Urbani izziv, letnik 32, št. 1, 2021 52 UDK: 711.5:001.891.32:004 DOI: 10.5379/urbani-izziv-2021-32-01-005 Prejeto: 5. 3. 2021 Sprejeto: 28. 4. 2021 Marjan HOČEVAR Tomaž BARTOL Mesta kot kraji in teme raziskav: kartiranje raziskovalnih grozdov po znanstvenih področjih V znanstvenih člankih se mesta običajno pojavljajo kot teme (predmeti ali akterji) ali kraji (območja, destinaci- je, lokacije in prostori) raziskav. Proučevanje splošnejših vzorcev je redkejše, saj se raziskave običajno osredotočajo na posamezna mesta. Avtorja z znanstvenim kartiranjem, ki temelji na podatkih bibliografske zbirke Scopus in programskem orodju za vizualizacijo Vosviewer, prouču- jeta objave, povezane z raziskavami mest, v znanstvenih revijah in na različnih tematskih področjih, da bi ugo- tovila, kako se različne funkcije mest odražajo v znan- stvenih revijah. Za modele uporabita primerljiva glavna mesta držav članic Evropske unije (Berlin, Madrid, Rim in Varšavo). Izsledki kažejo zelo podobne vzorce pri vseh mestih, pri čemer so najpogostejše objave v nacionalnih in regionalnih revijah. Večina raziskav poteka na treh glav- nih znanstvenih področjih: 1. v družboslovju in humanis- tiki, 2. v medicini in 3. v naravoslovju (okoljske vede, vede o Zemlji in drugih planetih ter biotehniške in biološke vede). Prvotno so prevladovale raziskave s področja me- dicine, v zadnjem času pa so najpogostejše družboslovne študije. Čeprav ugotovljena razmerja med znanstvenimi področji temeljijo na različnih revijah, so primerljiva za vsa mesta, na njihovi podlagi pa se lahko presojajo mesta podobne velikosti. Raziskava je bila opravljena tik pred izbruhom pandemije koronavirusne bolezni ( covid-19), na podlagi njenih izsledkov pa bi lahko primerjali razis- kovalne vzorce pred pandemijo in po njej, saj se bodo lahko raziskave, povezane z mesti, zaradi pandemije v prihodnosti spremenile. Ključne besede: mesta, znanstveno kartiranje, razisko- valna področja, bibliometrija, vizualizacija Urbani izziv, letnik 32, št. 1, 2021 53 1 Uvod V znanstvenih člankih imajo mesta pomembno vlogo. Običaj- no se pojavljajo v različnih kontekstih: kot del proučevanega področja ( npr. kulture, geografije, zgodovine, medicine ali urbanizma), kot kraji ali tipološko opredeljena območja (npr. prestolnice, azijska mesta ali pametna mesta) ali v metafo- ričnem smislu (npr. mesto kot laboratorij, omrežje, podjetje, učilnica ali platforma). Tako so lahko tema raziskav, pri čemer lahko nastopajo kot akterji, znamke, študije primera, primeri, gonila, eksperimenti, dejavniki, orodja itd. ali pa se pojavljajo kot kraji, v zvezi s katerimi poteka posamezna raziskava (des- tinacije, lokacije, kraji dogajanja, prizorišča, prostori itd.). Namen članka ni teoretizirati o tem, kako se mesta znanstve- no proučujejo. V okviru idejnega ozadja empirične raziskave, predstavljene v članku, avtorja zgolj predpostavljata, da se če- dalje večja kompleksnost prepletanja družbenih, prostorskih, okoljskih in tehnoloških dejavnikov kaže tako v heterogenosti analiz kot v poskusih njihovega združevanja. Navedeno vel- ja zlasti za urbanistične in regionalne raziskave konkretnih, splošnih in primerjalnih značilnosti urbanega (Hočevar, 2005; Cox in Evenhuis, 2020). Meje med obravnavo predmeta, sub- jekta in teme so lahko zelo zabrisane. Tako se lahko na primer zelo heterogeni živi akterji v mestu, kot so načrtovalci, poli- tiki, umetniki, podjetniki, raziskovalci in mediji, obravnavajo skupaj z neživimi prvinami, kot so zemljišča, muzeji, tovarne, publikacije in raziskave. Tako subjekti kot predmeti mesta ali v mestu, ne glede na naslov avtorjeve ustanove, vplivajo na oblikovanje mreže funkcij ali povezav in s tem delujejo kot akterji. Za grobo ponazoritev tovrstnega prepletanja se avtorja naslanjata na raziskovalne poglede, ki temeljijo na epistemolo- škem izhodišču teorije akterjev in omrežij (ang. Actor-Network Theory ), v okviru katere se analizirajo povezave med entitetami in njihovimi sestavnimi deli (Latour, 2005; Brenner idr., 2011; Gutzmer, 2016). Človeški in nečloveški akterji ali aktanti delujejo skupaj, kar se izraža v zunanjih povezavah. Po drugi strani se mnogi empirični članki osredotočajo na po- samezna mesta, pri čemer obravnavajo točno določene teme, kot so kulturne dejavnosti, gospodarstvo, okolje, hrana in pre- hrana, zdravje in bolezni, zgodovina, onesnaževanje, turizem, promet, mestno gozdarstvo in morfologija mest. Številne razis- kave se osredotočajo na konkretna mesta ali skupine mest istega tipa, z mestom kot območjem proučevanja pa se ukvarja bolj malo raziskav, če pa že, je obravnava dvoumna. Izraz »laborato- rij« se na primer uporablja za mesto kot kraj raziskave, hkrati pa tudi za vrsto terenske raziskave (Karvonen in Heur, 2014). Po mestih se lahko imenujejo celo raziskovalne paradigme, kot je na primer čikaška šola (urbane) sociologije (Gieryn, 2006; Guggenheim, 2012). V okviru teorije akterjev in omrežij se mesto kot laboratorij pojavlja kot aktant, naj gre za metaforo ali konkretno in resnično območje. Pametna mesta in trajnost- nost mest se kot teme proučujejo tudi s kvantitativnimi bib- liometričnimi metodami (Ingwersen in Serrano-López, 2018; Wang idr., 2019; Marvuglia idr., 2020), vendar ne na podlagi konkretnih mest. Kadi (2019) je v raziskavo vključil vse evro- pske prestolnice in se osredotočil na njihovo gentrifikacijo. Berlin, Rim in Madrid (predmeti raziskave v tem članku) so bili proučeni v kontekstu zgodovine (Therborn, 2002; Gomez idr., 2018) in znamčenja mest (de Rosa idr., 2019) ter v razis- kavi deleža znanstvenih objav v največjih svetovnih urbanih aglomeracijah (Grossetti idr., 2014). Raziskovalna področja, povezana z mesti, so določali Nunes in sodelavci (2019), ki so za to uporabili sistem Web of Science. Mesta se kot glavne teme raziskav najpogosteje obravnava- jo v družboslovju, na tem področju so bile s primerjalnimi študijami razvite številne kvantitativne in kvalitativne pri- merjalne metode (Ward, 2010), s katerimi se v primerjalnih raziskavah ( Robinson, 2011) včasih poskušajo uravnotežiti številne razlike (npr. v bogastvu, geografski legi in političnih sistemih). Mesta se poleg tega proučujejo v vedah o življenju, kot so vede o rastlinah in okoljske vede (npr. Berlin; Sukopp, 2008), ali v okviru raziskav o podnebnih razmerah ( Lamb idr., 2019). Področja urbanističnih raziskav, ki jih je v študiji prepoznala Raynorjeva (2019), so bila ožja in izčrpnejša (vkl- jučevala so tudi okoljske dejavnike in naravne vire), vendar so navedene raziskave temeljile