m 1 il V f reci Odgovorni vrednik Ur. Jimte& Hlehvei* Tečaj sredo 15. kozoperska (sredojesna) 1851 List PoljsUe prUliye♦ Druga pridiga. % —* d Kemija je podnoxnica obertnijstvu in kmetijstvu po sebi znajdla. > ali zmešane z drugimi řečmi, ktere bo kemija Kolikšne sklenine (Haške) in kolikšne škatlje so še pred malo časam zdravniki bolnim iz lékárnic Kemija na« uči, vse stvari v njih obstojné dele (apotek) zapisovali koliko manjši so sedaj, pa ravno r a zdjati in loč iti, posamesnih delov novo s( učí pa tudi potem iz tacih toliko zdajo! Koliko reči je včasih tiskar potřeboval r v • ti. Kemija je tedaj si tiskamo černilo napraviti koliko reci barvar za vednost ločenja (ločbe), pa tudi vednost noviga barve, mizar za firnež V Kako prostoje sedaj vse » nj a (sloge). Bolj ko je ta vednost po skušnjah to? ln zakaj? Zato ker nam je kemijska vednost modrih moz pop postala ? veči dobiček je iz- vse te reči razjasnila in nam pokazala, da se z malo hajal iz nje za mnoge obertnijstva in za kmetijstvo. etvarico, ktero v vsih njenih obstojnih delih poznamo Čuditi se je, kakošno visoko stopnjo je že dosegla,tako da sedaj več napraviti, kakor poprej z veliko in z ve- j da je zares stvar novih reči, od kterih naši spred- licimi stroški. niki nič vedili niso. Ravno iz tega spoznanja pa kaj Res je, da kemikar, ko se s svojo vednostjo v je kdaj bila in kaj premore dan današnji, izvira kmetijstvo vrine, zadene na mnoge napotke ? pa tudi špoznanje, da je se veliko skrivnosti znajti ktere se se sedaj ne vé. i za virajo iz vremena, vetrov itd., in da ne more svojih skušinj tako zaporedoma in tako naglo ponavljati, ka Dolgo se je že vedilo, da vino ali z vodo zrne sano žganje k is (jesih) postane, ako več mescov ▼ navadni gorkoti, ali le nekaj tednov v gorkim hramu na zra kor zelí, ker more večkrat leta in leta čakati , da vidi, hako se ta in una reč godi, ta in una skušnja zgotov- lja. Zavoljo tega bojo razjasnila, ki jih kmetijstvo ku (ljuftu) stoji. Kemijsko ločenje in raz- iz kemije dobiva, zmirej enmalo bolj počasne, kakor v krojenje obstojnih delov k i g a cveta in iz nje druzih obertnijskih rečéh ali 9 hvala Bogu ! da le napravljen lov obstojí pa k ski cvet ako ga z iz kteri diti k k je potem pokazalo, iz kterih de t vinu m zg »j«) iz kterih in potem se je zvedilo, da je mogoče i Vlil k ko hitrej v • kakošna pomočnica zamore kemija tudi kmetijstvu , če se le gotovo vé, da se bo kaj pričakalo. To pa je gotovo iz tega, kar nam je že do- vemo, v biti. Cakati je lahko v k veči spremeniti, sihmal kemija razjasnila. m ero k j to je 9 z več k k obstojí, v dotiko spravimo T zve y je bila pa že tudi vednost znajdena 5 k P Neizrečeno koristna je pa kemija že dandanašnji tistimu obertnistvu ali rokodelstvu, ki je s kmetij-stvam ski en j en o, namreč žganjarijam, olarijam, slad-kornicam tištim , ki iz pese sladkor ali cuker delajo itd. hitro narediti; in zato na pravijo v kisovarnah , to je, v fabrikah, kjer kís na to vižo napravljajo, ga sedaj ve- Tukaj je kemija Ijudém ob kratkim toliko vednost raz liko bolj popolnama in veliko bolj gotovo v toliko oděla ? da je v ze marsiktera fabrika sedaj obogatela ? urah i kolikor se je nekaj ted ali celo m ki bi bila brez kemije na beraški palici. potřebovalo In poslednjić je kemija v kemijskih in obertnijskih Med kamnjem se najde prav redko kamen tište pridelkih zvesta varhinja, ki nas varje mnogotere prelepe modre (plave) barve, po kterim so m al ar ji goljufije. Ona nam dajè pomočke, s kterimi zamo-nekdaj kakor po zlatu iskali in ga sila drago plače- remo preiskati: ali je ta ali una reč čisto, pravo vali. Neki kemikar je ta kamen krojil v njegove blagó ali pa je ponarejeno, s kterim nasprodajavec obstojné dele, in koje te zvedil, mu ni bilo potem oslepariti hoče. Marsiktero vino hvali kak prodaja teško, iz tacih delov, kterih je lahko dobil, tak kamen vec da je čisto, kakor je na terti zraslo M 11HIHH ■ WM HHHI ^H umetno napraviti. In tako je sedaj tište prelepe modre ga preise in najde spirit, žveplo, svinčeni sladkor barve. ki se lazurna modřina (Lasurblau)imenuje, (Bleizucker) v njem, in se trohico nam pové, koliko ktero vsak malár pozná, toliko je sedaj stokrát bolj y v • po taki niski ceni, da kup ko je nekdaj bila Ali se ne da iz teh in sto druzih izgledov vsaciga ! Marsikteri svečar hvali svoje mjilo (žajfo) da je pravo jedro, — ali kemikar jo preiše in najde lahko vode, vlečca ali ilove e v njem! Brez konca in verjeti, da bomo po kemii tudi še nove sorte gn o já dobili, kraja bi bili v stanu tacih izgledov dati; pa naj bojo ki se bo dal t ? kup krojenj kako š napraviti, in ki bo veliko boljš kakor je sedanji gnoj , kadar bo kemija iz raz mnogoverstni n gnoj je za žita in druzih sadežev znajdla, in pa tudi boljsi kup od vošenih ti zadosti. Povémo le še to: da tistih kot mléko be-lih, kerhkih in zvonečih sveč, ki so veliko lepši pred malo leti se ki sad potreben Ce so An gleži nismo poznali, sedaj jih vidimo že skoraj po vsih meet veliko goro nekiga kamnja na nih hišah, po vsih cerkvah ; znane so pod imenam