146
Reeeiuy* in pnkaxi
Ko Ljubljano, Ljubljano prelistamo, ugotov invo, da poteg predgovora in ■■enakega kazala, sestoji iz šestik bolj ali manj taključeaik in izoblikovanih temalakik ■klopov, ki predstavljajo Ijndi, dogodke in pojave, značilne za osemdeseta pri nas. Vse skupaj se začne u poglavjem VZPOREDNE ZGODOVINE (L), v katerem ae .prehodimo med politiko in kulturo, prek Mladine, procesa proti četverici. Nove revije, do nesojene slovenske vnlule lipe.
Po starem, ponovno emancipiranem delu mesta Ljubljane, nas nslo popelje VRNITEV CENTRA (II ), ki nas seznani s prenovo starega mestaega jedra in z napori za njegovo olivljaaje, spomni nas na PJečaika, na nove doselke v arhitekturi in na toliko hvaljeni in kritizirani Cankatjev dom. ROCK'N'ROLL IN CIVILNA DRUŽBA (III.) aaa nato vrneta tja, kjer ae jc vse skupaj začelo. In začelo se (• • punkom na valovih radia študent, s spremembami uredniike politike Mladine, z angalmajem drutbeno kritičnik intelektualcev, medlem ko je po ulicah razsajal lealer Ane Monro, medtem ko ae je bil boj za prostore alternativne kulture, medtem ko se je rockalo na Novem rocks in medtem ko so se socializirali gayi in lezbijke. V OBJEMU POGLEDA IN BESEDE (IV.) ae nato razgledamo po pahljači gledal iško-plesnega dogajanja osemdeselik; od političnega gledališča do spektakulraaik in magičnik projektov Mladinskegagledališča,od Plesnega teatra Ljubljaaa do Koreodrame, vmes pa je nanizanik še nekaj pesaiikik doselkov tistega čaaa. NEUE SLOWENISCHE KUNST: NOVA SLOVENSKA UMETNOST (V.) j« gotovo najpfebojaejši in najrazpoznavaejši slovenski kullureo-umelaostni doselek osemdesetih in kot lakemu je temu pojavu in njegovim posameznim frakcijam v knjigi namenjeno posebno poglavje, ki dovolj obselno is izčrpno informira o delovanju NSK v prejšnjem desetletju. Ob koncu knjige nas, kot zaključni ognjemet, pričaka EKSPLOZIJA VIZUALNEGA (VI.), ki pred nami razprši dejavnost galerije ¿KUG. razne multimedijalne dogodke, riaaako, nekaj značilnega slikarstva, kiparstva, videa, ambientov, mode ter fotografije in na koacu koncev še zeleni lipov lial s turistično-poliličnega plakata.
Čeprav bodo tisti, ki jih v knjigi ni ali pa (upravičeno?) mislijo, da jim je bilo odmerjenega premalo prostora, menili drugače, lahko mirno zapišem, da sta Marina Grli nič in Aleš Erjavec a svojim prerezom skozi segmente relevantnega in za osemdeseta značilnega umetnostnega in kulturne univerzama Ljubljane, opravila pomembno piomisko delo. ki bo gotovo delelno širokega zanimanja naše in tuje javnosti in opaznega mesta v veliki biblioteki zgodovinskega spomina našega prostora.
V osemdesetih je bila traairana marsikatera od poti, ki vodijo v prihodnost in po teh poteh bomo lahko kodili aamazavestneje kot kdajkoli prej, kajti liMrsa, ki ima za tuuno Ukia« osria-d«c(&. ae li tfeb* bati develdeseUk.
D.Š.
Hant Fink
Sociolna filozofijo
Znanitvsno in publicistično »rudiičs, ljubljorto 1992.
Dest let stara drobna knjiga danskega profesorja filozofije (Ssciaf philosopv, Metkuen A Co., London 1981) je v prevodu Zdenke Erbefaiik na voljo tudi slovenskemu bralcu. Z njo se je ponudba slovenskega knjižnega trga obogatila za kratek in dovolj pregleden prikaz (samo Finkovo besedilo obsega zgolj 100 utraai. preostalo so uvod. upremna beseda dr. Pavleta Zgage, registri in izbrana bibliografija| najpomembnejših etap razvoja "zahodae" socialne misli od leta 1000 pa konca dragega tisočletja.
Kajilica ima uvajalne, učbeniške in deloma priročaiške značilnosti. Namenjena je predvsem potrebam dijakov in učiteljev filozofije na srednješolski stopnji, kjer bo brez dvoma prispevala k povezovanju in zdrulevnaju filozofije, zgodovine in sociologije v enotno problemsko polje. Obenem ps bo Socinlna filozofija koristno uvodno branje vaem, ki imnjo občutek, da v njihovem znanja s lega področja zeva vrzel (npr. tistim, ki začenjajo študij ene
Recenzije in prikazi
147
od omenjenih ali dragih, «orodnih, «trok na vitji stopnji).