samo na avstralskih mestih. Obsežnejše primerjave mest so redke. V informatiki (npr. v bibliometriji in znanstvenem kartiranju) se mesta najpogoste- je obravnavajo v smislu določanja naslova avtorjeve ustanove in metropolitanskih enot, regij, držav itd. (Bartol in Hočevar 2005; Frenken idr., 2009; Matthiessen idr., 2010). Maisonobe in sodelavci (2017) so proučevali svetovna mesta v kontek- stu znanstvenih objav in znanstvenih področij. Bornmann in de Moya-Anegon (2019) sta nemška mesta proučevala z vidika koncentracije znanstvenih dejavnosti. Raziskovalci so poleg tega proučevali znanstveno sodelovanje med mesti in ustanovami ( Leydesdorff in Persson, 2010) in število objav po posameznih mestih o različnih temah, kot je globalizacija mest (Kanai idr., 2018). Različni konteksti mest, obravnavani v knjigi The Rise of the Network Society  (Castells, 1996), so bili analizirani z metodami merjenja znanosti (Zhen idr., 2020). Posamezne teme se pogosto kartirajo z uporabo program- skih orodij za vizualizacijo (npr. Vosviewer, CitNetExplorer, CiteSpace ali Pajek). Hajdukova (2017) je na ta način pro- učevala mestno logistiko. Z vizualizacijo so bili prikazani grozdi različnih idejnih šol pri proučevanju razmerij med mesti (Peris idr., 2018). Mesta kot primarna območja znanja so bila analizirana tudi z vidika produkcije intelektualne last- nine ali patentov (Kogler idr., 2018). V raziskavah s področja Mesta kot kraji in teme raziskav: kartiranje raziskovalnih grozdov po znanstvenih področjih Urbani izziv, letnik 32, št. 1, 2021 54 M. HOČEVAR, T. BARTOL medicine in javnega zdravja so bila mesta proučena z vidika staranja prebivalstva (de Oliveira idr., 2019; Xiang idr., 2020). Različne bibliografske prvine v publikacijah ( država, revija, besede v naslovih, avtorske ključne besede itd.) so bile vizu- alizirane na področju okoljskih ved (ekološke infrastrukture mest; Sun idr., 2020). Xing in Brimblecombe (2020) sta izraze, povezane z drevesi in parki v mestu, kartirala v obliki groz- dov. Nekateri raziskovalci so analizirali pogostost proučevanja ustvarjalnih mest v vodilnih znanstvenih publikacijah (Rodri- gues in Franco, 2020), drugi so pri analizi uporabljali ključne besede člankov, kot so »urbano«, »mesto« ali »mesta« (Kir- by, 2012). Mogoči so tudi pristopi, ki temeljijo na masovnih podatkih, vendar je treba te podatke interpretirati na podlagi ustreznega znanja (Zook idr., 2019). V članku so mesta proučena in primerjana z vidika funkcij, ki jih imajo na različnih področjih znanstvenih objav. Dodaten razlog za raziskavo je bil izbruh pandemije koronavirusne bo- lezni (covid-19), vendar v raziskavi (še) niso upoštevani cita- ti, povezani s covidom, saj je od izbruha preteklo še premalo časa (manj kot leto). Namesto tega je cilj proučiti raziskovalne vzorce pred pandemijo, na podlagi česar bi se lahko v prihodnje izvedle kompleksnejše primerjalne študije. Številne dosedanje kvantitativne raziskave v povezavi z mesti so se osredotočale predvsem na mesto kot kraj ali naslov avtorjeve ustanove, kar pa o mestu in njegovih funkcijah ne pove prav veliko. Namen raziskave, predstavljene v tem članku, je proučiti mesto kot območje raziskave ali kot raziskovalno temo ali pa oboje hkra- ti. Posledično avtorja ne proučujeta mesta kot kraj, naveden kot naslov avtorja v bibliografiji, ampak kot akter. Primerjata podobna mesta v več državah, da bi ugotovila vzporednice, ki morebiti presegajo domnevne razlike med njimi. Njuna hipo- teza je, da čeprav proučevana mesta spadajo v zelo različne geo- grafske in jezikovne kontekste in so se skozi zgodovino različno razvijala, so teme raziskav, povezane z njimi, zelo podobne. Predpostavljata, da se to ne kaže samo v izbiri kanalov znan- stvenih objav in podobnem razmerju med objavami v nacional- nih in mednarodnih znanstvenih revijah, ampak tudi v temah, ki jih raziskovalci proučujejo. Navedeno hipotezo preverjata z analizo bibliografskih in besedilnih podatkov. Izhodišče za raziskavo so bibliografski podatki ( vzorci rasti v več desetletjih, naslovi revij, jeziki, soavtorstvo in država/ naslov avtorjeve ustanove), pri čemer se lahko osnovni vzorci podobnosti presojajo na podlagi podatkov o založnikih. Nave- deno je treba dopolniti s presojo porazdelitve po posameznih raziskovalnih področjih. V tem pogledu je predhodna pilotna analiza pokazala premik k družboslovju in humanistiki, ki je značilen za vsa proučevana mesta. Dogajanje na posameznih znanstvenih področjih lahko na- tančneje določimo z uporabo naprednih vizualizacijskih programskih orodij, s katerimi oblikujemo zemljevide na podlagi besedilnih podatkov. Avtorja tako določita značilne grozde raziskovalnih tem in morebitne medsebojne povezave ter razvoj skozi čas, na podlagi katerega podkrepita predhod- ne izsledke, pridobljene na podlagi bibliografskih podatkov. Ugotovljeni vzorci so zelo podobni pri vseh mestih, ne glede na morebitne zelo različne poti objavljanja (tj. različne revije). 2 Gradivo in metoda Predhodna pilotna analiza je razkrila pomemben delež člankov, povezanih z mesti, v nacionalnih in regionalnih znanstvenih revijah (tudi v nacionalnih jezikih). Zato sta avtorja za raziska- vo raje izbrala podatkovno zbirko Scopus namesto zbirke W eb of Science (WOS), čeprav je bil v osrednjo zbirko WOS pred kratkim vključen indeks ESCI (ang. Emerging Sources Citation Index), ki podpira razvoj regionalnih in specializiranih založb. Za vizualizacijo in grozdenje sta avtorja uporabila programsko orodje Vosviewer. Analiza je vključevala vse članke, objavljene do vključno leta 2019 (ukaz v Scopusu: pubyear < 2020). Ana- liza besedilnih podatkov je obsegala povzetke člankov. Polje z naslovom ni bilo uporabljeno, saj vsebuje tako prevedeni naslov (v angleščini) kot naslov v izvirnem jeziku, pri čemer besede iz izvirnih naslovov popačijo vizualizacijo. Pri iskanju v Scopusu sta uporabljala angleški jezik. Predmet raziskave so bila izbrana evropska mesta. Zaradi zelo različnih velikosti mest je bilo smiselno primerjati ne samo mesta enake velikosti, ampak tudi večja mesta, ki imajo obi- čajno več povezav (Levinson, 2012). Da bi vizualizacije lahko razkrile uporabne grozde, je potrebno tudi zadostno število bibliografskih zapisov. Pregledana so bila večja mesta s pri- bližno milijon prebivalci ali več. London, Pariz in Moskva so bili izločeni, saj so precej večji in bi bilo zato bolje, da se pri- merjajo posebej. T ežava je bila tudi dvoumnost: ali se ime res nanaša na izbrano mesto ali morda samo na pojav, postopek ali pojem, poimenovan po