misel, da v težkih trenutkih bolezni in slovesa nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo še posebej njegovemu prijatelju in zdravniku Ivanu Zuranu, patronažni sestri Cvetki, gastro oddelku Splošne bolnišnice Celje, vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za nesebično podporo in pomoč ter gospodu Pungartniku za čustveno prebran govor ob slovesu. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Občutili smo sočutje vseh, ki ste kakorkoli pripomogli k temu, da smo se od njega poslovili z občutkom, da ste ga cenili, spoštovali in ga imeli radi in da ga boste ohranili v lepem spominu. Hvala vsem, ki boste z lepo mislijo postali ob njegovem preranem grobu. Žalujoči: žena Alenka, hči Polona z družino, mama in brat ter ostalo sorodstvo Zahvale za decembrsko številko Utripa sprejemamo do ponedeljka 10. decembra 2018 oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec. (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80. Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. V SPOMIN 23. novembra je minilo 2 leti, odkar si se poslovil od nas, dragi mož, oče, dedi, brat in stric RAJKO VODOVNIK (1943-2016) Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, a praznina ostaja ... Močno te pogrešamo! Tvoji najdražji "