Ano (Leto) XIV. (9) No. (Štev.) 22. “ESLOVENIA LIBRE” BUENOS AIRES. 30. MAJA (MAYO) 1957 Ob 40. letnici Majniške deklaracije Prav danes poteka 40. let od tistega zgodovinskega dne, ko je dr. Anton Ko¬ rošec kot predsednik Jugoslovanskega kluba dne 30. maja 1917 leta v dunaj¬ skem parlamentu prebral znamenito de¬ klaracijo, ki je šla v slovensko narodno in politično zgodovino z nazivom Maj¬ niška deklaracija. Z njo so Slovenci, Hrvati in Srbi, živeči v avstro-ogrski monarhiji, zahtevali združitev vseh t^h narodov v “enem samovladnem in na demokratični osnovi zgrajenem držav¬ nem telesu”. S to deklaracijo so Slovenci, Hrvati in Srbi leta 1917 v Avstriji nastopili pot, iz katere ni bilo več vrnitve, kajti pomenila je začetek razpadanja te sta¬ rodavne monarhije, ki je bila Slovanom, zlasti pa Slovencem, v vsej zgodovini tako zelo krivična in sovražna. Tega so se avstrijski vladni krogi za¬ čeli takoj zavedati. S še večjim sovra¬ štvom so se vrgli na zatiranje in prega¬ njanje Slovencev. Ječe so se začele še bolj polniti. Po štajerskih mestih so n. pr. vlačili po ulicah narodno zavedne du¬ hovnike, učitelje in trgovce, da jih je lahko nahujskana nemčurska poulična druhal sramotila, obmetavala s pljunki ter tudi dejansko napadala. Orožniki so začeli z vse večjo vnemo stikati za “iz¬ dajalci”. Strupena “Marburgerica” v Mariboru za dr. Korošca sploh drugega izraza ni imela kot “aer windische Het- zer und Verraeter”, ki ga je treba obe¬ siti. Zato je zahtevala njegovo aretaci¬ jo, čeprav je bil poslanec. Toda odpor slovenskega naroda je bil veličasten, še nikdar v slovenski zgodo¬ vini noben državnopravni akt ni razgi¬ bal slovenskih množic v tako mogočno in vsesplošno narodno gibanje kot ravno Majniška deklaracija. Navdušenja, s katerim je tedaj slo¬ vensko ljudstvo zbiralo podpise za Majniško deklaracijo, resnična ni moči popisati. V ljudi je prišel neverjeten pogum. Brez slehernega strahu so no¬ sili v gumbnicah znak Majniške deklara¬ cije: lipovo vejico in bršljanov list. Nič niso mogli ne orožniki, ne vojska. Ljud¬ je se niso več bali ne enih, ne drugih. Prezirali so celo smrt. To se pa zgodi samo tedaj, kadar je mera trpljenja prepolna. Tedaj spregovori narod in za¬ hteva svojo pravico. In tako je tudi sto¬ ril v tistem zgodovinskem letu 1917. “Dvignite glave ,kajti bliža se vaše rešenje”. Koroščev vzklik ob odprtem grobu, v katerega so pri Sv. Križu v Ljubljani dne 13. oktobra 1917 polagali njegovega najboljšega osebnega prijate¬ lja in sodelavca ter tvorca Majniške de¬ klaracije Janeza Ev. Kreka, je šel kot revolucionarni poziv po vsej Sloveniji. Ni ga bilo kraja, kjer ga ne bi bili čuli in kjer se ne -bi bili strnili vsi v močno nezlomljivo armado slovenskega naroda, ki jo je ustvarila sloga in tesno sodelo¬ vanje dveh tradicionalnih slovenskih po¬ litičnih strank: Slovenske ljudske stran¬ ke in Slovenske demokratske stranke. Velika in zgodovinska politična pre¬ lomnica slovenskega naroda je zatekla velike in modre slovenske politične mo¬ že, ki so bili dorasli vsem nalogam, ki jih je vanje postavljal slovenski narod. Samo tako je mogoče razumeti tisto brezmejno zaupanje, tisto ljubezen, pre¬ kipevajoče navdušenje, s katerim je slo¬ venska prestolnica Ljubljana spomladi leta 1918 sprejela nosilca deklaracijske¬ ga gibanja dr. Korošca, ko so ga dobe¬ sedno obsuli s cvetjem ter vozili po lju¬ bljanskih ulicah kot slovenskega kneza- vladarja. \ Tako nastopa samo resnično politično 2r el narod, ko izrazi svojo zahvalo mo¬ žu, če jo resnično zasluži, brez ozira na to kateri politični stranki pripada. To Politično zrelost so tedaj izpričale slo¬ venske demokratske politične stranke. Složno so šle v boj in v slogi ter med¬ sebojni strpnosti so tudi zmagale. Te¬ danje medsebojno prijateljsko sodelova¬ je v boju za pravice slovenskega naro¬ da, je pa od tedaj naprej družilo v med- sebojnem osebnem spoštovanju in v ko¬ rektnih osebnih odnosih prvake o- beh slovenskih največjih demokratskih strank. Zato ni samo .slučaj, da je dr. Korošcu ob njegovi smrti napisal ene¬ ga najlepših nekrologov ravno dr. Al¬ bert Kramer v svojem “Jutru” in se mu AMERIŠKI DRŽAVNI PRORAČUN V ameriškem kongresu se letos bije velika bitka med senatorji in poslanci na eni strani in E'isenhowerjem ter vla¬ do na drugi strani za novi državni pro¬ račun, ki ga je vlada postavila v višino 72 milijard dolarjev. Kongres hoče pro¬ račun znižati kolikor je mogoče, da bi tako zadovoljil svoje volilce, vlada pa se trudi doseči odobritev čim višje vsote, zagovarjajoč današnji nevarni svetovni položaj in velikanske notranje potrebe USA. V tej bitki je Eisenhower v obrambi, toda ni izgubil položaja iz rok. Proračun¬ ska bitka je enostranska. Gospodarstvo je večen izgovor za neodgovorno zniže¬ vanje proračuna, včasih pa tudi za pa¬ metno varčevanje. To je zlasti držalo za proračune prejšnjih let, medtem ko je danes svetovni položaj tak, da zahteva povsem drugačne vidike v proračunski debati v ameriškem kongresu. Ker je ve¬ čina letošnjega proračuna namenjena obrambnim namenom države, stoje kon¬ gresniki pred dejstvom, da se igrajo z državno varnostjo, če bi zahtevali preve¬ liko znižanje predlaganih vsot. Eisenho- wer to dobro ve in se v tej debati zlasti opira na to dejstvo, publika pa ob strani skrbno posluša. Kongres se zlasti trudi, da bi zmanj¬ šal tisti del proračuna, ki je namenjen vsetn trem vrstam vojske, za tako oboro¬ ževanje, ki je podobno i v vojski, i v mornarici i v letalstvu, n. pr. raketni iz¬ strelki. Kongres zahteva ustanovitev e- notnega vodstva v raziskovanju novih orožij, tako, da bi bili stroški čim manj¬ ši s čim večjo učinkovitostjo. Toda enot¬ no vodstvo v tej smeri je zaradi tekmo¬ vanja med tremi vrstami vojske še zelo oddaljeno ter bo kongresu težko doseči znižanje proračuna na tem področju. Kakršno koli veliko zmanjšanje predla¬ ganih vsot za obrambo države bi resno prizadelo obrambna prizadevanja Pen¬ tagona. Vlada zagovarja svoj vojaški del pro¬ računa z naslednjimi dejstvi: svobodni svet mora obdržati trdno povezanost v Evropi, na Srednjem Vzhodu, v jugo¬ vzhodni Aziji, na Formozi, na Koreji, Japonskem. Udarne in obrambne sile velikanskih razmer morajo biti vsak tre¬ nutek pripravljene za akcijo. Velik ra¬ ziskovalni program mora iti nemoteno naprej, da bo svobodni svet obdržal prednost v oborožitvi nad komunisti. Kar se tiče visokega proračuna za no¬ tranje potrebe USA, vlada stoji na sta¬ lišču, da je stroške za to mogoče zniža¬ ti samo po volji prebivalstva in kongre¬ sa. Vlada trdi, da ne bo mogoče tega dela proračuna znižati brez škode za javni napredek države, ki si ga vse pre¬ bivalstvo želi v