FRANCK PLAM.VA DVAJSET LET LOŠKEGA MUZEJA V letošnjem a\gustu je preteklo d\ajset let, odkar ima Škofja Loka s\oj ninzej. Ob 20-letnici je doživel muzej svoj prerod s tem, da se je razširil \ prostorih loškega gradu, kamor je bil preseljen iz puštalskega gradu, oddelek NOB pa iz Doma Zveze borcev. Muzejsko društvo je slovesnost otvoritve zbirk v novih prostorih priključilo prosla\i 40-letnice KPJ in hotelo s tem poudariti svojo nalogo, da s proučevanjem in z razstavljanjem zbranega gradiva sodeluje pri vzgoji delovnega človeka. Da si je prav Loka poleg Ljidjljane. Maribora, Celja in Ptuja prva ustvarila javni muzej, ni slučaj. Zamisel muzeja je bila tako rekoč že v zraku, saj je pravzaprav vsa Loka muzej. Mesto je v celoti ohranilo starinsko lice, kakršnega je dobilo po velikem potresu v 16. stoletju. Portali, okna, arkadna dvorišča kažejo še gotske oblike, cerkve na loškem ozemlju govorijo o živahnem razvoju od romanske dobe do baroka, številne freske v njih razodevajo življenje srednjega veka. Zgodovinarji Franc in Milko Kos pa Anton Koblar, Franc Pokorn in Pavle Blaznik so zbrali mnogo gradiva o preteklosti loškega ozemlja, ki je od leta 973 do 1803 živelo pod gospostvom freisinških škofov in tvorilo posebno upravno enoto. Loka je imela močan obrtniški stan. ki je do časov stare Jugoslavije, tja do leta 1936 ohranil svojo cehovsko organizacijo v obliki cerkvenih bratovščin z značilno srednjeveško tradicijo. Z loškega ozemlja je izšlo mnogo kulturnih delavcev, med njimi cela vrsta slikarjev od Jerneja iz Loke do Groharja in sodobnih umetnikov, ki so tod pustili marsikatero svoje delo. Zelo živa je bila tudi ljudska umetnost od vezenja okrasja na kožuhih in preko malega kruhka ešnih poskusih. darju. Člani odbora so nedeljo za nedeljo sami opravljali nalogo muzejskih vodnikov. Toda delo j e naraščalo, ker so se zbirke večale in obiski množili. Od 853 obiskovalcev v prvem letu je naraslo število na 5293 leta 1948 in na 12.706 leta 1957. Treba j e bilo skrbeti tudi za ohranjevanje predntetov. Tega odborniki zaradi pomanjkanja časa niso več zmogli. Zato j e ministrstvo za prosveto leta 1948 na prošnjo društva namestilo p r \ e g a plačanega upravnika. Dve leti kasneje je muzej dobil še administratorko. ki je pa tudi arhivarka. Ob preselitvi zbirke NOB v Dom Zveze borcev j e bil nameščen zanjo poseben varuh, ki j e pa letos odšel v drugo službo in j e na njegovo mesto prišel kustos zgodovinar. Kakor je že iz tega razvidno, ni razvoj loškega muzeja omogočalo le prostovoljno delo ljubiteljev domačega kraja, temveč v veliki meri ljudska oblast, ki vsa povojna leta budtio spremlja muzejsko delo in ga na vse načine podpira. Muzejsko društvo je v teh letih res opravilo veliko delo, o čemer priča n. pr. 152 sej, 15 občnih zborov, 5 sestanki strokovnega sosveta, 3 muzejski večeri, slavnostno zborovanje ob 10-letnici, 11 razstav, prirejanje muzejskega in arhivskega tedna, 15 uprizoritev Visoške kronike s sodelovanjem kulturnoumetniškega društva, 4 strokovni izleti članstva, izdaja 5 letnikov Loških razgledov in posebnih odtisov štirih Blaznikovih razprav, sodelovanje s turističnim in drugimi društvi itd. Toda