FOR Freedom AND Justice NO. 82 Ameriška oomovina a ii Ti i ^ r i r ^ AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY rNIAN 'onAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, October 2b, VOL. LXXXVII Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - Sovjetskega mornarja Miroslava Medveda, ki menda želi zaprositi za politično zatočišče v ZDA, zaslišujejo ameriški uradniki BELLE CHASSE, La. — Pretekli četrtek je svojo ladjo Maršal Konijev, ki se nahaja na reki Mississippi, zapustil sovjetski mornar Miroslav Medved. Menda je želel zaprositi za politično zatočišče v ZDA, ameriški uradniki, s katerimi je govoril, pa ruščine niso razumeli in so ga izročili kapitanu ladje. Naslednji dan, v petek, je Medved zopet pobegnil, zopet je bil tudi vrnjen. Tokrat je pa za zadevo zvedela ameriška vlada. Zahtevala je od sovjetskih predstavnikov, naj omogočajo ločen intervju z Medvedom, da bi ZDA ugotovile, ali res želi ostati v Združenih državah. Kot kaže, ZDA so bile pripravljene sovjetsko ladjo zadržati, dokler ni prišlo do tega intervjuja. Sinoči je pa Medved zapustil ladjo v spremstvu predstavnikov State Departmenta. Na to so pristali Sovjeti. Ako bo Medved res zaprosil za politični azil v ZDA, ga bo najbrž tudi dobil. Tiskovni predstavnik Bele hiše Larry Speakes je rekel, da se je za zadevo osebno zanimal predsednik Reagan. Vse kaže, da tako ZDA kot ZSSR ne želijo, da bi dobil incident večjo fazsežnost, predvsem ne, ker se bosta v dobrih treh tednih srečala v Ženevi Reagan *n sovjetski voditelj Mihail Gorbačov. John A. Walker in njegov sin Michael sta priznala, da sta vohunila za ZSSR BALTIMORE, Md. — Včeraj sta 48 let stari John A. Walker, bivši mornariški čast-nik, in njegov 22-letni sin priznala, da sta vohunila za Sovjetsko zvezo. John Walker bo obsojen na dosmrtno ječo, vendar bo lahko Pfosil za pogojno izpustitev po 10 letih. Michael Walker bo presedel 25 let v zaporu, Za pogojno izpustitev bo pa lahko prosil po 8 letih. Vohunsko mrežo je vodil John ^alker, zapletena v njej sta bila tudi njegov 50 let stari brat Arthur, ki ga je porota obsodila avgusta letos. Pred sodišče bo moral tudi četrti član mreže, Jerry A. Whitworth. Med drugim je John Walker obljubil, da bo sedaj začel sodelovati v preiskavi. V entagonu bi namreč radi ugotovili, katere 2auPne dokumente je Walker posredoval ^)vjetskim agentom in kdaj. Še vedno nima entagon jasne slike o tem, kaj je Walker iz-dal ZSSR. Neprijetno za ameriško mornarico in er>tagon je dejstvo, da bi Walkerjeva mreža 0stala prikrita do danes, ako se ne na FBI ri0Vembra lani obrnila njegova bivša žena. Vc ceraj sta se srečala kralj Hussein in Jasir Arafat — Izraelski premier Simon Peres “d podporo parlamenta za mirovni načrt AMMAN, Jor. — Včeraj sta se v tem j estu srečala kralj Hussein in voditelj PLO t5!lr Arafat. Pretehtala sta dogodke zadnjih g£en°v ter skušala izoblikovati skupno stali-glede morebitnih skupnih mirovnih °8ajanj z Izraelom. so ^c*3ruarja letos sta Hussein in Arafat da bi pristala na mir z Izraelom, ^ hi Izraelci zapustili vso ozemlje, 1967 en° OC* v°jne mecl Izraelom in Arabci 1. Ust- ‘n a*<0 hi Izraelci pristali na hi Ž*l|lGv'tev palestinske države. Sklicana naj 2dr - tUc^ rrtednarodna konferenca v okviru jataU^n*h narod°v- Hussein in Arafat vztra-da pr' tem stališču, Izraelci pa zahtevajo, dve)1110^ najPrei priznati veljavnost Zna •reso*uc'j ZN, v katerih je izraženo pri-v Je Pravice Izraela do obstoja, v mirovni pogodbi med Izraelom in Jordanijo pa ne sme biti navzoča PLO. ZDA in tudi Izraelci menijo, da igra kralj Hussein ključno vlogo v prizadevanjih za mir na Srednjem vzhodu. Izrael meni, da neodvisne