takem tempu, kakor ga je Washington izvajal doslej. Višina vojaškega dela letošnjega pro¬ računa znaša 38 milijard dolarjev, ki jih vlada namerava porabiti izključno za oborožitev vseh vrst ameriške vojske. Sedem milijard nadaljnih dolarjev je pri¬ pravljenih za vodenje živčne vojne s ko¬ munisti na gospodarskem, socialnem, po¬ litičnem in psihološkem področju. Ce¬ lotni vojaški del letošnjega državnega proračuna tako znaša 45 milijard dolar¬ jev. USA se je tako nevarno približala številki 50 milijard dolarjev za vojaške svrhe, številki, ki je skrajna meja zmog¬ ljivosti današnjega ameriškega gospo¬ darstva. Prekoračenje te številke je ne¬ mogoče brez težkih posledic za ameri¬ ško gospodarstvo. Edini izhod bi bil po¬ vzročitev vojne. Kongres hoče na vsak način znižati letošnji vojaški proračun vsaj za pet do sedem milijard dolarjev: Svoje topove so kongresniki namerili na potrošnjo v atomski komisiji, proti kopičenju voja¬ škega materiala in proti prevelikim vo¬ jaškim gradnjam, kakor so letališča, zaklonišča itd. Samo spretno vodstvo de¬ bate more preprečiti kritično škodo, ki bi jo moglo povzročiti preveliko zniža¬ nje proračuna obrambi svobodnega sve¬ ta. Glavni vzroki velikanskih obrambnih stroškov so: spreminjajoča se narava a- meriških vojaških obveznosti do zavez¬ nikov in nezmožnost vseh treh delov vojske, da bi pod enotnim vodstvom in po enotnem načrtu združili svoje napo¬ re na vojaških področjih, kjer so skup¬ ne vojaške akcije nujne zaradi medse¬ bojne povezanosti in sličnosti. Kongres prvega vzroka velikih obrambnih stro¬ škov ne bo mogel spremeniti, prav ma¬ lo pa bo mogel vplivati tudi na drugi vzrok. Konkresniki priznavajo, da Pentagon troši ogromne vsote dolarjev za delova¬ nje, ki bi ga bilo mogoče pametneje u- smeriti v skupin’tir. Trenutno dejansko obstojajo trije načrti za obrambo USA: vojaški, mornariški in letalski. Vsak od teh išče v svoji smeri rešitev vojaških problemov in zahteva zase čim večjo vso¬ to iz proračuna. Preusmeritev treh ob¬ rambnih načrtov v enega je ogromna naloga, ki pa je kongres ne bo mogel izvesti. Eisenhower je to uvidel in sa¬ mo od njega pričakujejo akcijo v tej smeri. Zaradi tekme med tremi vrstami vojske je v letošnjem letu to akcijo ne¬ mogoče izvesti. Največje vsote obrambnega dela pro- pračuna so namenjene raziskovanju no¬ vega orožja. Cene modernega orožja so astronomske. Tem stroškom je treba do¬ dati še visoke stroške vzdrževanja pe¬ hote, ki je kljub moderni oborožitvi, ki naj bi kolikor mogoče nadomestila vo¬ jaka, ni mogoče zmanjšati zaradi ne¬ varnosti izbruha lokalnih vojn, kjer naj¬ modernejše orožje ne pride v poštev. V krajevnih spopadih sloni vsa teža na pehoti, moderna orožja pa so priprav¬ ljena za vojno med kontinenti. Zato je ok. ena tretjina obrambnega proračuna določenega za suhozemsko vojsko. Drugo težko breme za ameriško ob¬ rambo je dejstvo, da se je svobodni svet v vsem naslonil na USA. Vsa zgradba NATO sloni na obrambni sili USA. An¬ glija in mnoge druge države so odloče¬ ne zmanjšati svoje vojaške sile na ta račun. Kongres je zaradi takega posto¬ panja , zaveznikov silno nerazpoložen. Pojavljajo se glasovi, naj bi tudi USA zmanjšala svoje obrambne sile v Evro¬ pi in drugje po svetu, vlada pa te za¬ hteve odklanja z odgovorom, da bi tako Sovjetski zvezi dali še večjo vzpodbudo za nadaljnje osvajanje svobodnega sve¬ ta. Največje težave ima kongres pri po¬ skusih znižanja tistega dela proračuna, ki je namenjen raziskovanju in ustvar¬ janju novih modernih orožij. Medkonti- nentalne rakete, menijo nekateri stro- kovnjnjaki, ameriški obrambi niso tako nujno potrebne, kakor so Sovjetski zve¬ zi. ZSSR tako raketo potrebuje, če ho¬ če iz daljave 7000 kilometrov streljati na USA, medtem ko Ameriki take dale- koletne rakete niso potrebne, ker je ob¬ krožila sovjetski blok z oporišči, s ka¬ terih more doseči ozemlje ZSSR s krat- koletnimi raketnimi izstrelki. Ker je ta¬ ke kratkoletne izstrelke mnogo lažje in ceneje izdelovati, naj bi vsaj delno opu¬ stili potrošnjo za medkontinentalne ra¬ kete. Najmanjše ali skoro nobenih zahtev za znižanje ni kongres postavil za tisti del proračuna, ki je določen za gospo¬ darsko in vojaško pomoč zaveznikom. Ta pomoč je desna roka ameriške obramb¬ ne politike pred komunizmom in jo je treba nadaljevati nemoteno. REVELAN EN EE. UU. UN AUMEN- TO DE CONFIANZA POR PARTE 'DEL MUNDO EN EL FUTURO ARGENTINO La prensa norteamericana comenta a un memorandum preparado con fines de informacion por los funcionarios del De- partamento de Comercio de Estados Unidos. En dicho documento se demues- stra que desde febrero de 1956, 36 com- panias extranjeras han hecho inversio- nes industriales en la Argentina con una gravitacion directa en la expansion de su economia manufacturera. Las tran- sacciones se basaron en el principio de la participacion conjunta de los intere- ses argentinos, y figuran, en cuanto a la procedencia de los capitales se refie- re, paises como Estados Unidos, Canada, Alemania, Belgica, Suiza, Inglaterra, Luxemburgo, Holanda Austria, Uruguay y Japon. En los circulos economicos si- gue prevaleciendo la opinion de que la Argentina, siempre que mantenga su estabilidad politica, contara con una era sin precedentes de crecimiento indus- trial. Asimismo, se senala que el proce- so hacia una industria siderurgica inte¬ gral en la Argentina conducira automa- ticamente a una amplia variedad de in- dustrias nuevas, derivadas de la accesi- bilidad de las instalaciones locales para la fabricacion de productos de acero es- pecializados. V olilni program zahodno^nemšhe Krščansho-demokratske stran ho kot politični nasprotnik poklonil kot za narod zaslužnemu možu. Večina slovenskih mož, ki so v de¬ klaracijskem gibanju vodili boj za slo¬ venske pravice in ga tudi izbojevali, že počiva v slovenski zemlji. Ob 40. letnici Majniške deklaracije, najlepšega slo¬ venskega vsenarodnega gibanja, se jih spominjamo z globoko hvaležnostjo za vse koristno delo, ki so ga za narod o- pravili in za vzgled, ki so nam ga s tem delom zapustili. Slovenski narod se jim ni izneveril. Ko je nastopila druga usodna ura za sloven¬ ski narod, ko se je med drugo svetovno vojno dvignil proti njemu lastni brat v službi mednarodnega komunističnega srpa in kladiva in začal gaziti po narod¬ nih svetinjah ter pobijati nedolžne lju¬ di, se je slovenako ljudstvo po vzgledu iz deklaracijskega gibanja znova združi¬ lo in nastopilo složno proti skupnemu komunističnemu sovražniku. Od tedaj naprej slovenske demokratične stranke nastopajo skupno in v slogi ter medse¬ bojni strpnosti pripravljajo lepšo bodoč¬ nost slovenskemu narodu. Zato