V i / X / JL ►Spanjskim znajdli, ki se fosforit imenuje, kteri ima „Millykerzen" in „Apollokerzen". Kdo nek je k I sliti 5 persti enake obstojné dele da bi tudi pri nas nemo bílo » ne smemo mi- znajdel te posebne sveče? Noben drug, kakor en ke taciga kamnja mikar,ki je navadni loj v njegove obstojné dele raz in take perští znajti, ki imajo gnojivno moč ali še samih krojil ; en del, ki ima mašobo in olje v eebi, je za ř 212 vergel * drugi del, ki je čist loj brez mašobe je in iz njega tište lepe bele svece napraviti učil, razsodi, kt skati i vzel ktere ne kidajo kot na vadne lojene, in. so se lepši fijstvu za poterjenje předlož od vošenih* ere knjige in u kterem reda se imajo ti on poslane rokopise pretresuje, jih kakemu ško Iz vsiga te res pod 1 lahko zapopade : da je kemija zsodi, ktere knjige ti- ; dalej pruk na kteri se kmetijstvo in obertnistvo na zmirej višji stopnjo povzdiguj skati in izdati je posebno potrebno in dobro kaže tudi odloči íq razdeli darila, plačila itd. Ako je na obeh stranćh jednako glasov, razsodi vselej vodjev 3v glas. , 5. Sredstva, s kterimi bode druži / truslvo za izdajat\je in razširje vanje dobrih buhe v za Slovence in njegove postave. . 1. Družtvo se imenuje: „Družtvo sv. Mahora". so : svoje po . 2. Namen družtva je : na svetio dajati in raz-širjevati dobre knjige, ki um, serce in voljo ljudi trebe oskerbovalo a) letnine družnikov, b) dobrovoljne darila , denarji, ki se bodo iz razprodanih bukev dobivali 6. Dobički, ki jih družtvo družnikom donaša rez dalnegi a) vsaki družnik dobi * V • . • V ko leto in b plačila po nejrocnejsem potu in naj vec, ko bode razsvetliti in pozlahniti in se zraven tudi dober kup razprodajati zamorejo. mogoce, sebe zastop tiskanih knj or T se pa samo od da bode stevilo teh knjig naraslo y Družtvo se s politiko na nobeno vizo ne bode pecalo ; zato ne bode nikolj ljudi zastran politiških reci podučevalo, tudi nikolj časopisov, oznanil ali bukev, ki bi u politiko segale, na svetio dajalo , tudi nikolj in na kup in kakor hitro kakor hitro bode papir boljši veliko ljudi k družtvu pristopi ; vsaki družnik ima pravico, družtvenej vodnii kej nobeno vizo takih pišem razsirjeveti pomagalo. Družtvo ne bode na svitlo dalo nobenih bukev brez da bi od kake škofije poterjene ne bile; to se bode vsi-dar in vselej oskerbelo.. nasvetovati in priporociti; nekterim družnikom se ponujajo še posebni dobički Cisti đonesek se bode namreč vsako leto na tr enake dele razdelil. Perva tretjina se d or te 3. Družnik (člen tega družtva) more biti: b roči ima a) Kdor na leto nekaj gotovega plača. To znese za na dar il da jo za neprevidje druga tretj najb oljš i za učitelje ljudskih sol na dezeli in za ucence na leto 1 gold. 30 kr. srebra, za vse druge pa na leto 3 pripravnike po razsodbi odbora obernila slednja tretjina se pa odloči za najbolji zadevein potrebe pri se bode vsako leto ske po- 3 1 0- ucence in gold. sr. Plaćati se to mora pol ali celo leto popřed in sicer pri odboru dotične škofije. Dalej pla- imenovani učeniki in učenci, kedar k 1 gld. k k i kakor bode to družtveni odbor gor cajo družtvu pristopijo, 30 kr. sr., vsi drugi pa sr. upisnine. to d premeniti, ako razsodil in za dobro spoznal. . 7. Te postave se smejo le tedaj e tretjiai odbornikov dovolite. Ako to družtvo, naj bode na kakoršno vižo hoče bj Kdor se od odbora zavoljo posebnih zaslug za družnika izvoli. Družnik neha biti : a) Kdor svojevoljno izstopi in to ustmeno ali pismeno oznani. Kdor eno celo leto čez odločeni čas svojega do-neska ne plača. . 4. En vodja in odbor, obstojoč in 12 odbornikov, bodeta saksebi družtveni odbor razsodi in sklene, kaj ima z njegovim premozenjem zgoditi (Bčela.) Slaroslovenshi in vseslovanshi hni i zevni jezih. (Konec.) Naj beržešnjo příhodnost si rea Ruski jezik svoji y „družtvo sv. Mahora" obravnovala , vo pak ker se nazaduje, kakor sim rekel, vemdar le v dila in oskerbovala. Za te odbor izvoli vsaka sledečih staroslovenščino preverže druge narecja pocasu v se škofij : Goriška, Labudska, Ljubljanska, Sekovska in zajemši cemu tedej toliko velikih in še nevarnih Teržaška škofija po dva odbornika, Kerška škofija pa ovínkov? Saj ne bodo razne narečja, ako se staro tri odbornike, in sicer izmed tistih družnikov svoje ško- slovenščina naravnost za književni jezik sprime fije, ki u Gorici, Celju, Ljubljani, Mariboru, Terstu in gori rečeuem svojega poštenega, neskaženega Celjovcu stanujejo. po blaga me zgubile, Družtveni odbor izvoli po V • vecmi glasov ednega temoč se le svojih pritepenih plév in vrask resile, se oplodile in oživile, dokler se je nasproti temu izmed treh Celjo vških odbornikov za v o dj a družtva, velikih prepirov, truđov in pregonov báti. tako da po tem tudi za Kerško škofijo dva odbornika ostaneta. Staroslovanska azbuka rés v v r oci bode nenava jenim pak saj se dá, kar je v njej ostreg in Za leto 1852 se bode te odbor tako zacasno so- ogljastega ako se je krasopi lotij po novi Ruski y Bulgarski . tiče stavil, da se bota dva u imenovauih mestih prebivajoča družnika za to opravilo pismeno