V polpreteklem obdobju kajižaa poacdha a področja aoeialae filozofije pri aaa - zlasti le, če kol doalopae štejemo ludl objave • srbsko-hrvaškega govornega področja - ni bila majhna, ia tudi relevaataaali ji ne moremo odrekali. Vendar je imela Indi kade pomanjkljivosti: ostajala je zaotraj marksističnih kofttroverz. prevečkrat je bila povsem brez znanstvenega aparata ali z njim pomanliljivo opremeljena (le velja še zlaati za neslovenske izdaje), in je gradila na skoraj popolni praznini, kar zadeva prevode klaaikov (tokrat to velja zlaati ta slovensko knjiino zakladnico). Prevod Finkove knjige le luknje ne more zapolniti. Veliko lega (predvsem glede prevodov klaaikov) ostaja dolg in zadolžitev stroke za prihodnost, vendar je spodbudno, da po obdobju, ko je socialna misel nastopala skoraj izključno kot argument v političnih razpravah, postopoma pridobivamo itr več orodij za ajen ponoven odmik od imperativne «rgen< e dnevno političnega delovanja.
Večpomenskost izraza "socialna filozofija" je le indeks njegove spornosti ia napoluje na različnost Bolnik pojmovanj odnosa med drulbemm in filozofijo. Med različnimi motnimi razumevanji, ki segajo od popolne osamosvojitve teorij druibenega v "zgodovini idej" in popolnega razkroja teorije v kontekstu družbenih praks in institucij, je lian« Fink nedomno blilje drugi motnosti. Socialne filozofije ne moremo ločiti od njenega družbenega konteksta, le-ta pa je zgodovinsko proizveden. Se natančnejšo opredelitev dejanake vsebine knjige poda aam avtor, ko r uvodnem poglavja pravi, da knjiga "opiuje vznik in padec svobodnega trga kot osrednje družbene institucije ia kot ključa za razumevanje družbe" (str. 12). Gre lorej za predstavitev filozofije "kot integralnega dela družbenih procesov" (prav lam), kjer je odnos med r teorijo modelirano realnoatjo ia realnostjo izven miali, med teorijo in prakao družbenih odnoaov, med teoretsko zamiiljeaimi institucijami in razlagi zanje na eni «trani in njihovo zgodovino na drugi strnjen v enotno, neprelomljeno polje. Tn pristop av. torja vodi » bližino izenačitve socialne filozofije in socialne zgodovine. Predstavitvi družbenega konteksta, zaotraj katerega «e
porajajo leorije. je dejansko namenjeno veliko prostora (bralcu je apr. nakazan tudi neenakomeren razvoj družbenih form v posameznih predelih Evrope) in v lem lahko vidimo kakovost, alabosl ali nujno enoslraaaal, ki «e ji v tej ali oni obliki najbrž ne bi mogel izogniti noben enako kratek «vod v socialno filozofijo.
Metodološka vprašanja, vprašanja, ki jih sproža različnost določitev mesta, obsega in «loge socialne filozofije, tj. siatemska Vprašanja, s katerimi Fink opravi aa kratko v «vod«, da bi mesto prepustil zgodovinskem« pnkaz«. «o «pet obravnavana v spremni besedi dr. Pavleta Zgage, ki a svojim esejem prispeva k «ravaovešenosti dela. Pomembna nadgraditev osnovnega leksta je tudi razmeroma obselna bibliografija, ki je razčlenjena na enake problemske sklope kot v knjigi obravaavana poglavja. Njeno osnovo je sestavil Fink, dr. Pavle Zgaga pa jo je dopolnil in priredil za potrebe in možnosti slovenskega nasiovljenca. Obsega ludi napotke o najpomembnejših tekstih posameznih avloijev, ki so obravnavani v knjigi.
Knjigi, ki ji gotovo ne moremo očitali preobremenjenosti • tujkami, opombami pod črto ia vsem drugim, kar bi lahko zožilo krog njenih «porabnikov, bi morda lahko aaalovili nasprotni očitek. Se bolj bi lahko imela poudarjeno propedevtičao usmeritev Ker imensko m stvarno kazalo zajema malo imen in pojmov, bi bilo besedilo preglednejše, če bi bila ta imena in pomembnejši pojmi natisnjeni polkrepko. Koristen dodatek bi bila t«di komparativna preglednica najpomembsejiih prelomnih datumov v politični in k«lt«mi zgodovini Evrope.