palestinske države ne sme biti in da Palestinci kot narod spadajo v okvir že obstoječe jordanijske države. To stališče je nesprejemljivo tako Husšeinu kot PLO. Čeprav so si stališča morebitnih pogajalcev tako nasprotujoča, je še vedno upanje, da bo mogoče najti pot do za vse strani sprejemljivega kompromisa. • Izraelski parlament je izrazil podporo za mirovni načrt, ki ga je bil pretekli teden predložil premier Simon Peres. Glasovanje v parlaentu je bilo 68 za Peresov načrt, 10 proti, 10 poslancev pa ni glasovalo. Reagan sprejel svojce ameriških talcev WASHINGTON, D.C. — Včeraj je predsednik Reagan sprejel v Beli hiši skupino svojcev, ameriških talcev, ki so jih v Bejrutu ugrabili muslimanski skrajneži. Po srečanju z Reaganom so svojci izrazili zadovoljstvo, da se ZDA res prizadevajo za izpustitev priprtih talcev. Muslimanci zadržujejo šest ameriških državljanov, sedmega, uradnika State Departmenta Williama Buckleyja, naj bi bili ubili, osmega, protestantskega duhovnika Benjamina Weira, pa so izpustili. Znano je, da ZDA pritiskajo na sirijskega predsednika Hafeza Assada, naj posreduje v zadevi talcev, ker ima odlične odnose z muslimanskimi skupinami v Bejrutu. Muslimanci v Libanonu še zadržujejo tudi tri sovjetske diplomate, ki so jih bili ugrabili pred tedni. Četrtega sovjetskega diplomata so ubili nekaj dni po njegovi ugrabitvi. — Kratke vesti - Charlotte, N.C. — Včeraj je bil aretiran 53-letni guru Bhagwan Shree Rajneesh, ki vodi lastno versko skupino in baje ima več deset tisoč privržencev. Guru je obtožen sodelovanja v načrtu, po katerem so lahko nedržavljani ostali v ZDA pod pretvezo, da so se poročili z ameriškimi državljani. Poroke pa so bile izmišljene, trdi zvezni tožilec. Moskva, ZSSR — Sovjetska vlada bo dovolila Jeleni Bonner, ženi najbolj znanega sovjetskega oporečnika, znanstvenika Andreja Saharova, da potuje v tujino. Bonner-jeva ima očesno bolezen in se bo zdravila na Zahodu, morda v ZDA. Ako bo želela, se bo mogla Bonnerjeva tudi vrniti v ZSSR po zdravljenju. Bonn, ZRN — Nacistični vojni zločinec Alois Brunner, ki živi zadnja leta v Siriji, je dejal, da je pripravljen vrniti se v Nemčijo in se zagovarjati pred sodiščem, vendar pod pogojem, da ne bo izročen Izraelu. Brunner naj bi sodeloval v pošiljanju več kot 120.000 Židov v plinske celice. Preganjalci nacističnih vojnih zločincev menijo, da je Brunner najbolj zloglasni nacistični zločinec še na prostosti. Pittsburgh, Pa. — Včeraj je dobil novo srce 47-letni tovarniški delavec Thomas J. Gaidosh, ki je živel 4 dni z umetnim srcem iz plastične snovi. Dobil je srce nekega moškega, ki je umrl v prometni nesreči v Daytonu, Ohio. V Hersheyju, Pa. pa je dobil novo srce 44-letni Anthony Mandia, ki je živel 11 dni z umetnim srcem. Dobil je srce neke ženske, ki je umrla v West Virginiji. Zdravstveno stanje obeh pacientov je zadovoljivo. Iz Štajersko martinovanje— Štajerski klub vabi na svoje martinovanje 2. nov. ob 7. uri zv. v dvorani Sv. Vida. Vstopnice imajo vsi odborniki, lahko pa pokličete 531-4346 (zvečer) ali 261-5277. Vsi vabljeni! Belokranjsko martinovanje— Belokranjski klub pripravlja svoje martinovanje, ki bo 9. novembra v Slov. narodnem domu na St. Clair Ave. Za vstopnice lahko pokličete Malta Hutarja (481-3308) ali pa Vido Rupnik (289-0843). Novemberfest pri Sv. Vidu— V dneh 8., 9. in 10. novembra bo pri Sv. Vidu jesenski festival. Novi grobovi Franc Sleme Umrl je 89 let stari Franc Sleme, rojen v vasi Zgornji Brnik, Slovenija, v ZDA pa je prišel, ko je bil star 55 let, vdovec po pok. ženi Angeli, oče Angele Hribar, Millie Odar, Felixa, Vida in že pok. Franca, 9-krat stari oče, 3-krat prastari oče, trije bratje so že pok., čjan. Društva Naisv. Imena pri Sv. Vidu, KSKJ št'. 