tem mestu? Po svetu je na primer najmanj 15 mest z imenom Berlin ali Rome (Pouliquen idr., 2006). Zagato sta avtorja rešila tako, da sta v iskalni niz skupaj z imenom mesta vključila tudi ime ustrezne države (tako v samostalniški kot pridevniški obliki). Zgodi pa se lahko, da celoten članek opisuje neko mesto, njegov povzetek (ali ključne besede) pa ne vključujejo imena države, kar je omejitev. Pos- topek vključevanja imen držav se vseeno dosledno uporablja, saj so imena držav nedvoumna (Volz idr., 2007) in povečajo natančnost iskanja (Overell in Rüger, 2008). Po enakih načelih sta avtorja primerjala tudi največja ali glav- na mesta v Evropski uniji: Amsterdam, Atene, Berlin, Bruselj, Budimpešto, Bukarešto, Dunaj, København, Madrid, Prago, Rim, Stockholm in V aršavo. T ako sta pri iskanju za vsako mesto navedla tudi ustrezno ime države v samostalniški in pridev- Urbani izziv, letnik 32, št. 1, 2021 55 Mesta kot kraji in teme raziskav: kartiranje raziskovalnih grozdov po znanstvenih področjih niški obliki. Običajno sta bila dva izraza dovolj, izjeme pa so bile na primer pri Nizozemski in Danski ( Holland, Dutch, Netherlands; Denmark, Danish, Dane). Na koncu sta izbrala vsa (glavna) mesta, za katera sta v preseku z državo našla več kot 2.000 znanstvenih člankov ali preglednih znanstvenih člankov. Mesta, ki so ustrezala iskalnim merilom, so bila Berlin, Mad- rid, Rim (Rome) in Varšava (W arsaw; preglednica 1). Njihovi demografski podatki tukaj niso navedeni, ker so na razpolago v številnih podatkovnih virih (npr. internet 1). Na podlagi raz- ličnih tipologij mest (mesta kot upravne enote, funkcionalna urbana območja, metropolitanska območja itd.) imajo Berlin, Madrid in Rim dokaj primerljive demografske podatke in so podobne velikosti (odvisno od tipologije), Varšava pa je neko- liko manjša. Navedena mesta so bila podobno razvrščena tudi v drugih raziskavah (npr. Csomos, 2017; Hanna in Rowley, 2019). V preglednici  1 so poleg številk, pomembnih za raziska- vo ( mesto IN država), navedene tudi vse pojavitve imen mest ( drugi stolpec: Skupaj). Berlin se na primer pojavi v naslovu 11.700  člankov, Rome pa v naslovu 7.200  člankov. Pri imenih Madrid in W arsaw je delež manjši. Ime Berlin ima pogosto zgolj figurativno zgodovinsko ali politično konota- cijo – na primer v besedni zvezi Berlin wall (Berlinski zid), ime Rome pa se pogosto nanaša na antiko. Zato pri iskanju ne zadostuje zgolj navedba imena mesta, saj je lahko uporabljeno metonimično ali pa ima lahko več pomenov. Avtorja sta poleg tega proučila tudi večja mesta, ki niso glav- na mesta. Pri Münchnu in Hamburgu sta odkrila dobrih 1.000 člankov, pri Milanu pa približno 1.270. Za izvirno ita- lijansko obliko imena Milano sta našla še dodatne zapise, pri čemer se zdi, da se izvirna oblika imena tudi mednarodno če- dalje bolj uveljavlja. Navedeno pa ne velja za Rim (Roma), saj se v angleščini izraz Roma uporablja izključno za ime etnične skupine. Za Barcelono, ki se pogosto pojavlja v znanstvenih publikacijah, sta našla skoraj 2.500 člankov (v iskalnem ukazu sta uporabila tudi samostalnik Catalonia in pridevnik Cata- lan), vendar jo v končno raziskavo nista vključila, ker sta v njej upoštevala samo eno mesto za vsako državo. Raje sta izbrala Madrid, saj je bil kot prestolnica bolj primerljiv z drugimi tremi glavnimi mesti. 3 Rezultati in razprava 3.1 Letna rast števila člankov Število člankov narašča enakomerno z določenimi nihanji (sli- ka 1). Pred letom 1960 je bilo člankov, povezanih s proučevani- mi mesti, malo. Najbolj je naraslo število člankov, ki se nanašajo na Madrid. Varšava in Berlin kažeta na začetku podoben trend rasti, nato se pri Varšavi pojavi upad, pri Berlinu pa porast, stanje pa se pri obeh stabilizira (navzgor) šele na začetku devet- desetih let 20. stoletja, kar je najverjetneje posledica političnih sprememb v Srednji in Vzhodni Evropi. Nekoč razdeljeni Berlin se pojavlja v člankih, objavljenih v obeh nekdanjih nemških državah: v Zvezni republiki Nem- čiji ( Zahodni Nemčiji) in Nemški demokratični repub- liki (Vzhodni Nemčiji). Ker je v Scopusu malo podatkov o državah ali so ti pomanjkljivi (obravnavano v nadaljevanju), natančnega kraja izdaje ni mogoče določiti. Kot je razvidno iz naslovov revij (preglednica 2), visoko število člankov sredi osemdesetih let 20. stoletja ni posledica posebnih dogodkov, saj jih večina spada na področje medicine. Podobno velja za Varšavo, pri čemer je še vedno nizko število člankov v zadn- jem desetletju najverjetneje posledica gospodarskih razmer in Preglednica 1: Ime mesta v naslovu v preseku z imenom pripadajoče države in število zapisov Mesto (v naslovu) Skupaj Država (kot sam. ali prid. v naslovu, povzetku ali ključnih besedah) Mesto IN država Berlin 11.747 Germany ALI German 3.778 Madrid 4.868 Spain ALI Spanish ALI Spaniard 2.954 Rome 7.249 Italy ALI Italian 2.411 Warsaw 3.065 Poland ALI Polish ALI Pole 2.071 Slika 1: Letna rast števila člankov, ki se nanašajo na proučevana mesta (ilustracija: avtorja) Urbani izziv, letnik 32, št. 1, 2021 56 manjšega proračuna, ki ga imajo raziskovalni inštituti na voljo za raziskave in razvoj v državah v tranziciji (Odrobina, 2016). 3.2 Revije in članki Podatki, predstavljeni v nadaljevanju, se nanašajo na vse članke v Scopusu, objavljene do vključno leta 2019 (ukaz: pubyear < 2020). Pri revijah se kažejo močni nacionalni vzorci. Pri prvih petih revijah glede na število objavljenih člankov o posameznih mestih jih ima večina naslov v izvirnem jeziku, čeprav mnoge objavljajo tudi članke v angleščini. Poleg tega jih večina spada na področje medicine (preglednica 2). Naslovi revij v pregled- nici 2 so navedeni tako kot v Scopusu. Na sliki 2 so prikazane revije, v katerih so bili objavljeni vsaj štirje članki o proučevanih mestih. Pet glavnih revij (pregled- nica 2) je na začetku (na levi strani) osi x. Število člankov na revijo hitro pada. Dolg rep revij, v katerih so bili objavljeni trije, dva ali samo en članek, ni prikazan. Tovrstni obratno sorazmerni vzorci so zelo podobni pri vseh mestih in jasno kažejo značilnosti potenčnih zakonov, odkriti pa so bili tudi pri drugih procesih, odvisnih od skalirnih funkcij velikosti mesta (Bettencourt idr., 2007). Preglednica 2: Število člankov v prvih petih revijah Mesto in revije Število člankov Berlin Zeitschrift für ärztliche Fortbildung 67 Gesundheitswesen 38 Berliner und Münchener tierärztliche Wochenschrift 36 Deutsche Gesundheitswesen 35 Geburtshilfe und Frauenheilkunde 28 Madrid Estudios geograficos 68 Revista espanola de salud