naprosila, u Celjovcu 1 Kar pak pa trije. Za prihodne leta se bode pa družtveni odbor vici preméniti, po večini glasov svobodno iz volil. To se bode takole strani 46 in 51 zgodilo: kedar družnik svojo letnino plača, družtvene- D mu vodju naravno ali nenaravno u zapečatenem listu jezika: Serbski, Gerčki, ogladiti in okrožiti y če b tré bal id in st, ktera se data po Vuko- Jahrbiicher", kakor gori poglej 55 pota sta tedaj do vseslovanskega kniževniga gor naštetih imenuje dva družnika svoje škofije, ki u mestih stanujeta in ki u letnem imeniku družnikov sto : analytick nas le sila verže. i n y n t h e t i č k y na tretj pot Ako bi iméli dober priravnajoči vseslovanski si jita i ter pristavi, da nju za odbornika izvoli. Družniki k (Lind in Jung m an n imasta še druge namene) Kerške škofije pa izvolijo na to vižo tri u Celjovcu sta nujoče odbornike. vagútali več doli: in tako slovnico pred očmi, bi ne o iz volji knizevščine. Zato pak se oglasite tisti, kte Družtveni vodja z obema odbornikama u Ce- rim je dano vseslovanstvo v nje nedrih pregledati, da Ijovcu oskerbuje tekoče opravila vodi, in oznam se ne bode po blodnih pótih omáhovalo, ali delj vsako rajtingo , kakor tudi imenik družnikov. Ravno vnemarno cákalo ! Take so moje misli in iskrene zelje tako tudi on u zvunajnih zadevah družtvo nadomestuje - ter v ti cil pak tudi vsi moji trudi mérijo. y in zagovarja Prijateljem staroslovensč bi se sami radi prepričali tega, Odbor si dopisuje in tako po večini glasov in sem rojakom, kteri kar sim gori pisal, 213 oznanim sledeče staroslověnské knjige, ktei knjigarnici lehko dobijo: po vsaki upa dobiti. Ljudi vse polno skoz okna gleda, in neki moz pred znožjem na klopi sede jih stran goni, rekoč: 1 Josephi Dobrewsky: Institutiones Lingua? da sapa vùn ne more y pa nič nemarajo. Kar se k meni Slavic® dialecti vetei Vindobonae 1833 proti njim zaleti, in čez mojo ranio nad ljudi vdari. Jaz 2. Bartholomiei Kopitar: Glagolita Clozianus. revež se ozrem, pa v tem Vindobonae 1836. S slovnicoj in slovnikom. Potier izverstne delà našega slavnega rojaka dr. Mik koslovca y naj bistroumnejšega slovanské i S jezi- in sicer: čudež zamudim! Zamak-njena je že s s v o jih nebes nekaj dobila, kako pa, tega nisim vidil! Kasneje sim bil vender tako srečin, da sim vidil, da so ji bile nebesa takopostrežne, da ji ni bilo treba od zgoraj doli dobivati; one so ji še ođ 1850 3. Lautlehre der Altslovenischen Sprache. AVien postelje gor dale. Ravno ko če na kviške planiti y ji vgledam v roki, 1850. se ko se na posteljo z-njo opera, 4. Formenlehre der Altslovenischen Sprache. Wien kot usnje rumeno sablico, od ktere je z veliko po- šibe božje!" Spet na vso 5. Lehre von der Conjugation im Altslovenischen. moč pazim, kar se one dve s klopi spravite in pod S umnostjo rekla: „Vidite jih y Wien 1849. klop k meni fcavlečete, kjer sim jaz sedel. Tù sim vi 6. Ueber den reflexiven Gebrauch des Pronomen dil, kolikor sim, da bi me ne opazile ne bile, viditi ?? sebe". Wien mogel, kako ste si en a drugi nekaj dajale in sise 1845 7. Radices Linguae Slovénie» veteris dialecti. Lip- preminjevale. Na to se domaća spet na klop spravi in prot tej obernjena kleči, ki je zraven mene na tléh j 8. Lexicon Linguae Slovenicae veteris dialecti. Vin dobonae 1850. Naj popolnejši slovnik staroslovenšćine. si roke podaste , kakor da bi ji zraven mene klečeča v r • ostala, ktera me párkrát skerbno pogleda, ali jo vidim y 9. Homília S. Joann. Chrys. in ramos palmarum Vindobonae 1845 Star kaj v roko podala. Kako bo druga to zamaknjeni v roke spravila, pazim, in vidim, da se na posteijo z roko opre, kakor da bi teško klečala in si le kolena malo Cum notis criticis et glossario. roko pis. 10. Vitae Sanctorum. E codice antiquissimo pa- popraviti hoče. Mislim si : ravno zdaj ji je nekaj na laeoslovenice cum notis criticis et glossario. Vindobonae posteljo položila. Poprejni mož z robeam v roki pomáhá , deklè se zadere , znak pade in nekaj v roki ima 1847. Z gramatičkimi dodatki. 11. Monumenta linguae palaeoslovenicae e codice Su- kar mi viditi ni bilo dosti mar. Sim prasliensi. Vindobonae 1851. moz z golo roko zamaknjeni miga , še prav misli!, da da naj pade, ker 12 In še nekoliko : Slavische Bibliothek. l.Band. tistikrat se je po postelji vertela. Robec je pa tako deržal, da je štiri perste stegnjene vkup imel. Ko mi- Wien 1851. Tisk staroslovenskega pravopisa (abede), posebno v novejših knjigah, je toliko krasen, da so čerke kakor y sim vidil y gati neha derží, da ljudje mislijo da ima robec v roki, kteriga zato y žlahtni kamenci, in da za vseslovanščino druzega ali ravno za silo v hiši bilo. In sam sim mislil drugačešnjega pravopisa ni treba. Cafov. hah maha. Ker tako zvesto da si muhe brani, kterih je , da po mu- Se neholiUo ođ z am a H njen e na gori K grehu malikovanja molčati ne smemo. Od zamaknjene nad Soderšico je že scer toliko znaniga, da vsak člověk zdrave pameti, brez da bi po- pazim , je poprejni moz iz zgol postrežljivosti (pa mislim ne do mene) k meni in prostor pri znožji odkazal , rekoč: „Pojte tù k znožiu , bote bolj vidili". Jaz pa rečem, da přišel y ze dobro vidim. Zakaj bil je pri znozji meni nasprot sim lahko vse vidil, kar je storil. ,,Le mislim" y da pravi cc „da bi tù bolj vidili, pa vam je morebiti vroče Cez nekoliko časa je pa ravno ta mož z robeam v roki sebno učen bil, lahko presodi: ali je resnica parija. Ker je pa iz več skušinj resnica tudi prostim y ljudem ložej razvidna, ker više misli više smotra oči više vidi, zato ljube Novice ali jesle- kteriga je tako derzal, da je sam kazavec stegnjen imel, na levo uho parkrat po muhah mahnil (zakaj za muhe je bil grozno občutljiv, pa saj je muha res stra- y više , ne zamerite, da tudi šno nadležna stvar), in pa prot desni rami potegnil. Jaz jaz svoje ob kratkim povém. Tudi mene je k tej de- neumnež sim pa mislil, da zamaknjeni kaže, da naj si klici enkrat pot nanesla in ostanem en večer na gori, vrat odreže, pa sim se le k sreči zmotil, ker ona sini da bi čudeže vidil. Ker bolj zgodaj na goro pridem vratů odrezala, cesar sim třepetaje pričakoval, ampak le nevidne strike si je za vrat metala in zadergovala in zamaknjene isem, sim zasel na nek vert, kjer naj-dem mizico, klop in neke bukve na mizi. Se vsedem, ž njimi Vselej ko se zadergne, z ustrni poserbne y ker preberam ; kar najdem v bukvah nekoliko pisanih popir- jo je bolelo mocno. Pravijo, če se bolj muči, več gnađ ki so bili vodila zamaknjene. Med njimi najdem prejme jev , posebno to zlatiga ? \ Vsi so jo grozno pomilovali, samo jaz sim denarja vredno vodilo : „C e kdo kaj prasal y kar ni povedati, te b opa bil za te bolecine neobcutljiv. Pa saj tudi ni bilo přesaj je lahko jenjala, kadar je hotla. Enkrat je pa reci: hudo v e m y pa povedati ne s m em". Da se s tim vsa- tudi obé dvé pesti vkup stísnila in ležé ž njima mahala kimu nadleznimu vprasanju lahko ogne, vsak ve. O kakor da bi kaj perbijala se s koleni v trebuh buta y y mraku, nekako o Marijnim zvonenju, se deklè na po- kar se mi je posebno za zamaknjeno grozno nespodobno steljo vleže in na zamaknjenje perpravlja; jaz pa per zdelo. Ko je s pěstmi perbijala, se tudi nekterikrat zglavji sedé z velikim hrepenenjem na-nj cakam. Kar vidim za posteljo ob steni na klopi dve dekleti, domaćih eno in permerši na čelo buti in nekaj rudečiga se ji po obrazu polije. sosednjo. ktera Jaz neumni, ki nisim verjel, da je kri, ker na si zastorni zep z dvema per- oči nisim bil prepričan, sim mislil, da je le voda iz stama čedno razkroji, v kterim se mi nekaj posveti, rudečih cešminjevih jagodic. Sodilsim, daje mogla kakor tista hosti a, ktero sim poprej en večer v do- , ktero so nevedni ljudje tistikrat z movino gredé vidil gobo v taki vodi namočeno imeti, y kakor nas drugih ljudi. veliko pobožnostjo molili in častili. Ko jo domaća , ki obrazu pripognil je zraven nje sedela, opazi, jo nekoliko (češ, da skrij) zakaj ta kri ni bila Jaz sim se prav k njenima in sim dobro vidil, da je bilo lahko kožo Ko se pod njo poznati, tako je bila ta kri redka! se zbriše, in spet čist je bil obraz. V . y na ranio vdari, kar precej vboga. Med tim, ko na nji nokoliko časa kaže pazim, se luč nažgč , in gledam, kako ji bote hostio Da sim tako sodil, mi nihče ne bo zameril, ker sim mislil, da bi kri se mogla ta čas že sterditi, in bi se ne dala tako čisto zbrisati. Potlej se zamaknjena še v roke dale, ktere zamaknjena na postelji ležé kviško čudežih steguje, pa dokler dobro pazim, si nič ne • V po y 214 nekoliko povalja in zdihuje, se na postelji vsede in prot Maggi pred poroto ravno tako , kakor je o poprejšnji nebesam obraz obernjen ima, z ocrni stermi, kakor da preiskavi govorila, ceravno je po mnogostranskim pra bi dalječ v nebo vidila. sevanju nekoliko zbegana bila. Tako je namreč v poroti Na to se iz zamakDjenja zdrami, ter ljudém po- rekla, da je zatozenka svojega oceta tišti dan, ko je četertinko pred poldne pri- stigne , da naj odidejo. Samo nekoliko domaćih iz vasi ostane, in neka bolj postarna žena (po obleki se mije iz šla Marburga v nograd eno prašala: ali hoče žgancov ? in ko je rekel y y da, ma vidila, da je iz Čubra iz Horvaške straní) se v njo jih je naredila, ceravno so scer navadno ob dvanaj sili. Rada bi bila morda zvedila bila , kje je nje rajnki stih kosili. Tudi je sedaj rekla, da so mogli mož ali druzih rajnkih kteri; pa jo ena tistih deklet, ki zganci s samo zaseko (špeham) zabeljeni biti, ker ni masla ste ji pri zamaknjenju pomagale, shudim obrazam stran pri ognju vidila, ceravno je pa vunder pozneje rekla pahne. Jaz ženi tiho rečem, da to nič ni, pa mi ne- da ob enim napravljeni svalki so bili z maslani za- vunder nad tem drugačnim govoram se nihče y vérnežu ni hotla verjeti. Prav nejevoljin sim jim hotel beljeni ; naravnost reči kaj skupiti. y da je vse to sleparija, pa bi bil znal čudil ne bo, ako premisli, da se clovek tacih malenkost ■ -í: ; ' P° 2 letih natanjko ne spomni. Zatoženka je pred po- Da pa ta prikazinnobena božja reč ni, kaže gotovo roto delitev žgancov v 2 polovici, kar je v prediskavi vérska pomota , ktero je v zamaknjenju