počivajte v miru, veliki možje slovenskega deklaracijskega gibanja. Slovenski narod, kateremu ste priprav¬ ljali lepše dneve v svobodi, pa je po za¬ slepljenosti zahoda padel v komunistič¬ no sužnost, še živi in je odporen bolj kot kdaj koli poprej ter še z večjo vero veruje v svojo bodočnost. Saj se “slo¬ venska pot šele pričenja”. Na kongresu zahodnonemške krščan- sko demokratske stranke v Hamburgu je Adenauer preko gospodarskega ministra Ludvviga Erharda in podpredsednika stranke Karla Arnolda objavil gospodar¬ ski in socialni načrt 1 krščanskih demo¬ kratov, ki ga nameravajo izvesti, če jih bodo Nemci na septemberskih volitvah izvolili z večino. Načrt obsega tri glav¬ ne točke: 1) Vsa državna tovarniška po¬ djetja, med njimi avtomobilske tovarne Volkswagen, bodo “prodane” posa¬ meznim kupcem s cenenimi boni; 2) Sodelovanje delavstva pri dobič¬ ku zasebnih podjetij se bo povečalo z investicijskimi načrti, ki jih bodo vo¬ dile zavazovalne družbe in hranilnice; 3) Vsem, ki si bodo hoteli zgraditi ali kupiti lastne domove, bo država prisko¬ čila na pomoč. Ti načrti o svobodnih zasebnih podjet¬ jih daleč prekašajo Socialistične načrte za državno kontrolo industrije, ker omo¬ gočajo prebivalstvu direktno lastništvo narodnih dobrin. Načrti so izdelani tako, da bi z njimi odtegnili čim več delavstva od opozicionalnih socialistov in jih pri¬ dobili za krščansko-demokratsko stran¬ ko. Ti gospodarski in socialni načrti, ka¬ kor tudi zunanje politična linija, ki jo stranka namerava zasledovati v prihod¬ nji štiriletni dobi, so objavljeni v tkzv. “Hamburškem manifestu”. V zunanji politiki pa zahodnonemški demokrati proglašajo “Združitev domovine, svobo¬ do narodov in svetovni mir.” V podrob¬ nostih njihov zunanje politični načrt predvideva: 1) Združitev obeh Nemčij v miru in svobodi; 2) Splošno kontroli¬ rano razorožitev; 3) Zavarovanje svo¬ bodnega sveta; 4) Gospodarsko in poli¬ tično združitev evropskih narodov. Osrednji problem zahodnonemške zu¬ nanje politike ostaja vprašanje ponovne združitve obeh Nemčij. Meje na Odri in Neissi (sedanja vzhodnonemška meja s Poljsko) ne priznava za' dokončno raz¬ mejitev ter izjav v tej smeri smatrajo kot poziv zahodnim velesilam, da naj po¬ pravijo krivico Nemčiji in da Nemci ne bodo popustili prej, dokler ta meja ne bo premaknjena na črte pred drugo sve¬ tovno vojno. IZ TEDNA V TEDEN Eisenhower je ugotovil, kakor poro¬ čajo iz Bele hiše, da “Jugoslavija osta¬ ja izven železnega obroča Moskve” ter je zato znova dovolil pošiljke letal in Orožja v Beograd. Tito bo tako dobil nadaljnih 200 vojnih letal iz USA. Ko je bila ta novica iz !Washingtona objav¬ ljena, je Tito dal izjavo za beograjsko “Politiko”, v kateri trdi, da mora Jugo¬ slavija z drugimi komunističnimi drža¬ vami vzdrževati dobre odnose. “Teh od¬ nosov majhne ideološke razlike ne sme¬ jo kvariti in sem prepričan, da sovjet¬ ska vlada naše stališče razume in nam bo pomagala doseči naše cilje”, je končal izjavo Tito. Zanimivo je, da je dal izja¬ vo takoj po objavi novih pošiljk orožja iz USA. Tak postopek se je sedaj že ponovil v Beogradu: kadar Jugoslavija potrebuje novih pošiljk orožja, hrane in drugega materiala z Zahoda, med Mo¬ skvo in Beogradom “zaostrijo” odnose. Ko so ji pošiljke zasigurane, objavijo, da so se odnosi izboljšali. Iz Moskve je Tito tudi dobil vrsto čestitk za svoj 65. rojstni dan 25. maja. V Varnostnem svetu ZN je Francija skupno z Anglijo znova predložila v razpravo zadevo sueškega prekopa v u- panju, da bo mogla izsiliti od Nasserja V SEVERNI AMERIKI UGOTAVLJA¬ JO POVEČANO ZAUPANJE V SVETU ZA ARGENTINSKO BODOČNOST Severnoameriški listi komentirajo spo¬ menico, ki jo je v informativne svrhe pripravilo ministrstvo za trgovino. Iz nje je razvidno, da je od februarja me¬ seca t. 1. naprej investiralo svoje kapi- tale v Argentini 36 inozemskih industrij¬ skih družb s pretežno tendenco po po¬ večanju tekstilne industrije. Naložbe ka¬ pitala temelje na medsebojnf udeležbi tujega in argentinskega kapitala. Nalož¬ be svojega kapitala v Argentini so iz¬ vedle naslednje države: Združene Ame¬ riške Države, Kanada, Nemčija, Belgi¬ ja, Švica, Anglija, Luksemburg, Nizo¬ zemska, Avstrija, Uruguay in Japonska. Gospodarski krogi so mnenja, da se ko industrija v Argentini lahko neverjetno razvijala, samo, če bo v deželi politična stabilnost. Razen tega naglasijo, da bo zgraditev lastne argentinske težke in¬ dustrije avtomatično ustvarila celo vrsto novih postranskih industrij. sprejem določil, ki jih je ta organ ZN izglasoval pred sueško invazijo. Toda am. delegacija je postavila zadevo izven debate z izjavo, da je treba dati Nas- serju priložnost, da pokaže, kako bo iz¬ polnjeval obveznosti, ki jih je sam po-» stavil po umiku okupacijskih čet s pod¬ ročja prekopa. Nasser je tako postal — začasno, menijo Angleži in Francozi — absoluten gospodar prekopa ter je do¬ slej dopustil povsem svoboden prevoz vsem ladjam, razen izraelskim. Med Egiptom in Anglijo so se začela pogajanja za dvig zapore nad egipčan¬ skimi denarnimi fondi v Angliji ter me¬ nijo, da bodo uspešno zaključena. Egip¬ čansko časopisje je začelo prijazneje pi¬ sati o Angliji in Franciji, Nasser jeva vlada pa išče stikov s srednjeevropski¬ mi državami, s katerimi hoče povečati trgovino, da bi se tako polagoma otre¬ sla prevelike odvisnosti od zahodnih za¬ veznikov na eni strani in od ZSSR in satelitov na drugi. Republika Haiti je doživela novo re¬ volucijo, ko se je v politične borbe vme¬ šala vojska ter je njen poveljnik gral. Leon Cantave razpustil izvršni odbor, ki je vladal republiko od 5. aprila da¬ lje, ne da bi sklical volitev novega pred¬ sednika. V nedeljo so izvolili novega predsednika, 43 letnega profesorja ma¬ tematike Daniela Fignole-a, za katerim stoji večina haitskega delavstva. Ta je odstavil Cantavo in postavil na njegovo mesto polkovnika Antonia Kebraua. Od preteklega torka do nedelje so se vrstili poboji in ropanja po Haiti ter je bilo v demonstracijah pobitih nad 100 ljudi. Z novim predsednikom ni zadovoljen njegov predsedniški tekmec, 'senator Louis Dejoie ter pričakujejo novih de¬ monstracij. (Nadaljevanje na 2. strani) Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 30. V. 1957 Proslava 40. letnice Majniške deklaracije in počastitev spomina pred 15. leti padlih protikomunističnih žrtev na širšem zaupniškem sestanku SLS V soboto, 25. maja je bil v ciudadelski cerkveni dvorani širši zaupniški sesta¬ nek SLS. Sestanek je začel g. Miloš Stare. Po¬ zdravil je vse navzoče, zlasti žene in dekleta, ki so bila tokrat prvič povablje¬ ne na tak sestanek. Govornik je nagla- šal, da so slov. žene in dekleta v naši narodni