publica 67 Boletin geologico y minero 42 Enfermedades infecciosas y microbiologia clinica 39 Revista clinica espanola 38 Rome Nuovi annali d igiene e microbiologia 55 Annali di igiene medicina preventiva e di comunità 53 Annali dell’istituto superiore di sanità 33 Medicina nei secoli 31 Atmospheric environment 23 Warsaw Przeglad epidemiologiczny 113 Roczniki panstwowego zakladu higieny 101 Archiwum historii medycyny 64 Polski tygodnik lekarski 63 Przeglad lekarski 53 Slika 2: Obratno sorazmerno padajoče število različnih revij in član- kov na revijo (ilustracija: avtorja) M. HOČEVAR, T. BARTOL Urbani izziv, letnik 32, št. 1, 2021 57 Avtorja sta preverila tudi vzorce pri citiranju. Revije iz iste jezikovne skupine dokaj pogosto citirajo podobne revije. Vpliv geografske lege in oddaljenosti na pretok znanja so potrdi- le tudi druge raziskave (Pan idr., 2012; Abramo idr., 2020). Avtorja sta predvidevala, da je to posledica proučevane teme: mesto se je pojavilo v naslovu članka in je bilo zato pomembno v točno določenem geografskem kontekstu. Vprašanje pa je, ali je bila zastopanost revij enakomerna čez vsa leta. 3.3 Država in mesto kot naslov avtorjeve ustanove ter jezik člankov Avtorji približno polovice člankov so prihajali iz države, v ka- teri je posamezno proučevano mesto (preglednica 3). Poleg tega so 80–90  % člankov, objavljenih v teh državah, napisali avtorji, ki so prihajali iz proučevanega mesta. Kljub temu so povsod na drugem in tretjem mestu avtorji iz ZDA in Velike Britanije. Podobna prevlada ameriških in britanskih avtorjev je bila ugotovljena tudi v nekaterih drugih raziskavah (Okorie idr., 2014). Večina člankov je bila objavljena v nacionalnih re- vijah, vendar se v zadnjem času čedalje več člankov objavlja v tujih revijah. Kljub temu nacionalne revije še vedno zasedajo prvo mesto. Delež nacionalnih jezikov pada, saj povsod pre- vladuje angleščina. Informacije o državi, iz katere prihaja avtor, niso navedene v vseh člankih. Številke za Poljsko bi morale biti precej višje. Za mnoge izmed 1.206 člankov v poljščini namreč država izdaje ni znana. Navedene omejitve so bile ugotovljene tudi za WOS (Liu idr., 2018), vendar so v Scopusu precej opaznejše, zlasti pri starejših dokumentih. Izpustitev imena države je pre- cej večja težava kot pa izpustitev podatka o jeziku (Jacsó, 2009). Avtorja sta poleg tega ugotovila pomanjkljivosti pri podatkih o mestu kot naslovu avtorjeve ustanove. Z iskalnim ukazom affiliation-city ( naslov avtorjeve ustanove-mesto) nista mogla pravilno določiti mesta, zato sta morala namesto tega uporabiti ukaz affiliation, ki vrne celoten naslov. Soavtorske povezave niso zelo močne ( slika  3). Šibke soavtorske povezave med evropskimi državami so odkrili tudi Jokić in sodelavci (2019). Kljub temu so ZDA in Združeno kraljestvo (ZK) podobno povezani z vsemi državami, kar po- meni, da se prikaz ujema s številkami v preglednici 3. Članki iz Španije so v povprečju novejši (označeni s temnejšimi odtenki), iz Poljske pa starejši (svetlejši odtenki), kar se ujema s podatki na sliki 1. Za Nemčijo sta morala avtorja izdelati tezaver, da sta lahko povezala različne variante. Tako sta v iskalno polje »država« vključila tudi izraze ddr (Deutsche Demokratische Republik), frg (Federal Republic of Germany) in west ger (We s t Germany). 3.4 Tematska področja Avtorja sta želela ugotoviti, kako se letna rast števila član- kov ( slika  1) kaže na različnih raziskovalnih področjih. Za različna znanstvena področja so namreč značilni različni vzorci objav, zato sta tudi revije kartirala v okviru 27 temat- skih področij v Scopusu. Vzorci razpršenosti so bili neverjetno Preglednica 3: Štiri proučevana mesta kot območja ali teme raziskav v naslovih člankov, naslov avtorjeve ustanove in jezik člankov Št. člankov Št. člankov Št. člankov Št. člankov Območje/tema Berlin 3.778 Madrid 2.954 Rim 2.411 Varšava 2.071 Naslov avtorjeve ustanove Nemčija 1.817 Španija 2.239 Italija 1.315 Poljska 972 Berlin 1.479 Madrid 1.943 Rome/Roma 1.190 Warsaw/Warsz * 907 ZDA 271 ZDA 160 ZDA 185 ZDA 72 ZK 186 ZK 98 ZK 137 ZK 40 Francija 55 Francija 60 Francija 65 Nemčija 38 Kanada 51 Nemčija 38 Nemčija 50 Francija 15 Nizozemska 49 Italija 38 Španija 38 Italija 9 Švica 47 Portugalska 23 Avstralija 26 Nizozemska 9 Avstrija 40 Kanada 17 Nizozemska 21 Belgija 8 Italija 34 Mehika 16 Kanada 19 Rusija 8 Avstralija 32 Avstralija 15 Belgija 17 Češka 6 Jezik nemščina 1.772 španščina 1.326 italijanščina 609 poljščina 1.206 angleščina 1.876 angleščina 1.678 angleščina 1.648 angleščina 799 angleščina leta 1995 0,41 % angleščina leta 1995 0,43 % angleščina leta 1995 0,71 % angleščina leta 1995 0,59 % angleščina leta 2019 0,79 % angleščina leta 2019 0,69 % angleščina leta 2019 0,94 % angleščina leta 2019 0,86 % Mesta kot kraji in teme raziskav: kartiranje raziskovalnih grozdov po znanstvenih področjih Urbani izziv, letnik 32, št. 1, 2021 58 Slika 3: Soavtorstvo člankov glede na državo avtorjeve ustanove (ilustracija: avtorja) Slika 4: Rast števila člankov glede na tematska področja v Scopusu (ilustracija: avtorja) M. HOČEVAR, T. BARTOL Urbani izziv, letnik 32, št. 1, 2021 59 podobni, saj je bilo vseh pet prvih kategorij pri vseh mestih enakih. Prevladuje medicina, sledi pa ji družboslovje. Podatkov o raziskovalnih področjih ne smemo preveč posploševati, saj lahko revija spada na več področij ali na drugačna področja, kot bi bilo pričakovati  (Hočevar in Bartol, 2016). Slika 4 na podlagi letne rasti razkriva podrobne vzorce: pri vseh mestih je medicino prehitelo družboslovje. Čedalje pomembnejša postaja tudi humanistika. Pri tem je treba upoštevati tudi posebnosti objavljanja na temeljnih in strateških znanstvenih področjih  (van Rijnsoever in Hessels, 2011), na razlike med posameznimi področji pa lahko pomembno vplivajo tudi na- cionalne raziskovalne in razvojne politike (Cugmas idr., 2019). 