63, Marijine legije, Baragovega Doma,. Slovenske pristave in Društva S.P.D. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Zak, 6016 St. Clair Ave., danes, v torek, v cerkev sv. Vida dop. ob 11. in od tam na pokopališče Vernih duš. Marija Rus V petek, 25. oktobra, zvečer je v University bolnišnici umrla 83 let stara Marija Rus, rojena Marinko v Vnanjih Goricah, Slovenija, od koder je prišla v ZDA 1. 1957, vdova po 1. 1980 umrlem Alojziju, mati Marije Smuk (Jug.), Francke Vidmar, Franceta (Jug.), Ivanke Kogovšek, Tončke Vrenko, Ivana, Stanleyja, Josefa, Tonyja ter že pok. Slavka in Alojzije, 33-krat stara mati, )9-krat prastara mati, sestra Rezke Burger, Angelce Severkar, Toneta, Nandeta (vsi v Jug.) ter že pok. Jerice, Stanka in Naceta, članica Marijine legije. Pogreb bo iz Gr-dinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. danes, v torek, v cerkev sv. Vida dop. ob 10. in od tam na pokopališče Vernih duš. Josephine Trček V petek, 25. okt., je v Slovenskem domu za ostarele umrla 85 let stara Josephine Trček, prej živeča na E. 176. St., rojena Križaj na Rovtah, Slovenija, od koder je prišla v Cleveland 1. 1923, vdova po 1. 1976 umrlem Johnu, mati Josephine Zaman in Al Terce-ka, 9-krat stara mati, 2-krat prastara mati, članica ADZ št. 8, KSKJ št. 169, SŽZ št. 10, (dalje na str. 4) okolice .n novih članic— Oltarno društvo sv. Vida bo imelo sprejem novih članic to sredo zvečer pri roženvenski pobožnosti, to nedeljo pa skupno sv. obhajilo pri 8. sv. maši, ob 1.30 pop. pa sestanek v društveni sobi. Vse članice lepo vabljene. Molitve na Slov. pristavi— To nedeljo popoldne ob 3. uri bodo molitve za umrle na Slovenski pristavi, po molitvah pa bodo na razpolago krvavice z zeljem. Lep koncert »Kočne«— Preteklo nedeljo zvečer je bila dvorana pri Sv. Vidu lepo zasedena za koncert moškega pevskega zbora »Kočna« iz Sveč na Koroškem. Pevci so bili odlični, izstopal je pevovodja in solist prof. Anton Feinig. Zadušnica— V petek, 1. nov., ob 7. uri zvečer bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za Emanuela Grasselli ob 20. obletnici njegove smrti. Podpore vredna— Študenti, ki upravljajo radijsko postajo univerze Cleveland State, zbit ajo prostovoljne prispevke od poslušalcev. Na tej postaji oddaja vsak ponedeljek in torek zvečer od 6. do 7. ure dr. Milan Pavlovčič. Zelo priporočamo posameznikom in društvom, da bi sodelovali pri tej nabirki. Pokličite tel. št. 687-3515 ali pa 687-3523 in obljubite denarno podporo, obenem pa povejte, da dr. Pavlovčičevo oddajo poslušate. Ob tej priliki lahko tudi izrazite željo, da bi mogel dr. Pavlovčič zopet oddajati ob nedeljah. Prispevki radijski postaji so tudi davka prosti oz. »tax deductible«. Pomagajte! Zanimiv večer— Pretekli petek zvečer je bila konferenca o Jalti na univerzi John Carroll. Med govorniki je bil tudi grof Nikolaj Tolstoj, ki je bil tudi — po urednikovem mnenju — edini od treh govornikov, ki ga je bilo vredno poslušati. Tolstoj je govoril o svojem raziskovalnem delu pri odkrivanju resnice v zvezi s prisilno izročitvijo sovjetskih državljanov Sovjetski zvezi ob koncu vojne, omenil je tudi izročitev domobrancev, četnikov in drugih beguncev iz Jugoslavije Titovim silam. Med navozčimi je bilo najmanj 14 Slovencev in Slovenk. VREME Spremenljivo oblačno danes z najvišjo temperaturo okoli 59° F. Isto vreme tudi jutri, z najvišjo temperaturo okoli 60° F. V četrtek delno sončno z najvišjo temperaturo okoli 55° F. Lepo jesensko vreme se bo nadaljevalo tudi v petek. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich NAROČNINA: Združene države: $33 na leto; $ 1 8 za 6 mesecev; $ 1 5 za 3 mesece Kanada: $42 na leto; $27 za 6 mesecev; $17 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22; Dežele izven ZDA in Kanade: $25 SUBSCRIPTION RATES United States: $33.00 - year; $18.00 - 6 mos.; $15.00 - 3 mos. Canada: $42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign: / $45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00-year; Canada: $22.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published every Tuesday and Friday except the first 2 weeks in July and the week after Christmas. No. 82 Tuesday, October 29, 1985 Veliki brat te nadzoruje Vse oblasti in njihovi birokratični aparati si prizadevajo, da bi obdržale vse vrste kontrolo nad svojimi državljani, v nekaterih deželah pa tudi kontrolo političnega mnenja državljanov. V razvitih državah se ta kontrola že vrši s pomočjo računalnikov, v manj razvitih pa z bolj enostavnimi sredstvi in tudi s silo, strahovanjem, zatiranjem in omejitvami človekovih pravic. V državah, ki imajo uzakonjene demokratične principe, se ljudje proti kontroli oblasti in načenjanju človekove integritete (neokrnjenosti) borijo javno in na glas. V represivnih (strahovainih, zatiralnih) režimih pa so državljani obsojeni na molk. Protest in kritika, ki bi utegnila omajati oblast — velikega brata — sta že vnaprej zatrti s pomočjo zakonov, ki jih sodni aparat oblasti lahko vedno poljubno tolmači. Državljani se bojijo posledic, da bi zaradi družbene kritike in povedanih resnic izgubili fizično svobodo, bili človeško ponižani, izgubili imetje, bili mučeni ali pa celo ob življenje. Represivni sistem, ki je uspel med državljani ustvariti vzdušje strahu, je dosegel svoj cilj: vsaka aktivna kritična angažiranost je onemogočena. Ljudje cenzurirajo sami sebe v govoru in pisani besedi. Sčasoma postane te vrste samocenzura že navada in nekaj »normalnega«. Žal pa ta navada ne zapusti miselnega sveta človeka večkrat niti takrat, ko se ta preseli v bolj svoboden svet, brez represije, kjer ima možnost uživati resnično svobodo vesti. Nevidna roka kontrole in strahovanja velikega brata ga zasleduje tudi tam. Naj napišem prav na kratko, kako to deluje med slovenskimi izseljenci, »začasnimi delavci v tujini« na Švedskem. Pred več kot desetimi leti so Slovenci na Švedskem ustanovili svoja društva na osnovi slovenske narodne pripadnosti in kulturne dediščine svoje domovine in ne na kakršnikoli politični pripadnosti Jugoslaviji. To je dejstvo, ki ga lahko potrdijo ustanovitelji društev. Ko je veliki brat zvedel za ta društva, se je pričela politizacija teh in društva so postala prostor za politične manifestacije ter čaščenje političnih simbolov velikega brata, manj pa kulture stare domovine. Ena izmed takih večjih političnih manifestacij je bil tudi letošnji slovenski festival v Stockholmu. Ker se prvotni ustanovitelji društev (sposobni animatorji kulture in razumniki) z vnašanjem političnih elementov v društveno življenje niso strinjali, so se umaknili. Spoznali so namreč, da so društva postala mesto medsebojnih političnih obsodb, ovajanj in vohunjenja. Veliki brat si je v društvih pridobil svoje zaupnike, vohljače, ki so poročali o dogodkih, poimensko tožili člane društev itn. — toda ne zaradi svojega gorečega političnega prepričanja, temveč osebnih nagibov. To dokazujejo tudi zasliševanja članov društev v času njihovega obiska v domovini. Po pričevanju teh so organi službe državne varnosti vedeli za podrobnosti dogajanj v društvih, mnenja posameznih članov o politiki, njihova imena itn. Osebno poznam veliko rojakov, ki so bili zaslišani v Slovenska radijska ura v Chicagu s 1. novembrom na novi