zgodovini ob odločilnih trenut¬ kih vedno častno odigrale svoje naloge. Med drugim omenja deklaracijsko giba¬ nje leta 1917. Pa tudi stranka sama da¬ je ženam in dekletom enake politične pravice, kakor moškim in je zato samo želeti, da se bodočih strankinih sestan¬ kov udeleži še večje število žena in de¬ klet. Počastitev argentinskega narodnega praznika 25. maj je argentinski narodni praz¬ nik. G. Miloš Stare je v njegovo počasti¬ tev spregovoril tople besede. Omenjal je borbo argent. naroda za osvoboditev, zgodovinsko odločitev Argentincev 25. maja 1810, ko so prekinili politične zve¬ ze s Španijo in postavili svojo prvo na¬ rodno vlado. Tega dne se spominjajo vsi Argentinci. Proslavljajo ga z velikim ro- doljubjem in s spoštljivim spominom na svoje narodne prvake, ki so pred 147. leti priborili narodu svobodo. V zvezi s proslavo tega argent. na¬ rodnega praznika, govornik polaga na srce vsem navzočim naj vedno iz tujega okolja sprejemajo to, kar je dobro in če¬ sar mi še nimamo ) ali vsaj ne v zadost¬ ni meri. Eno takih lepih lastnosti, čed¬ nosti lahko prevzamemo takoj od naro¬ da, med katerim živimo: t. j. pietetni spomin na slavne in zaslužbe može ter iskreno proslavo zgodovinsko važnih do¬ godkov. Takih dogodkov imamo v svoji zgodovini precej tudi Slovenci. Eden najvažnejših je Majniška deklaracija. Zatem je imel znani sociolog vseuč. prof. t dr. Ivan Ahčin lepo zasnovan in tehten govor o Majni¬ ški deklaraciji in njenem pomenu v tež¬ nji slovenskega naroda po svobodi. Go¬ vor bomo zaradi pomembnosti objavili v celoti v prihodnji številki. Navdušeno odobravanje v dvoi'ani je pričalo, da je govornik govoril vsem iz srca. Za lep govor se mu je toplo zahva¬ lil tudi predsednik zborovanja g. Miloš Stare ter pozval vse na složno delo za osvoboditev in koristi slovenskega na¬ roda. Zborovalcem je tudi pojasnil tež¬ ko stališče, ki ga ima dostikrat pred¬ sednik stranke g. dr. Miha Krek pri svo¬ jem delu. Zborovalci so spontano in z navduše¬ njem sklenili, naj mu zbor zaupnikov pošlje toplo pismo z iskrenimi pozdra¬ vi ter globoko zahvalo za njegovo ne¬ sebično delo. Zaupniki stranke mu izre¬ kajo polno zaupanje in ga naprošajo naj kljub težkim okolnostim vztraja. Zaupniki stranke so se toplo spomni¬ li tudi škofa dr. Gregorija Rožmana, ki tako očetovsko skrbi za slovensko izse¬ ljenstvo' in stori vse, da bi olajšal bra¬ tom, razkropljenim po svetu, trdote izse¬ ljenskega življenja. Zborovalci ga pri¬ srčno pozdravljajo, se mu iskreno za¬ hvaljujejo za vso njegovo skrb in lju¬ bezen ter za njegovo veliko razumeva¬ nje vseh naših teženj za ohranitev slo¬ venstva v svetu ter mu izrekajo svojo globoko vdanost. Spomin na pred 15. leti pobite protikom. žrtve G. Miloš Stare se je nato v globoko pietetnih besedah spominjal smrti slov. javnih delavcev, ki so jih pred 15. leti pobili kom. zločinci v Ljubljani. Vrsto atentatov so komunisti zače¬ li z Emmerjem. Padel je že v decembru 1941. L Ker je uvidel nevarnost, ki jo prinašajo komunisti Slovencem, je začel organizirati odpor proti njim, da se reši to, kar je Slovencem sveto. 16. in 18. marca sta padla dva mlada slov. kat. akademika: Franček Župec in Jaroslav Kikelj — prvi učenec prof. dr. Ehrlicha, drugi prof. Tomca. O njuni smrti je bi¬ lo zapisano: “življenska žrtev Žu,pea in Kiklja je pritisnila pečat narodne in ver¬ ske zavednosti slovenskim protikom. a- kademikom in tlakovala s krvavimi kap¬ ljami pot k dosegi idealov, ki so bili vedno sveti slovenskemu narodu.” 26. maja 1942 je padel v Ljubljani na poti, ki jo je vsak dan hodil, da je daroval v Cirilovem domu sveto našo akademikom, vseuč. profesor dr. Lam- bert Ehrlich. Kronist je o tem velikem slovenskem možu zapisal: “Slovenska Koroška ga je ‘iz vrst svojih velikih mož dala vsem Slovencem. Bil nam je Vzgled duhovnika, znanstvenika, borca za pravice slovenskega naroda. Bil je sejalec v službi Cerkve. Branil je naše meje na severu, gradil je temelj mladi slovenski znanosti, mladini pa je bil ra¬ dikalen učitelj verskih resnic. Istega dne, samo na drugi strani me¬ sta, so v Ljubljani prav tako odjeknili streli kom. atentatorja. Njegove krogle so bile namenjene Ivu Peršuhu. Padel je za svojo pisalno mizo v Vzajemni za¬ varovalnici. Bil je eden najboljših orga¬ nizatorjev, kar jih je imela slovenska mladina. Znal jo je pritegniti in navdu¬ šiti za dobro stvar. Zato se je rada zbirala okoli njega. Moral je pasti, ker so se komunisti bali njegovih organi- zatornih sposobnosti v pripravljanju odpora proti njihovemu nasilju. 29. junija 1942. se je zgrudil pod ko¬ munistično kroglo pošteni slovenski kmečki fant iz Ježice Franc Strah. N a_ vaden kmečki fant se je v svoji ukaželj- nosti spopolnil tako, da je postal sodela¬ vec pri vseh slov. kat. listih v Ljublja¬ ni. Proti komunizmu je nastopal s pi¬ sano in govorjeno besedo. 25. avgusta 1942 je moral pasti pod komunistični streli Fortunat Majdič, po¬ štena in dobra duša, ki človeku ni bila v stanju napraviti krivice. Padel je, ker je bil proti komunistom in je po atenta¬ tu na Peršuha zavzel njegovo mesto. 9. oktobra istega leta je padel Kazi¬ mir Kukovič. Ne zato, ker je bil v po¬ licijski službi, ampak, ker je bil idejni nasprotnik komunizma. 13. oktobra 1942 je pa padel v vrsti protikom. žrtev zadnji slovenski pred¬ vojni ban dr. Marko Natlačen. O njem je bilo zapisano: “Bil je kremenit mož, otroško globoke vere, najvišji slovenski upravni uradnik, mož izredne osebne poštenosti, mecen slovenske znanosti in umetnosti, gorel je za krščanske in slovenske ideale. Njegova osebnost je bila tako združena s slovenskimi mno¬ žicami, da je mnoge njegova smrt od¬ bila od zločinske Of. Natlačen je padel, ker je stal v prvih vrstah na braniku slovenstva”. Iz velikega števila od komunistov po bitih Slovencev je govornik navedel še Avgusta Praprotnika, industrialca in pripadnika liberalnega tabora ki je prav tako padel zaradi tega, ker je odločno nastopal proti komunizmu. G. Stare naglaša, da so padali leta 1942 kot žrtve komunističnih atentatov pred¬ stavniki vseh slovenskih slojev, ker je slovenski narod tedaj združeno nastopil proti komunizmu. Vsi ti so doprinesli za lepšo bodočnost slovenskega naroda svojo največjo žrtev: svoje življenje: Rojake poziva naj se vedno spomnijo na te žrtve, kadar se jih bo v težavah vsakdanjega življenja lotevalo kaj takega, kot malodušnost. Prav ta¬ ko pa naj jim bodo te svetle žrtve ved¬ no v svarilo, da ne bodo nikdar storili GORIŠKA IN Slovenski svetovalci v goriškem ob¬ činskem svetu Avgust Sfiligoj, Anton Kacin, Karel Birsa in Rudi Bratuš so v razpravi o pokrajinski avtonomiji vlo¬ žili naslednjo resolucijo glede