govorila. Ne- obstala, tajila, in s tem zagovarjala, da je eno polovico s kdo je njeno govorjenje v zamaknjenju zapisoval, kar zaseko, drugo pa z maslain zato zabelile, ker z maslamza- sim sam na svoje ušesa slišal, in tako le mi je bral: beljene raji jé. Kar je žgancov ostalo, je rekla, da jih je dala Ena duša umira pa Kristus jo hoče zavreči V) jo že umerla zdaj je per sodbi, mački y mačke se pa nihce ne spomni. — 3) 16. sept, je verže" molimo, da je ne za- jedel rajnki Wurcel po zatoženki napravljeno vinsko juho, Na prošnjo zamaknjene in druzih priči- po kteri je se huji bljuvati začel. V piskru, v kterim jočih, (ktere je morda tudi tistikrat z grešniki zmerjala, je bila vinska juha kuhana, so pri kemijskim preisko- kakor ta čas , ko sim jaz gori bil) se je vender Kri- vanju arsenika našli. Tudi zavoljo te vinske juhe je stus usmili in jo le v vice obsodi!! Zdaj bo do sodnijra dne v vicah, reče tako da se ne bo mogla ganiti Ci kuharca Maggi enoglasno s svojim poprejsnjim govo ram tudi pred poroto ponovila: da je po naukazugosp. Dragi bravci ! ki se še katoljške vere zvesto der- Wurcelna vinsko juho napraviti hotla in, kar je za njo žite, pomnite si besed sv. Pavla na Galačane 8. 9. y potreba bilo, ze v pisker djala ; med tem ji ukaže Ana rekočiga : „Ali desiravno bi mi, alien an gelj iz nebes, Aleks., da naj gré zgornjo izbo pospravit, ona gre; vam kaj oznanovali zunaj tega, kar smo vam oznanili med tem skuha Ana juho in jo nese očetu. Kuharca kaj se to dekle krivovér- sliši po tem, da je gospod zlo hud bil, da so piskri, v skiga govoriti prederzne. Kristus ji je kakor clovek, ki kterih se jed kuha, tako nečedni. Na klic zatoženke naj bo preklet". Glejte I se tebi nič meni nič da pregovoriti, da grešnika v doli pridši, ji pokaze ta pisker, v kterim je juho skuhala ; smertnim grehu umerliga in že; zaverženiga, na pro- pa ta pisker ni bil tišti, kteriga je ona (kuharca) k snjo taciga nevredniga dekleta Ie v vice obsodi!! ognju pristavila ; na dnu je belo goščavo zapazila. Obé ste Kaj bo nek Tridentiski zbor, ki toliko želí, da bi se pokusile potem nekoliko tegoščave. pa berž vùnplunile; napake odpravile, ktere se pri častenju svetnikovih po- kuharca Maggi je nekaj maliga požčrla, kar jije slabo dob primerijo, na to rekel, da se pripusti, da neumno djalo. Na to ji vzame zatozenka pisker iz rok y ter or a ljudstvo hodi dozdevno hostio molit in s tem maliko- verže skozi kuhinsko okno rekoč : „poprejšnja svinská vat! reči y Na to pa, kar sim tukaj pisal, in na več drugih kterih pa, dekla je mogla apno v tem piskru imeti". Kuharci Maggi se je to čudno zdelo, zato skrivé po pisker gré. še opomnil nisim y da bi „Novícam" prenadležin ne bil, sim vselej pripravljen odgovor dati J. H. ga skrije in nogradnici pokaže y ki ga spravi ; tudi ona je enmalo tište goscave pokusila in se potem slabo počutila. Ker se je pa bala, da bi utegnila zavolj piskra kakosne sitnosti imeti, ga je djala spet na poprejšnje mesto. Na JVovicar iz slovanskih Krajev• to je kuharca Maggi spet po pisker šla y ga spravila Kp. Iz Celja. fNa dalje porotna sodba zoper Ano m ga gospe . » . « K... Aleksander.) Tožba zastran zavdanja gospoda Wur čelna se je opirala na sledeče sumljive prigodbe : Ana Aleks. se je, ko Wurcelna doma ni bilo, podala v Gradec in je ondi 2 zdravnika in lekarnlco pri J?Za morcu" za mišico (arsenik) silno nadleževala, pa je ni dobila. V Marburg sopet nazaj pridši je od , svakinji rajnciga Wurcelna , ki je 19. sept, tjè prišla, izročila in ji ob enim tudi sum razo-dela, da zna biti, da je bilo Wurcelnu zavdano. Ta dan je našla ona tudi v mizi en zvezek, v kterim je bila bela štupa ; te štupe je dala kuharca nekoliko no- ki jo y ondašnjega g. dr. Cesnika z izgovoram, da jo je njeni oče poslal kaj lahko recept za 2 lota arsenika za podgane dobila in ga potem v lékárnici g. Bankalari-ta 1 lot kupila. y y gradnici, ta pa nekimu starimu zvedenimu možu je za arsenik spoznal, kakoršniga so v glažuti rabili v kteri je več časa delavec bil ; — tisti del te štupe ki &a je gospá K... vzela in ga nekimu kirurgu y pa, pokazala, je gospá K... potem proc vergla , ko • w m Ji J© Vse to je bilo tudi pri porotni sodbi za resnicno spoznano , in je ona sama poterdila ; le s tem je svoje iskanje po arseniku izgovarjala, da jo je rajnki zavolj podganj po-nj poslal. 