postaji CHICAGO, 111. — S prvim novembrom 1985, se slovenski radijski program — Slovenska radijska ura — seli na novo radijsko postajo: WCEV 1450 kc, na AM radijskem kanalu! Od zgoraj navedenega datuma dalje, nas boste lahko poslušali vsak petek zvečer in sicer od 7:05 do 8. ure. Prepričani smo, da vam je ta sprememba zelo dobrodošla, saj se vam s tem odpirajo nove možnosti lepega »vikenda« ali konca tedna, v katerega vas bo vedno uvajal slovenski radijski program, »ki nima samo zabavnega in informativnega obeležja, ampak je njegov cilj predvsem omogočiti poslušalcem sodelovanje v najširšem okviru družbenega življenja in pokazati javnosti neizčrpne zaklade naše kulture,« kot trdi Corinne Leskovar. Nova radijska postaja WCEV 1450 AM zastopa pomembno mesto na chicaškem kulturno-etničnem področju, saj se upravičeno predstavlja kot »glas etničnih skupin Chicaga«. Tako se slovenska radijska ura pridružuje drugim etničnim skupinam v Chicagu in okolici, saj je zastopanih na tej postaji tekom tedna kar 30 različnih etničnih skupin, ki oddajajo v osmih jezikih. Našim zvestim poslušalcem zagotavljamo, da se naš dosedanji format ne bo spremenil: še vedno bomo prenašali novice, glasba, obvestila o tekočih zadevah, versko-kulturni del programa itd. Tudi vaši prijatelji, radijski napovedovalci Corinne Leskovar, Tony Gab^r ter pp. Vendelin in Christian, ostajamo z vami in sicer z veliko željo, da postane naša oddaja prijetna obveznost za Vas in vašo družino vsak petek zvečer med 7.05 in 8. uro zvečer na postaji WCEV 1450 AM! CHICAGO, III.: GLAS VPIJOČEGA... (Misli k Misijonskemu kosilu v Chicagu) Ime mu je papež Janez Pavel II. Tudi o njem bi lahko rekli, da je apostol narodov. Po obisku Afrike je izpovedal: »Po svojem potovanju po Afriki sem znova videl, kako potrebna in nujna je misijonska dejavnost. Na osnovi izkustva sem spoznal njeno nenehno dejavnost. Ko bi se Cerkev odpovedala misijonstvu, bi storila nekaj, kar je v nasprotju s poslanstvom, ki ga ima. Kristus je naročil svojim učen- cem: ‘Pojdite, oznanjujte!’« Papeža je Afrika pretresla. Najbolj ga je pretreslo pomanjkanje misijonarjev. Za neko misijonsko nedeljo je zapisal: »Porabljam priložnost, da misijonarje pohvalim in se jim zahvalim, ker sejejo seme božje ljubezni kljub brezmejnim težavam. Njihov junaški in neutrudljivi napor prinaša tolažljive sadove, da se v mladih, gorečih krščanskih Cerkvah pojavljajo domači in domovini, in tudi take, ki jih je varnostna služba nagovarjala k poročanju. To ni nobena skrivnost, toda o tem se ne govori javno in na glas. Naj navedem primer. Pred leti sta se na seminarju za učitelje slovenskega dopolnilnega pouka iz Švedske pojavila uslužbenca službe državne varnosti in nagovarjala eno izmed učiteljic, da bi prikrito zbirala in posredovala podatke o tukajšnjih kolegicah. Ona je sicer to »sodelovanje« odklonila, rekli pa so ji, naj o tem premisli. Ali je premišljala ali ne, se še danes ne ve. To se je zgodilo v Ljubljani. Vest o zasliševanju rojakov, ko so ti obiskali domovino, se je seveda razširila med Slovenci na Švedskem. O tem so poročali tudi švedski časopisi. Ker pa ljudje zasliševanj policije in ovajanj ne marajo, se je precej članov pričelo izogibati društev, kjer se je vršilo zbiranje informacij. Nekateri so postali previdni in strokovnjaki za molk, drugi zopet otroci vetra in orodje velikega brata. Ta ovajanja, ki so sad zavisti, medsebojnih osebnih sporov in nekakšno zbiranje točk za politično neoporečnost, seveda nimajo resne podlage. Seveda se veliko slovenskih izseljencev po dvajsetih letih bivanja na Švedskem navdušuje za demokracijo švedskega modela (veliko jih je tudi