zajamče- uja slovenskih jezikovnih pravic: Občinski svet v Gorici je glede na načrt posebnega statuta za deželo Furlanija-Julijska krajina, ki so ga v državnem zboru predložili posl. Baresi in drugi in ki daje upanje na čimprejšnjo uresničenje pričakovane de¬ želne avtonomije, proučil politična, go- spadarska, socialna, jezikovna in demo¬ kratična vprašanja prebivalstva dežele, zlasti pa goriške občine in pokrajine. Zaveda se, da bo regionalna avtonomi¬ ja s posebnim statutom ugodno vpliva¬ la na reševanje teh vprašanj in da bo dala pobudo za nova in večja dela jav¬ ne in zasebne koristi. Čuti demokratično potrebo močnega zastopstva posameznih provinc v regio¬ nalnem svetu in ugotavlja nujnost, da so narodnostne skupine zaščitene, ker tako zahteva vlad¬ na izjava z dne 11. junija 1945 in tudi 2., 3. in zlasti 6. člen ustave ne glede na odstotke slovenskega prebivalstva v posameznih krajih in v posameznih ob¬ činah. V želji, da bi se za vso deželo začela boljša bodočnost in takšno blagostanje, ki bi dvignilo gospodarski in socialni po¬ ložaj vseh delovnih ljudi, posebno pa najnižj ; h slojev, izraža upanje, da bi se dežela s posebnim statutom Furlanija-Julijska krajina čimprej ure¬ sničila in bi se v ta namen vse sedanje razli- ničesar, kar bi bilo v škodo slovenske¬ mu narodu, ali kar bi škodilo soro- jaku, zlasti na njegovem dobrem imenu. G. Stare je končno naprosil navzoče¬ ga spirituala slovenske bogoslovne fa¬ kultete v Adrogueju g. dr. Filipa Žak¬ lja naj izmoli Očenaš za vse žrtve ko¬ munističnega nasilja. To je tudi storil, z njim pa tudi vsi navzoči. Poročila Po kratkem odmoru je g. Stare na¬ daljeval zborovanje. Sporočil je, da so zaupniki želeli, da bi bilo na zaupniških sestankih tudi zunanjepolitično poroči¬ lo. Zato je za sobotni sestanek napro¬ sil g. dr. Kreka, da pošlje zunanjepo¬ litični pregled. Dr. Krek je to rade vo¬ lje storil. Njegov referat je zatem pre¬ bral g. Pavle Rant. Poročilo je bilo iz¬ redno zanimivo zlasti tista poglavja 'o odnosu ZAD do tkzv. nacionalnih komu- nizmov G. dr. Krek je podrobno anali¬ ziral politične dogodke v svetu in po¬ kazal, da je odličen poznavalec in opa¬ zovalec svetovnih dogajanj. Posebno za¬ nimivo pa je bilo poročilo o Krščansko demokratski zvezi za Srednjo Evropo ter o vlogi, ki jo ima v tej zvezi Slovenska ljudska stranka. Zaključil pa je dr. Krek svoj referat takole: “Vse zaupnike, ki se bodo zbrali k sestanku, prisrčno pozdravljam. Mislim, da smo enih misli in enega srca. Prepri¬ čan seih, da bi neupogljivo protikomu¬ nistično stališče zavzemali in branili tudi velikani, ki so nas preko ruševin po prvi svetovni vojni peljali v novo dr¬ žavno življenje. Teh se boste pri sestan¬ ku posebno spoštljivo spominjali. Naj se Vam pridružim in z Vami želim, da bi vzori velikih tvorcev Majniške deklara¬ cije in vsega, kar z njo izražamo, ostali v nas in našem nastopanju. Čast in sla¬ va dr. Antonu Korošcu, glasniku Maj¬ niške deklaracije. Bil je simbol in obli¬ kovalec srečne naše narodne zmage, o- četovski voditelj narodne usode v naj¬ uspešnejših dvajsetih letih našega na¬ rodnega razvoja. Hvaležnost in ljube¬ zen naj ohranjata in oživljata njegov spomin med nami in vsem narodom, do¬ kler se bo imenovalo slovensko ime.” Nato je sledil referat g. Rudolfa Smersuja o političnih razmerah med Hrvati in Srbi v izseljenstvu. Tudi to predavanje je bilo zanimivo. G. Smersu je skrbno zbral podatke o političnih ra¬ zmerah med hrvaškimi in srbskimi iz¬ seljenci v svetu, o njihovem tisku in ideoloških tokovih. Prebral je nekaj po¬ ročil iz raznih delov sveta, kjer bivajo hrvatski in srbski naseljenci in med te¬ mi je bilo zopet najbolj zanimivo tisto, ki ga je poslal g. dr. Krek in je v njem podrobno razčlenil posamezne izseljen¬ ske skupine obeh narodnosti. Oba referata so navzoči poslušali z velikim zanimanjem. Nato je g. Stare zaključil zaupniški sestanek, o katerem so vsi navzoči bili mnenja, da je bil spored zanj izredno skrbno in dobro pri¬ pravljen. PRIMORSKA ke, ki obstajajo v regionalnem območju in ki so bile nakazane tudi v teku raz¬ prave (kot na primer: glavno mesto, o- zemeljske spremembe, pristojnost deže¬ le in posameznih provinc, zastopstvo v regionalnem svetu po provincah, zašči¬ ta narodnostnih skupin, razbremenitev in izpopolnitev proračunov kmečkih ob¬ čin, bramba majhne in srednje posesti in kmečkih obdelovalnih enot, izseljeva¬ nje in priseljevanje, ustanavljanje kon¬ zorcijev med kmečkimi občinami, stalni pristi pas v Gorici in ustanovitev dru¬ gih, manjših prostih pasov, nakazilo stalnega finančnega prispevka goriški provinci itd.) primerno izravnane v pri¬ stojnih komisijah in v razpravi v par¬ lamentu, kjer bo statut dokončno izde¬ lan. Za gradb. inženirja je bil promoviran na tržaški univerzi Ladi Bak iz znane Bakove družine pri Sv. Ivanu. POKLONITEV KAT. IZSELJENSKIH SKUPIN V ARGENTINI MARIJI DE¬ VICI — KRALJICI IZSELJENCEV Bila je v nedeljo 26. maja t. 1. Napo¬ vedan je bil tudi za letos običajni spre¬ vod vseh kat. izseljenskih skupin v na¬ rodnih nošah po glavnih buenosaireških ulicah v središču mesta v katedralo, pa je moral odpasti zaradi deževnega vre¬ mena. V katedrali je bila samo maša. Kra¬ tek cerkveni nagovor je imel g. Msgr. Mensa. Po sv. maši so posamezne izse¬ ljenske skupine pred podobo Marije De¬ vice — Kraljice izseljencev zapele v svojem jeziku po eno Marijino pesem. Slovenski izseljenci so zapeli pesem “Marija skoz’ življenje,” 40. LETNICA MAJNIŠKE DEKLARA¬ CIJE V BUENOSAIREŠKEM RADIU V nedeljo 19. maja dopoldne je bila v radio Excelsior proslava 40. letnice Majniške deklaracije. Za otvoritev spo¬ minske oddaje je godba zaigrala Tri¬ glavsko koračnico. Tej je sledilo preda¬ vanje g. Miloša Stareta, ki je argentin¬ skim poslušalcem v kasteljanščini orisal usodo Slovencev v Avstroogrski monar¬ hiji; nato je prikazal dobo Majniške de¬ klaracije in njen zgodovinski pomen. Zaključil pa je predavanje z ugotovitvi¬ jo, da je bil vsem narodom v Jugosla¬ viji po drugi svetovni vojni komunistič¬ ni režim usiljen, in izrazil trdno upanje da bo prišel čas, ko bo tudi po sloven¬ ski zemlji zopet odmeval klic svobode. Nato je pevski zbor Gallus pod vod¬ stvom dr. Julija Savellija zapel prelepi venček koroških narodnih “Tam kjer te¬ če bistra Žila...” in mogočno v “Go¬ renjsko oziram se skalnato stran”. Od¬ dajo je zaključila koračnica Naprej Za¬ stava Slave. Med posameznimi točkami je napovedovalec tolmačil poslušalcem značilnosti slovenskega naroda in slo¬ venske zemlje, pojasnjeval pesmi, ki jih je pel Gallus in lepo povdaril v prevo¬ du: Vse je vihar razdejal narod sloven¬ ski pa bo ostal.. . IZ TEDNA V TEDEN (Nadaljevanje s 1. strani) Adenauer je odpotoval na tridnevni obisk v USA, kjer je imel z Eisenho- werjem in Dullesom važne konference o svetovnem položaju in o vprašanju zdru¬ žitve obeh Nemčij. Argentina je vložila prošnjo v ZN za članstvo y Varnostnem svetu ZN, ker bo decembra potekla dvoletna doba Ku¬ bi. Dve članici VS sta južnoameriški dr¬ žavi: Kolumbija, izvoljena od 1. 