2) Rajnki je 15. sept. 1849 j8kati dala. kirurg rekel, da je solnitar. Ta štupa je bi!a, ktera je g. deržavnimu pra vdniku po sebno važna bila, kipa je zginila, kakor je na dan prišla y žgance jedel, ktere mu je zatozenka napravila , ktere je skerbno v dve polovici locila, kakor je Maria Maggi vidila, ko je iz verta nazaj prišla, kamor jo je zatoženka po kúmar poslala. Tudi to je poterdila Maria brez da bi jo bila sodija v roko dobila in kemijsko pre- V poroti pokazane nesumljive čepinje piskra , ktero je kuharca po svojim pervim govoru pri prediskavi gospé K... dala , po kteri je ta čepinja v roke sodije prišla , ni spoznala, in je svojo pervo povedbo s tem razjasnila, da je pod besedo „čepinja", ktere seje y ne Ker nam ta popis iz verjetnih rok druziga častitiga du- o pervi preiskavi poslužila, celi stari malovredni pisker hovniga gospoda nove dokaze prinese, da je pri tem de- zapopadla (kakor se stara šara večkrat imenuje) kletu bolezin z nevarno goljufijo združena, ga radi pa ]e en kos piekra. Ta čepinja, ktere k sodii pri nesti se nihče spomniti ni mogel, je sploh zvonec no natisnemo ljudstvu v poduk, ter se terdno nadjamo, višji oblasti, zvedivši to malikovanje, mu bojo brez od da lašanja konec storili. Iz govora tega dekleta ob času tako imenovaniga zamaknjenja se ocividno samopridni sila (spielte eine Hauptrolle) v prid zatoženki. Tisti pisker pa, ki ji je bil pokazan z mišico nam en te komedije kaže. Vred. kuharca za tistiga spoznala y kteri ga J® 9 je zatoženka skozi 215 skozi okno vergla. Kako je pa ta pisker sodii v roko naloga, vse veliko pomenljive dogodbe in posamesnosti ne vé. Gospa K..., kteri je kuharca, kakor se natanjko pretresti in razmotriti, da boste pravo Pr ' 3e 1 I H ■ I I | dobro spomni, pisker dala, se k nesreći kar ni mogla in resnično sodbo storiti in pravici na vse strani zado spomniti kaj se je s piskram zgodilo , gosp der štiti Preden vunder rec zacuem, se moram nekima žavni pravdnik ji je to pozabljivost nekoliko očital. predsodku upreti Vi 5 gospodje porotniki, imate danes Dalje je pa priča (kuharca) povedala, da je zatoženka o reci soditi, o kteri je mnenje sveta že davnej sodilo bolniga gospoda zdravila in stupe tistimu pôslu, ki je za nosil, vselej nasprot šla, in ko je ona (kuharca) enkrat vim prišla, je zapazila, da je zatoženka ravno en závitek s štupo odpèrt imela in skrive nekaj ž njim mućkala. Tudi je na enim oknju, na ušesu ene sekire in na enim nožu bele lise vidila. Dalje je Glas ljudstva je scer po znanem pregovoru gla pa skušnj uci y da temu ni vselej tako" božji 9 Zlo omejeni prostor „Novic" mi ne pripusti tega govora y zagotovila, da je slišala gospoda Wurcelna na vprašanje 3 zdrav- pis v sodijsk ki je vse pricujoce-moćno ganil, natisniti dati, bom tedaj le bistvene oddelke naznanil, in tište ki bi radovedni vse brali, napotim na stenografiški poker v > ku (Gerichtszeitun nikov: ali je kadaj v hisi strupa imel? odgovoriti ga ni nikdar imel in da tudi nikdar ni po-nj poslal. Ti kuharci je rajnki v oporoki 500 gold, zapustil jo je prav rad imel. cr da G ras kim časniku ni vse natanjko gotovo popisano 5 ker Namen , kteriga je cr nim ^ovoram doseći hotel, deržavni zastopnik s svojim jas- je bil v porotnikih dvomenje in pomišljenje nad kri zatozenke obuditi ker po Spraševanje te poglavitne dolživne price, ktere sebi ni prepričan bil, da bi bila zatožena zavdanja Wur življenje je brez madeža , je terpelo već ur; odkrito- celná kriva. Zato jih je v uvodu svojega govora nar sercno je odgovarjala ; da se več majhnih stvaric, ktere poprej tega opomnil, da naj nikar ne slušaj so pa vunder važne bile, spomniti ni mogla, se ni ču svetá, ki večkrat slep diti y prigodbi ker ste ze 2 leti po ti Zatoženka pokazaniga piskra přetekle. nje sodi postave zastopnika ) govoric Potem je rekel, da je dolžnost, porotnike vsih y kteri ga je v pervi pomankljivost in pogreškov opomniti, ktere so zapazili preiskavi spoznala, ni hotla več spoznati in je sedaj menila , da je le unimu včs podoben. Scer je pa vse razodetje priče kuharce hudobno laž imenovala. — Opomnim tukaj le še , da se je zato-ženki mnogokrat dozdevalo , v razlagi te prigodbe Opomnil jih je y da posled v [kterim je raztelesenje umerlega \\ pisnika, popisano, in vposled kemijski preiákovanja je d miti: ali je bil preiskovani drob Wurcel ali ne? da je nic poma da bo oče kmalo umerl ečkrat rekla, da mu vse zdravila ne boj« y dalj je rekel, da je kemijska najdba strupa le od da zdravniki v raz- . » y ker je on ravno na tišti bolezni bolan za ktero je mati umerla, — da si je zlo prizadevala strupene mušice dobiti in da je ž njo marsikaj posku- vala eniga samiga zvedeniga moža, sodbi: ali je mogel mertvi na vsako vižo po danju umreti, niso bili vsi edinih misel, in da na veliko tem druzih važnih vprašanj se ni gotovo odg V ? y in da ji je neka kartavka v Gradcu preroko daljnim govoru pi g. deržavni pravdnik In bi da bo svoj cilj dosegla y pa le po smerti ne nar manjšiga dvoma o zgodbi zavdanja ne bilo 5 je jiga rednika £oćeta) daljn važno vprašanje kd da je Wurcelnu zavdal Ker sim od 36 v poroti zaslišanih prič izmed Na to si je der pravdnik natolcevanje in posa kterih so bile nektere o poroti po telegrafu k sodbi po klicane. kakor, opravičene priče, ki bi bile imele da je bil rajnki Wurcel strupojedec, kakor se je sem mesne sumljive vzroke y ki per zatozeno govoré, osla pričati beti in vničiti prizadeval, in pred vsim pokazal, da že i pesana ljubezin zatozene do A. L. ni mogla gib ter cr © ovorilo , pa vunder ne dokazalo ker te Dalj je pretre daj od vsih teh prič vsih važniših reći. iz kterih y more ta pravda razsoditi, ob kratkim v misel vzel y spomnim le se , da je potekar in kemikar g. \V u n d rio biti k tacemu grozovitemu hudodelstvu sal veliki trud, s kterim