3.5 Grozdi in časovni razpon sorodnih raziskovalnih tem Zadnji in glavni del raziskave je temeljil na besedilnih po- datkih (izrazih in povzetkih), pridobljenih iz člankov o štirih proučevanih mestih. Izrazi (besede in samostalniške besedne zveze) so bili razvrščeni v grozde glede na sorodnost, ugotovlje- no s programskim orodjem (iz analize so bili izključeni izrazi iz strukturiranih povzetkov in beseda city (mesto), saj se pojavlja v skoraj vsakem povzetku). Prva slika pri vsakem mestu prikazuje grozde sorodnih ali povezanih izrazov, ki se nanašajo na raziskovalna področja in teme. Krogi s povezanimi izrazi so v vsakem grozdu različno obarvani (z različnimi odtenki). Druga slika (časovni razpon raziskovalnih tem) prikazuje iste izraze s časovnega vidika. Temnejši ko je krog, novejše je povprečno leto objave. Ve- likost kroga nakazuje pomembnost izraza. Jakost povezav v grozdih in med njimi je prikazana s črtami. Prikazani izrazi dajejo splošno predstavo o raziskovalnih poudarkih in pris- topih. Vsak zemljevid vsebuje več deset tisoč izrazov, zato so prikazani samo izbrani elementi (da se izognemo prekrivanju), ki običajno vključujejo izraze z najmanj deset pojavitvami. Uporaba istih načel pri izdelavi vseh zemljevidov omogoča pri- merjavo na isti podlagi. Število izrazov se med mesti spreminja, odvisno od števila člankov in terminologije, ki se uporablja izključno za posamezno mesto. Grozdi, časovni razpon povpre- čij in število izrazov so bili določeni z algoritmi, ki so pred- stavljeni v priročniku za uporabo programskega orodja ( van Eck in Waltman, 2019). Grozdi ( tj. tematska področja) so bili interpretirani na podlagi sheme kategorizacije tematskih področij v Scopusu. Vsi zemljevidi temeljijo na člankih v po- datkovni bazi Scopus, objavljeni do vključno leta 2019 (ukaz: pubyear < 2020). 3.5.1 Berlin S programskim orodjem je bilo določenih 47.000 izrazov, ki se v 3.778  člankih pojavijo najmanj desetkrat (sliki 5 in 6). Prikazani so samo najpomembnejši izrazi, pri čemer so opazni trije vsebinski grozdi. Največji grozd (na desni) se nanaša na medicino in raziskave s tega področja. Kot je razvidno s slike 4, je bila medicina močno zastopana zlasti v zgodnejšem obdobju, zato so na sliki 6 na nekaterih mestih vidni poudarki svetlejše barve. Slika 6 dopolnjuje sliko 5 z vidika časovnega razvoja. Splošnejši izrazi so pogostejši, kar je označeno z večjimi kro- gi. Na desni strani so opazne teme, ki postajajo pomembnejše šele v zadnjem času (temnejši odtenki), zato so manj številč- ne (manjši krogi). Spodnji levi grozd na obeh slikah vključuje teme, ki se nanašajo zlasti na družboslovje (social sciences) ter na humanistiko (arts and humanities), gospodarstvo ( business), ekonomijo ( econo- mics) in podobna področja. Čeprav so navedena tematska pod- ročja v Scopusu obravnavana ločeno, je jasno, da so njihove raziskave med seboj povezane (glede na položaj v grozdu). Ker postaja družboslovje v zadnjem času čedalje pomembnejše, je pričakovati, da se bo grozd še povečal. Najnovejši izrazi (tem- nejši odtenki) so jasno razvidni ter vključujejo besede in be- sedne zveze, kot so activist (aktivist), debate (razprava), urban space  (mestni prostor) in urban development ( razvoj mest). Najnovejši izrazi v tem kontekstu so označeni s krogci, ki se prekrivajo, zato niso vidni (npr. gentrification). Obstajajo tudi povezave med različnimi grozdi, npr. na sredini spodaj ( na obeh slikah) lahko opazimo izraza medical education  (medi- cinsko izobraževanje) in public health service (javno zdravstvo), ki nakazujeta povezavo med medicino in družboslovjem ( in- terdisciplinarnost). Zgornji ( manjši) grozd se nanaša na področje okoljskih ved (Environmental science), temu pa sledijo vede o Zemlji in drugih planetih (Earth and planetary sciences), tehnika (Engi- neering), biotehniške in biološke vede (Agricultural and biologi- cal sciences) itd. Najpogostejši izrazi so agriculture (kmetijstvo), contamination (onesnaženje), species (vrste) in water (voda). Berlin se pojavlja v različnih kontekstih, pri čemer se v naslovih člankov poudarja kot nekaj, npr. kot študija primera, primer, prestolnica, model, letovišče, lokacija, destinacija, virtualno središče, območje, ustvarjalno polje, nekdanja meja, naravni in družbenoekonomski sistem itd. Tovrstni članki običajno spadajo na področje družboslovja in humanistike, v njih pa se lahko Berlin pojavlja tudi v metaforičnem smislu. V dru- gih (pogostejših) člankih Berlin nastopa kot dejanski kraj ra- ziskave: poleti v Berlinu, mikrogeografska analiza Berlina itd. Mesta kot kraji in teme raziskav: kartiranje raziskovalnih grozdov po znanstvenih področjih Urbani izziv, letnik 32, št. 1, 2021 60 Slika 5: Grozdi med seboj povezanih raziskovalnih področij in tem (Berlin) (ilustracija: avtorja) Slika 6: Časovni razpon raziskovalnih tem (Berlin) (ilustracija: avtorja) 3.5.2 Madrid Zemljevida za Madrid temeljita na 2.954  člankih in 47.000  izrazih  (podobno kot pri Berlinu). S programom je bilo določenih pet grozdov (slika 7), med katerimi se dva, ki sta med seboj povezana, nanašata na medicino (desna stran zemljevida). Spodnji medicinski grozd se nanaša na epidemio- logijo in mikrobiologijo, saj vključuje izraze, kot sta disease (bo- lezen) in infection (okužba). Zgornji medicinski grozd je bolj raznovrsten, saj vključuje zelo različne izraze, npr. age (starost), man (moški), woman (ženska), blood pressure (krvni tlak), diet (prehrana) in food (hrana). Kot pri Berlinu so izobraževalne M. HOČEVAR, T. BARTOL Urbani izziv, letnik 32, št. 1, 2021 61 teme na področju medicine povezane z družboslovjem (na sre- dini spodaj). Družboslovje (spodaj levo) je tudi v tem primeru močneje zastopano zlasti v novejšem času (spodaj levo) in se povezuje s humanistiko. Zgornja leva grozda se nanašata na vede o Zemlji in drugih planetih, okoljske vede ter na bioteh- niške in biološke vede in tehniko. Skrajni levi grozd je bližje družboslovnemu grozdu pod njim in v povprečju vključuje najstarejše teme (svetli odtenki; slika 8). Opazimo lahko tudi gost podgrozd geoloških tem. Okoljske in biološke teme so obravnavane predvsem v novejšem času. Zgornji grozd je pove- zan z okoljem in onesnaževanjem ter z zgornjim medicinskim grozdom, kar kaže vpliv zdravja na prebivalce mest. Madrid se v člankih pojavlja kot študija primera, ključni dejav- nik trajnostne mobilnosti, osvobojeno mesto, komunikacijski ekosistem ter trgovska in finančna ustanova ter kot kraj ra- ziskav (Brezdomske priseljenke v Madridu, Epidemiologija in etiologija ... v Madridu, 3D-modeliranje pretoka podtalnice v madridskem vodonosniku). 