1958 ter Kuba, ki je poteče mandat 31. decembra 1957. Pred Argentino sta vložili prošnjo za izpraznjeno mesto Dominikanska re¬ publika in Panama. Na F°rmozi so izbruhnili težki nere¬ di proti Amerikancem, ko je ameriško vojaško sodišče oprostilo kazni nekega ameriškega častnika, ki je skozi okno ustrelil nekega Kitajca, ki je bodisi iz radovednosti ali iz drugih namenov ški¬ lil skozi okno v častnikovo stanovanje. Razjarjena množica je razbila ameriško poslaništvo, močno poškodovala ameriški vojaški stan in poslopje ameriške obve¬ ščevalne službe. Kitajske oblasti proti demonstrantom niso resno nastopile ter je ameriški veleposlanik vložil oster protest pri čangkajšku. Ta je zapove¬ dal najstrožjo preiskavo. Ugotavljajo, da so bile demonstracije pripravljene in dobro vodene ter se bojijo, da so jih vo¬ dili komunistični elementi, ki so se te¬ kom let vtihotapili na Formozo. Ves azijski komunistični tisk je protiameri- ške demonstracije na Formozi uporabil za hudo protiameriško propagando. 70.000 Kitajcev, ki žive na Filipinih, se v Manili pripravlja na demonstracije proti Amerikancem, toda oblasti budno zasledujejo njihove korake. V Montevideo je prispel biv. filokomu- nistični gvatemalski predsednik Jakob Arbenz. Misli živeti v tej deželi kot po¬ litični emigrant. Po prihodu je hotel imeti razgovor s časnikarji, pa so mu ga oblasti prepovedale, češ, da to ne bi bilo v skladu z določili o podeljevanju polit, azila. Glavni tajnik OZN Dag Hamarskjold ARGENTINA Po vsej Argentini so navdušeno p ro _ slavljali narodni praznik dne 25. maj a Letos je bila 147. obletnica, odkar je na isti dan leta 1810 Argentina dobila s Vo . jo prvo vlado. Po vseh cerkvah so bil e zahvalne službe božje. V Bs. Airesu ji j e v katedrali pristostvoval predsednik re publike general Pedro Eugenio Arambu. ru z vsemi ministri ter civilnimi, vojag. kimi in cerkvenimi dostojanstveniki Navzoči so bili tudi člani diplomatskega zbora. Po cerkvenem opravilu je bila na Majskem trgu velika vojaška parada. Podpredsednik republike kontraodmiral Rojas se je pa na svojem inšpekcijskem potovanju po petrolejskih področjih v severnih provincah na narodni praznik mudil v svojem rojstnem mestu Santia- go del Estero, kjer je imel tudi govor o pomenu Majske revolucije ter o ciljih zadnje osvobodilne revolucije. Predsednik gral. Aramburu bo v za¬ četku t. m. obiskal provinco San Juan. Predsednik general Aramburu je v izjavi tuk. dopisniku agencije United Press odločno zavrnil vse govorice o kri¬ zi v vladi osvobodilne revolucije. Vlada bo izpolnila svoj politični program, ob podpori treznega javnega mnenja in o- boroženih sil. Argentinsko ljudstvo pa hoče živeti v miru in demokraciji. V zvezi s predstoječimi volitvami v ustavodajno skupščino so vse demokrat¬ ske politične stranke začele razvijati ži¬ vahno politično aktivnost. Skoro vse te stranke bodo za te volitve postavile svo¬ je lastne kandidate. Istočasno pa še na¬ prej razpravljajo o možnih kandidatu¬ rah za predsedniške volitve prihodnje le¬ to. Tako so na zborovanju radikali iz skupine Union civika radical del pue- blo sporočili, da je ta politična skupina že dosegla število enega milijona članov. Radikali iz te skupine se zavzemajo za to, da bi bil predsedniški kandidat dr. Ricardo Balbin. V Cordobi zborujejo ra¬ dikali iz skupine Unidad radical. Ti predlagajo za predsedniškega kandidata dr. Zavala Ortiz-a. Pri konservativnih demokratih omenjajo kot predsedniške¬ ga kandidata dr. Solano Lima, v krščan¬ sko demokratski stranki za ta položaj o- menjajo tri osebnosti in sicer dr. Manue- la Ordonez-a, dr. Juan-a Lewis-a in Luko Ayarragaraya. Slednji je imel pred dnevi govor po -radiu* v katerem je na- glašal, da je glavna naloga oboroženih sil v Argentini, da v republiki ohranijo mir in red ter stabilnost vlade ter da omogočije napovedano predajo oblasti ci¬ vilnim osebam, ki bodo izvoljene pri pri¬ hodnjih volitvah. Argentinske železnice bodo 30. avgu¬ sta t. 1. slavile stoletnico, odkar je v. Argentini po tračnicah stekla prva lo¬ komotiva. je prejel od Madžarskega narodnega od¬ bora sporočilo, da je komunistična Ka- darjeva vlada na Madžarskem dala ob¬ soditi na smrt na vešalih nad 2000 bor¬ cev za svobodo. Prav tako ta vlada po¬ šilja. v posebna koncentracijska tabori¬ šča tudi fante stare izpod 14 let, če se sovražno izražajo proti kom. vladi. Na Japonskem je nad 30 univerz pro¬ glasilo enodnevno stavko v znak prote¬ sta proti oametu angleške atomske bom¬ be na otočju Christmas. Japonska vlada je pa zaradi odmeta angl. atomske bom¬ be na omenjenem kraju vložila oster protest v Londonu. TITOVE TEŽAVE IN MUKE Tržaške oblasti so nedavno objavile sporočilo, da je samo meseca aprila t. 1. pribežalo iz Titove Jugoslavije v Italijo in tam zaprosilo za politični azil 651 ju¬ goslovanskih prebežnikov. Od tega števi¬ la jih je 505 starih manj kot 25 let. O vedno večjem prebegu iz Jugoslavije prav tako poročajo iz Avstrije. Ti vedno bolj številni prebegi mladine iz Titovega komunističnega raja, so dali povod svetovnemu časopisju, da je v zadnjem času objavilo več člankov o se¬ danjih razmerah v Titovini. Iz teh poro¬ čil je razvidno, da se gospodarsko sta¬ nje v državi vedno slabša. Zaradi tega se je pojavilo že tudi trenje med komunisti samimi To se je opazilo zlasti med zadnjo pro¬ računsko debato v beograjskem parla¬ mentu. Tedaj so bili tudi jug. kom. po¬ slanci še vsi pod vtisom zadnjih revo¬ lucionarnih dogodkov na Madžarskem, ki so jim jasno povedali, da nobena sila na svetu ni trajna. Nezadovoljstvo med ko¬ munisti pa povečuje tudi vedno večja gospodarska kriza.. Zlasti kmetijstvo je v stalnem nazadovanju. Komunistični poizkusi, da bi s kolhozi-zadrugami dvi¬ gnili proizvodnjo na deželi, so se izja¬ lovili. To je odkrito priznal vodilni hr¬ vatski komunist dr. Vladimir Bakarič, ko je dejal, da je tkzv. socialistični sek¬ tor v kmetijstvu popolnoma odpovedal in da za kmete ne predstavlja nobene privlačne sile več. Dr. Bakarič pričakuje zvišanje kmetijske proizvodnje samo v ustanavljanju pravih svobodnih zadrug, t. j. takih, ki so v Jugoslaviji obstojale že pred vojno. Proti ustanavljanju ta¬ kih zadrug so pa srbijanski in črnogor¬ ski komunisti, ki še vedno zahtevajo ko¬ lektivizacijo vasi. V proračunski