je zatožena po mišici iskala in dokazal, da ni šla ravno le zavolj mišice v Gr ampak po druzih opravkih. Tudi strup, ki ga je iz y svojo kemijsko preiskovanje v poroti s posebno natanj Bankaritove ïekarnice dobila, ni bil preiskovan n o stj in zvedenostjo opi in da deveteri zdravniki je bil zares strup ali ne ? tedaj y in posled y ki so bili kot priče ali zvedenci v poroto pokl y SO devali. med kterimi različne mnenja razc g. Jiittner z mirnim in previdnim pa je kirurg y g. dl razlaganjem slovél Česnik pa v zabavljícah zoper druge zdravnike se skazoval 7 celih dni je terpela ta porota, ki je v zgodo vini dosadanjih porotnih sodb celiga stva gotovo nar važniši bila y pa je bila porotnica tudi vsak dan in čez polna poslusav y posebno veliko ženstv Je saki dan přivřelo in pa veliko ljudi iz Marburga, se je cr ts rozovitno hudodelstvo © odilo Osmi dan zjutraj je rekel cr predsednik y da je preiskovanje in deržavni pravdnik • V pncevanje ^^^^ , dognano in naš sloveči cr ni gotovo njič je bilo v pravdi tudi povedano, da si je hotla zatožena sama sebi zavdati. Zastran sumljive razdelitve žgancov v 2 polovici je g. deržavni pravdnik opomnil, da ni dokazano, da so bili žganci zares ostrupenjeni, ker niso bili kemijsko preiskani. Zastran lonca, v kterim je bila vinska juha skuhana in v kterim je bila mišica najdena, je opomnil, da je o tem toliko križem-misli, da se resnica najti ne more. Porotniki naj dobro prevdarijo: ali je pred poroto prineseni pisker zares tišti, v kterim se je juha kuhala in kteriga je zatoženka skoz okno vergla, ker po pervi povedbi kuharce in nogradnice je le ena če-pinja tistiga piskra ondi najdena bila, in ker gospáK..., ktera je ta pisker sodii izročila, ga ni več za ravno da dr. Mul lei se vzdigne in besedo tistiga spoznala in se tudi več spomniti ni mogla y poprime. Vse vtihne kot v grobu pričakovaje kaj ga je sodii přinesla. In če bi to tudi vse tako bilo bo postave zastopnik govoril, ki blizo takole v nemš- pravi g. deržavni pravdnik je vprašanje: ali zamore kim jeziku zacnè: „Povzamen besedo o sila resni za- zatoženka za pisker odgovorna biti. ki je 8 dni pod devi. Dokler se veselimo javnosti kaznovavne pravde, milim nebam ležal in skozi več 5 rok šel, preden je so še ni bilo dogodbe, ki bi bila o grozovitosti dušo tako dii v roko přišel? In če bi tudi to dokazano bilo y y se pretresla, kakor ta, ki bi bila tako posebna, kakor vunder pri vsim skazano ni, da je zatoženka zares je ta. Grozovita je zavolj velikosti hudobije, ki za- namen imela, rajnciga y U ■ H H^H Wurcelna zavdati, kar bi moglo more nar niti, or » lobokeji brezden človeške malopridnostispol- spričano pred sodbo biti. Poslednjič ogovori g. deržavni posebna pa je.zavolj osebnosti zatoženke y nje neprestrasenega pravdnik porotnike, da jim izročí čast sodništva in osodo zatožene , pričakajoč od njih, da bojo kot možje časti, mladosti, nje omamljenega pa vunder obnašanja. Je tedaj, g. porotniki! vaša velika in sveta vesti in razumnosti pot pravíce šli, da se ne bojo dali K 43. listu Novic 185ft. ni o ti ti ne od šepetanja od desne ne od leve, ampak da bojo sodbo storili, ki bo slovéla v svetišu pravíce. Ta govor, ki je blizo dveh ur terpel, krepák skozi in skozi in izversten v ravno tako jasni kot mirui besedi, je presunil zatoženo tako, da se jezgrudilain v solzah topila, — je živo ganil vse pričujočo, — v porotnikih pa je g. govornik tudi svoj o začetku izgo-vorjeni namen dosegel, ker, če bi bili poprej tudi živo prepričani bili krivice zatoženke, so mogli sedaj z dvombo nad vsim navdani biti po tem, kar so slisali. Ali — kakor moramo od ene strani obnašanje g. deržavniga pravdnik a močno pohvaliti, da si je celi čas porotne obravnave živo prizadeval po bistroumnim spraševanju le resnico na dan spraviti, naj bi bila v dobro ali slabo zatoženki, — ravno tako nemo-remo svojiga mnenja za mol čat i, da je g. deržavni pravdnik o tem govoru čez svojo mejo zašel, ker je, namesto tožnik biti, zatožene marljiv zagovornik postal, brez da bi bil tožbo nazaj potegnul, kar bi bil vunder storiti moral, ker je v imenovanim govoru vse se obstoječe sumljice skozi in skozi ovčrgel. (Konec sledí.) Iz Ribnice 2. oktobra. R... c. Danes ob eni popolnoči je bil celi Ribniški terg v veliki nevarnosti ognja, ki se je v kovačnici na mlaki prikazal. Uzrok ognja se še prav ne vé, pa berž ko ne je po nemarnosti zatrošen bih Pogorela je kovačnica, ena hiša, ene svisli in en kozelc , zakaj domači ljudjé in iz bližnje okolice so, křič plat zvoná zaslišaje, berž berž nakraj nevarnosti pritisnili, in z združeno močjó kmalo ogenj pogasli in njegovo razširjenje ustavili. — To je bila sreča , da větra ni bilo, ker v Ribnici so skorej vse hiše ali s žagancami ali pa s slamo pokrite ; veliko je pa še lesenih bajt vmes , torej je bila nevarnost toliko veči, Desiravno Ribenčanje brizglo imajo, ki je o tej priložnosti prav dobro služila, jim vender še veliko druge priprave za gašenje ognja manjka, kakor sodov za vodo voziti, slamnatih od znotrej posmolenih verčov vodo zajemati in