3.5.3 Rim V povezavi z Rimom je bilo najdenih 2.411 člankov. Zemljevida temeljita na 38.500 izrazih, razdeljenih v tri grozde (slika 9), ki imajo podobno zgradbo kot pri Berlinu. Tudi v tem primeru Slika 7: Grozdi med seboj povezanih raziskovalnih področij in tem (Madrid) (ilustracija: avtorja) Slika 8: Časovni razpon raziskovalnih tem (Madrid) (ilustracija: avtorja) Mesta kot kraji in teme raziskav: kartiranje raziskovalnih grozdov po znanstvenih področjih Urbani izziv, letnik 32, št. 1, 2021 62 Slika 9: Grozdi med seboj povezanih raziskovalnih področij in tem (Rim) (ilustracija: avtorja) Slika 10: Časovni razpon raziskovalnih tem (Rim) (ilustracija: avtorja) M. HOČEVAR, T. BARTOL Urbani izziv, letnik 32, št. 1, 2021 63 Slika 11: Grozdi med seboj povezanih raziskovalnih področij in tem (Varšava) (ilustracija: avtorja) Slika 12: Časovni razpon raziskovalnih tem (Varšava) (ilustracija: avtorja) je medicina prevladovala v zgodnejšem obdobju (desni grozd svetlejših odtenkov, slika 10). Spodnji levi grozd (družboslovje in humanistika) je novejši in kaže prepletanje z medicino na področju izobraževanja. Tudi pri Rimu je zgornji levi grozd močno povezan z vedami o Zemlji in drugih planetih ter okoljskimi vedami, pri čemer so izrazi, kot sta conservation (ohranjanje) in excavation (izkopavanje), bližje družboslovju in humanistiki. Na vrhu so teme, povezane s podnebjem in onesnaževanjem, ki se približujejo medicini. Mesta kot kraji in teme raziskav: kartiranje raziskovalnih grozdov po znanstvenih področjih Urbani izziv, letnik 32, št. 1, 2021 64 V člankih je Rim obravnavan kot okno opazovanj, celovita urbana izkušnja, oder, vir, španski Avignon, prestolnica, spo- minska pokrajina in destinacija ter kot kraj raziskav (Zloraba drog v Rimu, Omrežje pametnih domov v Rimu, Kombinira- ne magnetske, kemijske ... analize ... v antropičnem kontekstu Rima, Proces urbane regeneracije ... v predmestju Rima). 3.5.4 Varšava Z Varšavo je bilo povezanih 2.071 člankov, najpomembnejših 24.000 izrazov pa je bilo kartiranih v štiri grozde (slika  11). Medicinske teme so v dveh medsebojno povezanih grozdih. Spodnji desni grozd se nanaša na primer na epidemiologijo, saj vključuje izraze, kot sta disease (bolezen) in infection (okužba). Grozda na levi strani sta med seboj nekoliko povezana. Veliko izrazov, povezanih z obema grozdoma, vključuje splošno be- sedo area (območje). Spodnji levi grozd se nanaša na novejše raziskave (temnejši odtenki, slika 12), ki tudi v tem primeru spadajo na področje družboslovja in humanistike. Zgornji levi (manjši) grozd kaže povezave z vedami o Zemlji in drugih pla- netih, okoljskimi vedami ter kmetijskimi in biološkimi vedami. T ovrstne teme so v povprečju starejše (svetlejši odtenki) kot pa teme, prikazane levo spodaj. Tudi medicinske teme so bile v povprečju obravnavane v zgodnejšem obdobju, kar se ujema z že omenjeno domnevo, da skupni podatki v preglednici 3 ne kažejo več trenutnega stanja raziskav. V člankih v Scopusu se Varšava pojavlja kot središče dnevnih migrantov, vozlišče zračnega prometa, primer, upravni sedež in endemično žarišče ter kot kraj raziskav (Lokalne instituci- je kulture ... v Varšavi, Kratkoročni vplivi prašnih delcev ...  v aglomeraciji Varšave, Postmoderna arhitektura v socializmu ... cerkev ... v varšavskem predelu). 3.6 Primerjava proučevanih mest Cilj raziskave ni bil presojati in primerjati mest na podlagi naslova avtorjeve ustanove, ampak jih proučiti kot predmete (teme) in območja (lokacije) raziskav z namenom kartiranja različnih funkcij, ki jih opravljajo heterogeni akterji mest in so razvidne iz znanstvenih revij. Raziskava je temeljila na analizi vloge štirih evropskih pres- tolnic (Berlina, Madrida, Rima in Varšave), ki so v novejšem obdobju doživele nekatere spremembe, ki bi lahko vplivale tudi na razvoj znanosti. Obravnavana mesta spadajo v različne geo- grafske in jezikovne kontekste (zahodno in južno Sredozemlje ter Srednja in Vzhodna Evropa), vendar so teme v člankih o vseh omenjenih presenetljivo podobne. Navedeno se ujema s postavljeno hipotezo o podobnem razvoju znanstvenih podro- čij v vseh mestih. Ugotovljeni grozdi raziskovalnih tem jasno kažejo podobne poudarke in podobne raziskovalne trende sko- zi čas, pri katerih je vidno čedalje večje zanimanje za družbena vprašanja, povezana z mesti. Analiza je vključevala besedilne podatke (razvoj znanstvenih področij) in bibliografske podatke (razpršenost v publikaci- jah). Za vsa štiri mesta so pomembne nacionalne in regional- ne revije. V razvrstitvi najpomembnejših mednarodnih revij se morda zdijo tovrstne revije manj pomembne, vendar so lah- ko še vedno pomembno sredstvo za predstavljanje izsledkov o posameznih mestih. Navedeni izsledki lahko dopolnjujejo mednarodne raziskave, ki se osredotočajo na splošne ugoto- vitve in lahko temeljijo na prispevkih več avtorjev, pri čemer so doprinos posameznega avtorja in lokalne teme manj jasni. Podobnosti se kažejo tudi pri soavtorstvu in državi avtorjeve ustanove. V ečino člankov objavijo avtorji iz proučevanega mes- ta, mednarodno sodelovanje pa je najmočnejše med avtorji iz Združenega kraljestva, ZDA in Francije. Tudi v tem pogledu so vzorci zelo podobni v vseh štirih mestih. 4 Sklep Izsledki raziskave kažejo, da raziskave, ki se osredotočajo na mesta, potekajo v štirih dokaj jasno razpoznavnih grozdih ra- ziskovalnih področij. V preteklosti je prevladovala medicina, ki zdaj stagnira, njeno mesto pa je prevzelo družboslovje. T udi humanistika je postala precej pomembnejša, teme s področja okoljskih ved ter ved o Zemlji in drugih planetih pa dosegajo manj dinamično, a še vedno enakomerno rast. Znanstvene re- vije so od nekdaj imele pomembno vlogo v vedah o življenju in na podobnih področjih, v njih pa v zadnjem času čedalje več objavljajo tudi družboslovci. Rezultatov, ki se nanašajo na raz- lična znanstvena področja, med seboj ne moremo neposredno primerjati, saj na značilnosti objav na posameznih področjih vplivajo številni dejavniki. Ker so vzorci objav za vsa štiri mesta tako podobni, lahko domnevamo, da enako velja tudi za mnoga druga mesta. S tega vidika bi lahko v prihodnje primerjali mesta različnih velikosti. Pri tem se zastavlja vprašanje, kateri bodo prihodnji poudar- ki in teme raziskav v mestih. V raziskavi, predstavljeni v tem članku, sta avtorja obravnavala stanja raziskav konec leta 2019 – tik pred zdravstveno krizo, ki jo je povzročila pandemija koronavirusne bolezni. Pandemija je prizadela mnoga mesta, čeprav ne vsa enako. Pri tem imajo lahko nacionalne in regi- onalne znanstvene revije pomembno vlogo. Povezave med ra- ziskovalci lahko spodbudijo različne in bolj inovativne trende v interdisciplinarnem sodelovanju (npr. med družboslovjem in medicino ter tudi drugimi vedami). Prava interdisciplinarnost je bila do zdaj šibka, ustvarijo pa se lahko nove povezave, čemur je treba v prihodnje nameniti še več pozornosti. M. HOČEVAR, T. BARTOL Urbani izziv, letnik 32, št. 1, 2021 65 Marjan Hočevar, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Center za prostorsko sociologijo, Ljubljana, Slovenija E-naslov: marjan.hocevar@fdv.uni-lj.si Tomaž