debati je Titov gospo¬ darski diktator Vukmanovič zahteval, da je treba zvišati tudi industrijsko pro¬ izvodnjo. Naglasil je, da je povečanje storilnosti predpogoj za sleherno zviša¬ nje delovnih mezd. Slovenski in hrvat¬ ski komunisti so pa — vsekakor v stra¬ hu, da bi nezadovoljno delavstvo ne sle¬ dilo vzgledom delavstva na Poljskem i n Madžarskem ter seglo po orožju, nasto¬ pili z zahtevo po zvišanju plač delav¬ stvu. Slov. komunist Viktor Avbelj j e predlagal, da je treba kredite za investi- Buenos Aires, 30. V. 1957 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3, 'tirnice ia SHoventJe** Ljubljanska stolnica je v' nedeljo 12. maja praznovalo 250 letnico posvetitve. To priložnost so porabili tudi za du T Lovno obnovo. Ves teden pred jubilejem go bili po trije govori na dan. Imela sta jih jezuita p. Koncilija — ter p. Berden. Oba sta dobro govorila. Govori p, Berdena' so bili pa naravnost sijaj- BUENOS AIRES Spominu dr. Lamberta Ehrlicha Ob petnajstletnici mučeniške smrti dr. L. Ehrlicha je bila v San Justu spomin¬ ska prireditev, ki jo je pripravil pose¬ ben odbor. V nedeljo, 26. maja je bila v tamošnji farni cerkvi ob osmih sv. maša zadušnica, ki jo je daroval g.. Jan¬ ko Mernik. — Ob deveti uri je bila nato v Slovenskem domu v San Justo prireditev v spomin dr. L. Ehrlicha. Za¬ čel jo je g. prof. Pavle Verbič, nakar je g. S. Skoberne racitiral odlomke iz "Mož božje volje”, kar je svoj čas na¬ pisal g. Mirko Javornik v spomin dr. L. Ehrlichu. Spominski govor je imel g. Tine Duh. Orisal je življenje dr. Lam¬ berta Ehrlicha, podrobneje pa je obde¬ lal najvažnejša razdobja Ehrlichovega delovanja na narodno političnem polju. Prvo razdobje je bilo njegovo uspešno sodelovanje pri razmejitvenih komisijah po prvi svetovni vojni, ko se je v Pari¬ zu in na Koroškem boril za pravično razmejitev in reševal koroške Slovence. V dobi miru v Jugoslaviji se je med drugim posvetil vzgoji mladine ter je združeval krog sebe slovenske aka¬ demike, katere je navajal na narod¬ no obrambno delo. Ob izbruhu druge svetovne vojne, ko je bila Jugoslavija še izven vojnega vrtinca, je pripravil in zbral vse potrebno znanstveno gradivo, ki bi ga Slovenci potrebovali ob koncu vojne za dosego pravičnih narodnostnih meja in skušal doseči, da bi to gradivo ■pravočasno bilo poslano iz Jugoslavije na varno. Četrto razdobje pade v čas okupacije. To delo mu je prekinil ko¬ munistični morilec. Med posameznimi točkami je pel cerkveni pevski zbor iz 'San Justa pod vodstvom g. Drenška. Ob zaključku so vsi navzoči zapeli pe¬ sem: Oče, mati... Slovenski pevski zbor “Gallus” v La Plata V nedeljo dne 19. maja je Gallus na povabilo župnika fare Sv. Roze, našega rojaka, g. Milana Povšeta, pel pri maši. Na harmoniju je zbor spremljal dirigent g. Drago Mario šijanec. ni. Stolnica je bila zjutraj in popoldne dobro obiskana, zvečer pa prav nabito polna. Slovesnosti so se končale v ne¬ deljo 12. maja s pontifikalr.o mašo ško¬ fa Vovka, kateri je prisostvovalo še pet drugih škoov. Poročilo o tej slavnosti navaja, da so se oblasti lojalno zadržale. Po maši je zbor odpel še nekaj pesmi v pravkar dokončani farni dvoranici. Naša pesem je tudi tamkajšne domačine navdušila. Nagradili si zborova izvaja¬ nja s ploskanjem in zahtevali še in še. Popoldanske ure pa so prijetno potek¬ le ob krioškem asadu in bogati pogostit¬ vi na bližnji pristavi. Tekme v odbojki na Pristavi Lep sončen, a precej mrzel in vetro¬ ven dan je kljub nevšečnostim prejšnjo soboto privabil na Pristavo precej gle¬ dalcev. Veter je deloma oviral potek iger, vendar so bile zanimive in zelo napete. V prvem nastopu je dekliška ekipa S.D.O. z 2:0 (15:8, 15:0) premagala če¬ ške Orlice. O sposobnostih obeh ekip je težko izreči končno besedo, ker igre sko¬ raj ni bilo, mrzli in vetrovni dan je predvsem Orlice premrazil tako, da v drugi igri niso nudile nikakega odpora. Še začetnega udarca večinoma niso c/d- bile čez mrežo. O ekipi S.D.O. pa bo prav tako počakati s sodbo do kakega novega nastopa. V drugem nastopu za prvaka Sloven¬ skega dneva sta se pomerili moštvi S. F. Z. - Moron in Naš Dom - San Justo. Moštvo S. F. Z. Moron je z 2:0 (15:8, 15:4) prepričevalno zmagalo in si s tem osvojilo naslov prvaka. Moštvo S. F. Z. Moron je igralo kot ponavadi: dobro in odlično, toda posebnega na¬ predka ni bilo opaziti. Je pa nekoliko slabše šlo moštvu Našega doma; veter je seveda tudi pripomogel k slabši igri. Po tej igri je g. ‘Naja.de češarek izročil kapetanu zmagovalnega moštvo diplo¬ mo za prvo mesto v odbojki. Najbolj napeta je bila tretja tekma med moštvom češkega Orla in S. F. Z. Moron. Ta je kljub mrazu razgibala gledalce, da so vneto navijali. Orel je sicer izgubil, a pokazal je prav lepo igro; igralci dobro obvladajo prstno tehniko. Te prav pri vseh naših mo¬ štvih manjka, čeprav so izjeme med po¬ samezniki. Naši igralci bodo morali po¬ svetiti nekaj časa tudi temu, da bodo igrali po pravilih, da se odvadijo “po¬ grevanja”. V tej zadnji tekmi je S.F.Z. Moron z voljo premagala z 2:1 (15:3, 15:15, 15:9). Prvi dve tekmi je sodil g. Bojan Križ, zadnji pa češki sodnik. Ves čas so fan¬ tje in dekleta nudile gledalcem okrep¬ čila, tako, da ni bilo trpeti mraza. Gle¬ dalci so bili s tekmami zelo zadovoljni in upamo, da nas bosta tako S.F.Z. Mo¬ ron kot Naš dom še večkrat privabila na tekme. OSEBNE NOVICE j- Ivan Planinšek 24. maja so na pokopališču v San Martinu pokopali slovenskega rojaka Ivana Planinška, ki je umrl prejšnji dan po kratki, pa težki bolezni. Pokojni Planinšek, ki se je rodil 4. novembra 1907 v Veliki Loki na Dolenjskem, je po odsluženju vojaškega roka prišel v Ar¬ gentino leta 1929 in takoj stopil na tr¬ njevo pot slovenskega emigranta, ki si je moral v tujini služiti kruh. Delal je in garal, bil priden in vztrajen in nje¬ govi napori so bili že za življenja kro¬ nani z lepimi uspehi. Pred osemnajsti¬ mi leti se je poročil z Marijo Marušič iz ugledne slovenske družine Marušičev, doma iz Lokvic pri Opatjem selu na Krasu. Priden, kakor je bil, je postavil svoji družini lep dom, v njem pa ustva¬ ril pravo slovensko vzdušje. Mož, močan kakor gora, ki ga je bil sam smeh in vedno dobra volja, je bil svojim sloven¬ skim rojakom vedno na uslugo in v po¬ moč. Zato so se ob njegovem preranem grobu zbrali tako staronaseljenci kakor novi, kajti vsem je bil prijatelj in do¬ ber znanec. Pogrebne obrede je opravil č. g. svet¬ nik Škulj v spremstvu direktorja slov. dušnih pastirjev č. g. Oreharja. Velik Velik pogrebni sprevod in številni ven¬ ci so bili zunanji izraz tistega, kar so Slovenci čutili, ko je Planinšek odhajal na svoje poslednje bivališče. Vdovi go- spej Mariji kakor