podajati, cepinov itd. Potreba je, da si županije po deželi take jako potrebne reci, kjer jih še nimajo, berž omislijo, da je ob času nevarnosti kaj v roko vzeti. Tukaj v Ribnici se je danes potreba ome-njeniga orodja vidljivo pokazala ; zakaj vode je zmirej manjkalo , in dosti je bilo gledavcov, kteri bi bili radi pomagali, ako bi bili imeli kaj v roke vzeti. Z praz-nimi rokami se pa pri ognju nič ne opravi. Milo pa se je nam zdelo, da iz Dolenje vasi niso z brizglo na pomoč prišli ; tamkej so mogli vender ogenj iz Ribnice viditi; v pol ure bi bili lahko ž njo vtergu; v taki nevarnosti bi imela ena soseska drugi pristopiti. Ako se včasi ravno že pozno pride , se vender še dosti pomagati zamore; zakaj domači in ljudjé bližnje okolice, kteri se pervi trudijo nevarnost odverniti, sčasoma opešajo; toraj jim pomoč vselej prav pride, da popolnama ne omagajo. Vsi pa , ki o takih priložnostih na pomoč hité, naj bi in scer možaki cepine ali sekire, ženske pa škafe seboj vzeli, ki s praznimi rokami se le malo ali pa cio nič ne more pomagati. Večidel so taki ljudjé brez po-trebniga orodja le drugim na poti. Tudi je necimerno, da vecidel ljudje potem , ko ni več velike nevarnosti in je že ogenj večidel poga-šen, pogoriše zapusté , brez da bi pomislili, da je nevarnost tako dolgo , dokler se zadnja iskra ne pogasi, ktera se po majhni sapi zopet oživi. Naj bi župani pri takih perložnostih ljudi tako dolgo k delu na-peljevali, dokler se nevarnost popolnama ne odverne; sploh bi pa imeli potrebni red pri opravilih na po- goriši deržati, da bi vsak njemu odločeno opravilo redoma storil. — Iz Ljubljane. Ker se po razjasnilu c. k. dežel-niga poglavarstva vposled §. 30.in 42. županijske postave Ljubljanskiga mesta ne morejo magistratni vradniki v mestno svetovavstvo voliti, h kterimu se tudi župan in njega namestnik štejeta, je bila v zboru mestniga svetevavstva poslednjo saboto nova volitev župa noviga nam estnika, v kteri je bil gosp. Anton Sama sa po većini glasov izvoljen. — Cesarski vradniki v Ljubljani so bili přetekli teden v novo službino pri-sego vzetL Novièar iz mnogih hvqjev. Cesarski davki za prihodnje leto 1852 so že raz-pisani po vikšim ukazu cesarjevim od 7.t. m. Zemljišni, hišni, pridobitni in dohodkini davki z vsimi nakladami ostanejo za prihodnje leto, kakor so letos bili. Za leto 1852 pa se ima zemljišni davk tudi na SI es kim, v Dalmacii, v Krakovi in njegovi okolici po ka-tasterski cenitvi, 16 gold, od sto čistiga katasterskiga dohodka, pobirati; drugi naravni davki v okolici Kra-kovski se bojo pobirali po razmeri Gališki. NaOger-skim, Erdeljskim, Horvaškim, v vojvodini in Banatu Temeškim, kjer še katasterska razmera in cenitev niste dokončane, se imajo davki po ces. patentu od 2. list. 1850, — v Lombardo-Beneškim kra-ljestvu pa po patentu 1. aprila pobirati. — Minister de-narstva je naznanil, da podpisi za deržavni zajem (posojilo) do 27. septembra znesejo 87 mil. 176.300 gld. Ker pa je zajém le za 85 milionov razpisan bil in se je več denarja nabralo, oznani minister, da tudi tisti, ki so se med 23. in 27. sept. v zajém podpisali, bojo zagotovljeniga dobička deležni. Izdajanje deržavnih dolž- nih pisém za imenovane posojila se bo se ta mesec začelo. — Minister pravíce je ukazal novo sostavo porotnikov za leto 1852; tedaj vunder ni res, da bi porotne sodbe jenjale , kakor so nekteri prerokovali. — Minister bogočastja in šolstva je vravnal šolske reci za bogoslov ce po sklepu zbranih škofov. — Vsi ministri so pred odhodam cesarja v Gali cio novo prisegli. — Po vikšim ukazu cesarjevim je komisija sostavljena iz 3 ministrov in 3 deržavnih svetovavcov , ktera naj se posvetje zastran prihodnje politiške osnove austrianskiga cesarstva. — Knezo-škof Goriški, g. Fr. Lušin je prejel od cesarja veliki križ Leopol-doviga reda. — Vojna sodija v Svibnu je te dni 42 nekdanjih cesarskih oficirjev zavolj vdeležbe Ogerskih prekucij, — vojna sodija v Peštu pa 3S poslancov nepostavniga Ogerskiga zbora k smerti na vislice obso-dila, kterim vsim pa je bila emertna kazin vječno kaz in spremenjena. — Za austrianske konjike v Hoist einu se bo 4500 konj kupilo. — V Vidmu so za-sledili spet več ponarejavcev srebernih šestic, kterih je letos že blizo 90 zasačenih bilo. — Deželni poglavar spodnje Austrie je ukazal županij am, da naj šolsko plačílo in kar sicer učitelji v blagu dobivajo, one poberajo in učiteljem dajo. — VPresburguje družina 6 oseb po gobah v smertno nevarnost prišla, ki jih je na somnju kupila ; naj bo to nov izgled, kako sker-bno je treba go b e zbirati. — Angleški časniki so vsi polni Košuta. — V Ri m u so spet zasačili skrivne priprave k puntu; žalostno je slišati, kako gerdo ondi hu-dobneži s podobami Marije in svetnikov ravnajo. — V Kini, kjer misionari katoljško véro že 10 let učijo, jo je vlada zdaj tako ojstro prepovedala , da je 300 sre-bernjakov za vsako glavo misionarja postavila. — V Austrálii se je vnel po silni vročini velik gojzd, kteriga je 200 angleških milj pogorelo. Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.