Bartol, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana, Slovenija E-naslov: tomaz.bartol@bf.uni-lj.si Viri in literatura Abramo, G., D’Angelo, C. A., in Costa, F. (2020): Does the geographic proximity effect on knowledge spillovers vary across research fields? Scientometrics, 123(2), str. 1021–1036. DOI: 10.1007/s11192-020-03411-x Bartol, T., in Hočevar, M. (2005): The capital cities of the ten new Euro- pean Union countries in selected bibliographic databases. Scientometri- cs, 65(2), str. 173–187. DOI: 10.1007/s11192-005-0266-3 Bettencourt, L. M. A., Lobo, J., Helbing, D., Kühnert, C., in West, G. B. (2007): Growth, innovation, scaling, and the pace of life in cities. Proceedings of the National Academy of Sciences, 104(17), str. 7301–7306. DOI: 10.1073/pnas.0610172104 Bornmann, L., in de Moya-Anegón, F. (2019): Spatial bibliometrics on the city level. Journal of Information Science, 45(3), str. 416–425. DOI: 10.1177/0165551518806119 Brenner, N., Madden, D. J., in Wachsmuth, D. (2011): Assemblage urba- nism and the challenges of critical urban theory. City, 15(2), str. 225– 240. DOI: 10.1080/13604813.2011.568717 Castells, M. (1996): The rise of the network society. Malden, MA, Blackwell Publishers Ltd. Cox, K. R., in Evenhuis, E. (2020): Theorising in urban and regional studies: Negotiating generalisation and particularity. Cambridge Journal of Regions, Economy and Society, 13(3), str. 425–442. DOI: 10.1093/cjres/rsaa036 Csomós, G. (2017): A spatial scientometric analysis of the publication output of cities worldwide. Journal of Informetrics, 11(4), str. 976–988. DOI: 10.1016/j.joi.2017.08.006 Cugmas, M., Ferligoj, A., in Kronegger, L. (2019): Scientific co-authorship networks. V: Doreian, P., Batagelj, V., in Ferligoj, A. (ur.): Advances in network clustering and blockmodeling, str. 363–387. Hoboken, NJ, John Wiley & Sons. DOI: 10.1002/9781119483298.ch13 de Oliveira, S. M. L., Pessa, S. L. R., Schenatto, F. J., in de Lourdes Ber- nartt, M. (2019): Cities and population aging: A literature review. V: Bagnara, S., Tartaglia, R., Albolino, S., Alexander, T., in Fujita Y. (ur.): Pro- ceedings of the 20th Congress of the International Ergonomics Associati- on (IEA 2018), str. 1395–1404. London, Springer International Publishing. DOI: 10.1007/978-3-319-96071-5_141 de Rosa, A. S., Bocci, E., in Dryjanska, L. (2019): Social representations of the European capitals and destination e-branding via multi-channel web communication. Journal of Destination Marketing & Management, 11, str. 150–165. DOI: 10.1016/j.jdmm.2017.05.004 Frenken, K., Hardeman, S., in Hoekman, J. (2009): Spatial scientometrics: Towards a cumulative research program. Journal of Informetrics, 3(3), str. 222–232. DOI: 10.1016/j.joi.2009.03.005 Gieryn, T. F. (2006): City as truth-spot: Laboratories and field- -sites in urban studies. Social Studies of Science, 36(1), str. 5–38. DOI: 10.1177/0306312705054526 Gómez, M., Fernández, A. C., Molina, A., in Aranda, E. (2018): City bran- ding in European capitals: An analysis from the visitor perspective. Jo- urnal of Destination Marketing and Management, 7, str. 190–201. Scopus. DOI: 10.1016/j.jdmm.2016.11.001 Grossetti, M., Eckert, D., Gingras, Y., Jégou, L., Larivière, V., in Milard, B. (2014): Cities and the geographical deconcentration of scientific ac- tivity: A multilevel analysis of publications (1987–2007). Urban Studies, 51(10), str. 2219–2234. DOI: 10.1177/0042098013506047 Guggenheim, M. (2012): Laboratizing and de-laboratizing the world: Changing sociological concepts for places of knowled- ge production. History of the Human Sciences, 25(1), str. 99–118. DOI:10.1177/0952695111422978 Gutzmer, A. (2016): Rethinking the city: Actor–network theory and the creation of urban connections. V: Gutzmer, A. (ur.): Urban innovation networks: Understanding the city as a strategic resource (str. 11–21). London, Springer International Publishing. DOI: 10.1007/978-3-319-24624-6_3 Hajduk, S. (2017): Bibliometric analysis of publications on city logistics in international scientific literature. Procedia Engineering, 182, str. 282– 290. DOI: 10.1016/j.proeng.2017.03.194 Hanna, S., in Rowley, J. (2019): The projected destination brand per- sonalities of European capital cities and their positioning. Journal of Marketing Management, 35(11–12), str. 1135–1158. DOI: 10.1080/0267257X.2019.1647274 Hočevar, M. (2005): The concept of networking of the towns—globali- zation. Sociologija i prostor: časopis za istraživanje prostornoga i sociokul- turnog razvoja, 43(3), str. 691–724. Dostopno na: https://hrcak.srce.hr/ index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=52913 (sneto 12. 1. 2021). Hočevar, M., in Bartol, T. (2016): Agriculture vs. social sciences: Subject classification and sociological conceptualization of rural tourism in Sco- pus and Web of Science. Acta Agriculturae Slovenica, 108(1), str. 33–44. DOI: 10.14720/aas.2016.108.1.1 Ingwersen, P., in Serrano-López, A. E. (2018): Smart city research 1990–2016. Scientometrics, 117(2), str. 1205–1236. DOI: 10.1007/s11192- 018-2901-9 Internet 1: https://ec.europa.eu/eurostat/cache/RCI/#?vis=city. statistics&lang=en (sneto 15. 4. 2021). Jacsó, P. (2009): Errors of omission and their implications for compu- ting scientometric measures in evaluating the publishing productivity and impact of countries. Online Information Review, 33(2), str. 376–385. DOI: 10.1108/14684520910951276 Jokić, M., Mervar, A., in Mateljan, S. (2019): The development of poli- tical science in central and eastern Europe: Bibliometric perspective, 1996–2013. European Political Science, 18(3), str. 491–509. DOI: 10.1057/s41304-018-0191-6 Kadi, J. (2019): Which cities are studied? Probing the geographical scope of 40 years of gentrification research. Der öffentliche Sektor – The Public Sector, 45(1), str. 49–54. DOI: 10.34749/oes.2019.3067 Kanai, J. M., Grant, R., in Jianu, R. (2018): Cities on and off the map: A bibliometric assessment of urban globalisation research. Urban Studies, 55(12), str. 2569–2585. DOI: 10.1177/0042098017720385 Karvonen, A., in Heur, B. van (2014): Urban laboratories: Experiments in reworking cities. International Journal of Urban and Regional Research, 38(2), str. 379–392. DOI: 10.1111/1468-2427.12075 Kirby, A. (2012): Current research on cities and its contribution to urban studies. Cities, 29(priloga 1), str. 3–8. DOI: 10.1016/j.cities.2011.12.004 Kogler, D. F., Heimeriks, G., in Leydesdorff, L. (2018): Patent portfolio analysis of cities: Statistics and maps of technological