tudi hčerkama Mari in Anici izrekamo globoko sožalje. V nas pa bo ostal spomin na pok. Planin¬ ška, zavednega Slovenca in vernega kristjana, vedno pričujoč. SAN JUSTO V nedeljo, 26. maja je odbor Sloven¬ skega doma v San Justo priredil v pro¬ storih doma vinsko trgatev. Kljub temu, da je ves dan deževalo, so se zbrali na tej družabni prireditvi že v prvih popol¬ danskih urah številni slovenski rojaki iz San Justa, kasneje pa šo prihajali mno¬ gi prijatelji tudi od drugod. Veliko in za prireditev pripravljeno dvorišče zaradi dežja ni služilo prirediteljem, zato so pa bili vsi drugi prostori doma do večera prenapolnjeni. Dež seveda ni mogel pre¬ prečiti dobre volje in razpoloženja, ki je ob sladki kapljici in glasbi trajalo do večernih ur. Poleg delavnih odborni¬ kov in članov društva zaslužijo posebno priznanje njihove požrtvovalne gospe, ki so se trudile, da so vsi bili dobro po¬ streženi z najrazličnejšimi dobrotami. MENDOZA Dekliški krožek je imel redni občni zbor. Pri volitvah je bil izvoljen nasled¬ nji odbor: Predsednica Kristina Zarni¬ kova, podpredsednica in voditeljica na- raščajnic Cvetka Božnarjeva, tajnica Francka Trobčeva, blagajničarka Cvetka Grintalova. Podpredsednici bo pomagala pri delu Anica Žumrova. Pri delu v tovarni se je ponesrečil g. Jakob Končar. Stroj mu je delno odre¬ zal dva prsta na roki. Zdravil se je v sanatoriju “Las Heras”. “V kraljestvu palčkov” je bila ljubka otroška igrica, s katero so troci med petjem in deklamacijami pokazali na materinski proslavi svojim mamicam, da jih imajo radi. Po daljšem bolehanju na želodcu se je podvrgla operaciji ga Frančiška Štirn. Operacija je lepo uspela. NEMŠKI ODŠKODNINSKI ZAKON V odškodninskem zakonu, ki ga je iz¬ dala Zapadna Nemčija leta 1956 glede plačila odškodnine preganjanim ali o- nim, ki so med vojno utrpeli škodo, so določbe, ki zadevajo tudi slovenske iz¬ seljence. V informacijo prizadetim bo¬ mo objavili nekaj najvažnejših določb in sicer 1.) določbe ki urejajo plačilo odškodnine preganjanim in 2.) določbe ki urejajo plačilo odškodnine za škodo, povzročeno na imovini. 1.) Odškodnina preganjanim Pravico do odškodnine po odškodnin¬ skem zakonu zvezne države Nemčije (Bundesentschaedigungsgesetz od 29. ju¬ nija 1956 — BEG) imajo one osebe ka¬ tere je smatrati v smislu ženevske kon¬ vencije z dne 28. julija 1951 za osebe brez državljanstva ali begunce (Staat- enlose oder Fluechtlinge) in so bile pre¬ ganjane od nacističnih oblasti ter so utrpele škodo na telesu ali zdravju in škodo na svobodi. V smislu navedenega nemškega zako¬ na se smatra za žrtev nacističnega pre¬ ganjanja ona oseba, ki je bila preganja¬ na zaradi političnega nasprotovanja na¬ cionalsocializmu, zaradi rasne pripadno¬ sti, vere ali svetovnega nazora in je za¬ radi tega utrpela škodo na telesu ali zdravju ali svobodi. Pravico do odškodnine zaradi škode, ki so io utrpeli na telesu, ali zdravju imajo tiste osebe, ki niso utrpele le ne¬ znatnih posledic. Renta pa pripada ti¬ stim, katerim se je delovna sposobnost zaradi škode na telesu ali zdravju zni¬ žala najmanj za 25 r /c. Pravico do odškodnine zaradi odvze¬ ma svobode imajo zlasti oni, ki so bili v policijskem, vojaškem, preizkovalnem ali kazenskem zaporu, ali so bili v kon- 1 centračijskem taborišču; pa tudi tisti, ki Vsak teden ena SKUPAJ SVA PRI OKNU STALA... Skupaj sva pri oknu stala, gledala sva na nebo, luna mračno je sijala, vanjo uprla si oko.' Goste zvezdice si štela, gledala jih brez skrbi, si nad eno se zavzela in povesila oči. Meni pa sta dve zavdale, gledal vanje sem zavzet, bile so oči prežale, biser tvoj, najlepši cvet Sklepala si roke bele in molila si zvesto, kaj besede so začele, ti edina veš samo. Jaz zamaknjen v te sem gledal, sklenil sem, ko ti, roke, rad bi bil, prerad povedal svoje skrivne ti želje. Prosil bil bi, da molila bi pobožno zame zmir, da bi kdaj mi izprosila in dobila srčni mir. Želel bi, da bil bi ptica, da bi zletel čez goro, da prinesla perotnica bi kdaj tvojo mi roko. Pravil od nesreč bi peze, od ljubezni, ki gori, spomnil bi te prejšnje zveze, spomnil prejšnjih srečnih dni. Vem, da bi me pomirila, dala svojo mi roko, vem, da bi mi obljubila, še ljubiti me zvesto. so živeli v ilegali v človeka nevrednih okolnostih. če je preganjana oseba, ki je bila v smislu zgornjih navedb upravičena za¬ htevati odškodnino, umrla, imajo pravi¬ co prijave in odškodnine preživeli svoj¬ ci v smislu določb § 17 BEG. Prijave morajo biti vložene pri pri¬ stojnem nemškem odškodninskem uradu najkasneje do 1. oktobra 1957. Podpisi prijav morajo biti overjeni po notarju ali nemškem konzulatu. Za slovenske iz¬ seljence, bivajoče v Argentini, je pristo¬ jen prijavni urad sledeči: Das Regierungsbezirksamt fuer Wie- dergutmachtung und verw. Vermoegen. Mainz, Grosse Bleiche 16. Rheinland — Pfalz. Ker je prijava komplicirana in je tre¬ ba izpolniti razne formularje ter prilo¬ žiti dokaze, t. j. overovljene izjave prič, bomo v prihodnji številki Svobodne Slo¬ venije objavili informacije glede načina prijave in ostale podatke glede odškod¬ ninskih zahtevkov. Slovenci v Argentini cije znižati na minimum, na ta način dobljene kredite pa porabiti za zvi¬ šanje delavskih plač. Vukmanovič je bil Proti temu in njegova je tudi obveljala, čeprav je bila njegova zahteva po zviša¬ nju proizvodnje sprejeta samo z 11 gla¬ sovi večine. Proti upornim slov. in hrvatskim kom. Poslancem so nastopili srbijanski in ■črnogorski komunisti. Od vodstva stran¬ ke so zahtevali, da mora vse poslan¬ ce) ki so v parlamentu glasovali proti vladnemu predlogu, disciplinarno kazno¬ vati. Nastopiti je moral sam Tito in na¬ praviti red. čeprav so poslanci kršili strankarsko disciplino, kar je pri komu- nistih zelo hud prestopek, jih ni kazno¬ val. šel je raje preko tega, kakor pa da ki povzročil, da bi se iz razprave o čisto gospodarskem vprašanju izcimilo ostro politično vprašanje, ki bi lahko imelo ne¬ varnejše posledice, ker bi se slovenski in krvatski poslanci lahko organizirali v skupen nastop proti srbskim in črnogor¬ skim kom. poslancem. Komaj se je to trenje v komunistič- 111 partiji malo poleglo, je Tita in nje¬ govo komunistično stranko zadel silen u enkrat tja, pri čemer so njeni v votlin 0 uprti pogledi obupani in neodločni. Njen obraz je vsakdanji obraz Soubirousove hčerke. Potlej blodi po votlini, končno v nekem kotu žveči travo, s prsti grebe zemljo, z ilovico namaže čelo in lica, za zaključek pogoltne nekaj drobtin prsti, ki jih nato z veliko težavo spet izbruha. Potlej se ji približa družina- da jo z mokrimi cunjami reši grdega blaga ter jo spravi nazaj v človeško stanje. (Nadaljevanje v prihodnji štev.)