vse to prizadevno delovanje bi zadevalo v prazno, če bi naše oblasti ne pomagale z rednimi dotacijami za muzejsko upravo ter s podporami za raznovrstno delo društva in — kot višek pomoči — z dodelitvijo loškega gradu. Ob tolikšnem razumevanju in pomoči se društvu in upravi ni bilo treba zapirati le k delu v muzeju, ampak je na široko poseglo v življenje kraja, sodelo 1 • 'VI , Ciraiska soba v sedanjem muzejn v loškem gradu. valo p n spomeniškem varstvu (Foto Loški muzej) 5 Loški razgledi 65 Dvorana NOB i lojkcin gradu. (Foto Loški muzej) iiu vsem ozemlju in pri urbajiističnem urejevanju Škofje Loke, predvsem pri ohranjevanju pristne podobe mestnega jedra, pri odkrivanju Kranceljna, urejanju Grabna in okolice Kapucinskega mostu in podobno, o čcsner priča mesto sajno, če se malo sprehodite JK) njem. Zato je dolžnost društva kot velikega dolžjiika, da se tudi danes zahvali ObLO Škofje Loke, predvsem nekdanjemu predsedniku Svetkii Kobalu in .sedanjemu predsedniku Jožetu Nastraiui, OLO Kranj, nekdanjemu oblastnemu ljudskemu odboru in nekdanjemti ministrstvu za prosveto LRS, Zavodu za zaščito spomenikov. Zvezi borcev, delovnim kolektivom loških podjetij, ki podpirajo izdajanje Loških razgledov, in ne nazadnje tistim, ki so muzeju darovali razne predmete ali jih dali v varstvo. Po razglasitvi zakona o muzejih je ObLO Skofja Loka pravilno rešil vprašanje upravljanja muzeja s tem, da je skoro celotni društveni odbor pritegnil v muzejski upravni odbor. Na ta način je onemogočil, da bi se ponovil spor o pristojnosti društva pri upravljanju muzeja, ki je prej več let vznemirjal naše delo. Z imenovanjem društvenih odbornikov za člane muzejskega upravnega odbora je ObLO pridobil ljudi, ki so najbolj vneti muzejski sodelav'ci, kakor je razvidno iz dejstva, da se je v odborti in nadzornemu odboru društva, ki štejeta sedaj 15 članov, v 20 letih zvrstilo samo 46 članov, večina opravlja svoje funkcije skozi leta in leta, predsednik, gospodar in 1 odbornik vztrajajo pri svojih poslih že od pripravljalnega odbora. Društvo in uprava izražata ob 20-letnici svoje naziranje, da muzej ne sme biti skladišče starin in umetnin, temveč šola za vzgojo ljudstva, ki mvi približuje znanost in mu posredtije zvezo med preteklostjo in prihodnostjo. Muzej mora pravilno vrednotiti preteklost, da prav cenimo sedanjost in se najbolje usmerjamo v prihodnost. Politični delavec, ki pozna svoj kraj in njegov razvoj, mu ne bo delal škode z nepravilnimi ukrepi, ki temelje na nerazumevanju razmer. Ostali domačini pa, ki vedo, kako se suče kolo družbenega razvoja, so pripravljeni delati za koristi svojega kraja. Šoli pomaga muzej kot dragoceno ponazorilo potika. Tujcu dajejo muzejske zbirke globlji pogled v bistvene značilnosti kraja in so mu dokaz njegove visoke kulturnosti. Dober muzej je šola za vse, pospešuje izobrazbo, veča domovinsko ljubezen in je s tem prva prosvetna ustanova kraja. Kraju ustvarja dobro ime v kulturnem svetu, preko turizma tiiu prinaša tudi gmotne koristi in je na ta način celo gospodarsko pomemben. Društvo in uprava želita in upata, da bo' loški muzej v novih prostorih še bolje kot doslej opravljal svoje velike naloge. 66