inventiveness. European Planning Studies, 26(11), str. 2256–2278. DOI: 10.1080/09654313.2018.1530147 Mesta kot kraji in teme raziskav: kartiranje raziskovalnih grozdov po znanstvenih področjih Urbani izziv, letnik 32, št. 1, 2021 66 Lamb, W. F., Creutzig, F., Callaghan, M. W., in Minx, J. C. (2019): Learning about urban climate solutions from case studies. Nature Climate Chan- ge, 9(4), str. 279–287. DOI: 10.1038/s41558-019-0440-x Latour, B. (2005): Reassembling the social: An introduction to actor–net- work-theory. Oxford, Oxford University Press. Levinson, D. (2012): Network structure and city size. PLOS ONE, 7(1), e29721. DOI: 10.1371/journal.pone.0029721 Leydesdorff, L., in Persson, O. (2010): Mapping the geography of scien- ce: Distribution patterns and networks of relations among cities and institutes. Journal of the American Society for Information Science and Technology, 61(8), str. 1622–1634. DOI: 10.1002/asi.21347 Liu, W., Hu, G., in Tang, L. (2018): Missing author address information in Web of Science—An explorative study. Journal of Informetrics, 12(3), str. 985–997. DOI: 10.1016/j.joi.2018.07.008 Maisonobe, M., Grossetti, M., Milard, B., Jégou, L., in Eckert, D. (2017): The global geography of scientific visibility: A deconcentration pro- cess (1999–2011). Scientometrics, 113(1), str. 479–493. DOI: 10.1007/s11192-017-2463-2 Marvuglia, A., Havinga, L., Heidrich, O., Fonseca, J., Gaitani, N., in Recki- en, D. (2020): Advances and challenges in assessing urban sustainabili- ty: An advanced bibliometric review. Renewable and Sustainable Energy Reviews, 124, 109788. DOI: 10.1016/j.rser.2020.109788 Matthiessen, C. W., Schwarz, A. W., in Find, S. (2010): World cities of scientific knowledge: Systems, networks and potential dynamics. An analysis based on bibliometric indicators. Urban Studies, 47(9), str. 1879–1897. DOI: 10.1177/0042098010372683 Nunes, D. M., Tomé, A., in Pinheiro, M. D. (2019): Urban-centric resilien- ce in search of theoretical stabilisation? A phased thematic and con- ceptual review. Journal of Environmental Management, 230, str. 282–292. DOI: 10.1016/j.jenvman.2018.09.078 Odrobina, A. (2016): Structural barriers to research and development activities in emerging markets: The case of Poland, the Czech Republic, Slovakia and Hungary. Economics and Business Review, 16(2), str. 39–53. DOI: 10.18559/ebr.2016.2.3 Okorie, P. N., Bockarie, M. J., Molyneux, D. H., in Kelly-Hope, L. A. (2014): Neglected tropical diseases: A systematic evaluation of research capaci- ty in Nigeria. PLoS Neglected Tropical Diseases, 8(8), e3078. DOI: 10.1371/journal.pntd.0003078 Overell, S., in Rüger, S. (2008): Using co-occurrence models for place- name disambiguation. International Journal of Geographical Information Science, 22(3), str. 265–287. DOI: 10.1080/13658810701626236 Pan, R. K., Kaski, K., in Fortunato, S. (2012): World citation and collabo- ration networks: Uncovering the role of geography in science. Scientific Reports, 2(1), 902. DOI: 10.1038/srep00902 Peris, A., Meijers, E., in van Ham, M. (2018): The evolution of the sy- stems of cities literature since 1995: Schools of thought and their interaction. Networks and Spatial Economics, 18(3), str. 533–554. DOI: 10.1007/s11067-018-9410-5 Pouliquen, B., Kimler, M., Steinberger, R., Ignat, C., Oellinger, T., Blackler, K., idr. (2006): Geocoding multilingual texts: Recognition, disambigua- tion and visualisation. ArXiv:Cs/0609065. Dostopno na: http://arxiv.org/ abs/cs/0609065 (sneto 13. 2. 2021). Raynor, K. (2019): Australian urban scholarship as a community of prac- tice: Strengths, omissions and opportunities. Urban Policy and Research, 37(3), str. 405–421. DOI: 10.1080/08111146.2019.1610867 Robinson, J. (2011): Cities in a world of cities: The comparative gesture. International Journal of Urban and Regional Research, 35(1), str. 1–23. DOI: 10.1111/j.1468-2427.2010.00982.x Rodrigues, M., in Franco, M. (2020): Networks and performance of cre- ative cities: A bibliometric analysis. City, Culture and Society, 20, 100326. DOI: 10.1016/j.ccs.2019.100326 Sukopp H. (2008): The city as a subject for ecological research. V: Marzluff, J. M., idr. (ur.): Urban ecology, str. 281–298. Boston, Springer. DOI: 10.1007/978-0-387-73412-5_17 Sun, S., Jiang, Y., in Zheng, S. (2020): Research on ecological infrastruc- ture from 1990 to 2018: A bibliometric analysis. Sustainability, 12(6), 2304. DOI: 10.3390/su12062304 Therborn, G. (2002): Monumental Europe: The national years. On the iconography of European capital cities. Housing, Theory and Society, 19(1), str. 26–47. DOI: 10.1080/140360902317417976 van Eck, N. J., in Waltman, L. (2019): VOSviewer manual (version 1 .6.10). Leiden, Universiteit Leiden. van Rijnsoever, F. J., in Hessels, L. K. (2011): Factors associated with disciplinary and interdisciplinary research collaboration. Research Policy, 40(3), str. 463–472. DOI: 10.1016/j.respol.2010.11.001 Volz, R., Kleb, J., in Mueller, W. (2007): Towards ontology-based disam- biguation of geographical identifiers. Prispevek je bil predstavljen na konferenci z naslovom WWW2007: 16th International World Wide Web Conference, ki je potekala od 8. do 12. maja v Banffu v Kanadi. Tipko- pis. Wang, M.-H., Ho, Y.-S., in Fu, H.-Z. (2019): Global performance and deve- lopment on sustainable city based on natural science and social scien- ce research: A bibliometric analysis. Science of The Total Environment, 666, str. 1245–1254. DOI: 10.1016/j.scitotenv.2019.02.139 Ward, K. (2010): Towards a relational comparative approach to the study of cities. Progress in Human Geography, 34(4), str. 471–487. DOI: 10.1177/0309132509350239 Xiang, L., Shen, G. Q. P., Tan, Y., in Liu, X. (2020): Emerging evolution trends of studies on age-friendly cities and communities: A scientome- tric review. Ageing & Society. DOI: 10.1017/S0144686X20000562 Xing, Y., in Brimblecombe, P. (2020): Trees and parks as “the lungs of cities” . Urban Forestry & Urban Greening, 48, 126552. DOI: 10.1016/j.ufug.2019.126552 Zhen, F., Tang, J., in Wang, X. (2020): How does Castells’s The Rise of the Network Society contribute to research in human geography? A cita- tion content and context analysis. The Professional Geographer, 72(1), str. 96–108. DOI: 10.1080/00330124.2019.1611459 Zook, M., Shelton, T., in Poorthuis, A. (2019): Big data and the city. V: Schwanen, T., in van Kempen, R. (ur.): Handbook of urban geography, str. 63–75. Cheltenham, VB, Edvard Elgar Publishing. DOI: 10.4337/9781785364600.00013 M. HOČEVAR, T. BARTOL