sprejelo švedsko državljanstvo), za večstrankarstvo, in so sposobni kritizirati zlorabo oblasti, okoriščenje privilegiranega razreda in gospodarski kriminal v Jugoslaviji. In kaj zato? Te kritike je vedno več tudi v jugoslovanskih časopisih. Seveda pa je veliki brat občutljiv za kritiko, ki prihaja od izseljencev in jo kar počez imenuje za sovražno propagando emigracije, fašistično in teroristično. Ovajanja in zasliševanja so med Slovenci na Švedskem ustvarila neprijetno vzdušje strahovanja. Namen je bil dosežen: zavedaj se, da te veliki brat tudi na razdaljo nadzoruje, pa čeprav živiš v demokratični Švedski. Njegove nevidne tipalke represije sežejo tudi sem. Drži gobec in zanimaj se za privatništvo in potrošništvo, odvajaj redno tvcje devize v domovino — osebno samostojnost, svobodo vesti in misli pa pusti na miru, da boš lahko dolgo živel in ti bo dobro na zemlji. J.T. (Svobodna misel) št. 6, sept. 1985 (Švedska) (Povzeto iz S.S., 10.X.1985) novi duhovniški in redovniški poklici, ki so upanje za jutrišnjo Cerkev. Katoliški misijoni — Franc Sodja MISIJONSKO KOSILO v Chicagu bo 10. novembra 1985, v času in po sporedu, kakršen velja pri vseh dobrodelnih kosilih: po zadnji maši pri Sv. Štefanu s ceno $6. otroci pa s polovično ceno. Vstopnice so v predprodaji — tudi v župnišču, dobile se bodo seveda tudi pri vratih. Vsakdo dobrodošel! Odbor Misijonskega odseka v Chicagu zbira s prispevkom kosila in darov podporo samo za slovenske misijonarje in misijonarke, ki so razkropljen* kar po celem svetu: v Afrik' (največ naših je na Madaga" skarju), v Aziji (Indija, Taj" ska, Japonska), v Oceaniji (Papua - New Guinea), v Južni Ameriki (Čile). Prispevki naših dobrovoljcev so le kap-Ijica v morju potreb. Mnoge misijonarje in misijonarke poznamo podporniki osebno, mnogi nas po pismih prosijo za pomoč, naslove nam daje tudi naša MZA. V zadnjem letu — 1984 --je čikaški Misijonski odsek razposlal $3.803.00 misijonarjem na terenu. Koliko mogoče enako je prejelo denarni dar deset prejemnikov oziroma misijon" skih garačev. Odbor je zelo upošteval one, ki skrbe za gobavce, onemogle, starčke, lačne otroke in zavržene, begunce idr. Misijonski in zelo podjetni brat Joško Kramarje ustanavljal in opremljal na novo ustanovljeno misijonsko postajo na otoku Papua Nova Gvineja. Prejel je paketov s cerkvenimi in ose nimi predmeti; prišel je P^a znih rok na prazno zemljO' Nekoč je pisal, da so prebiva ci večinoma še kar goli. V zgoraj navedeni letni vsoti je vštet dohodek kosila, ki je znašal $1.81 ostali denar se je nabral teko leta od darovalcev za misij0116 Letopis Cerkve na Sloven skem za leto 1985 nam P°v6J da deluje v misijonih po sv 130 slovenskih misijonarjev^ misijonark in da so se jim le pridružili še štirje mladi- Se 1 dosti idealizma v mladih J deh! V listu Družina smo r li, da so v septembru Rakovniku praznovali šti ^ salezijanci 50-letnico odho ^ misijone in med njimi naš1 novani Joško Kramar. Na tiči iz Rima je poleg pozdra ^ dobrotnikom napisal, da moral iti polagat temelje z° novi misijonski postaji- Povrnimo se zopet h k° dne 10. novembra! vašega obiska, prosimo va^ odprtih rok za bližnje)!8’ -e prav je daleč. Kosilo Potre .^i mnogo prostovoljcev v ko ^ in pri postrežbi. ^ naša znana ga. Rusova 10 j. ne pomočnice in tudi P° |eta niki. Tistega fanta in se bomo še najbolj vese*'lh0 in bo sam javil za postrez ^ pospravljanje c*vora^e'j0nia-šnjam priključujemo še če pecivo in darila za >>r^,aj7er Ha-Hec-Hi-Ho-Humor! \) Skuhal EJ ^li pOgyel MEGAN BRATI PO ANGLEŠKO NI KAR TAKO Matt sedi v prvi vrsti in posluša koncert. Ne more se spomniti; kompozicije, ki jo orkester pravkar igra, čeravno se mu zdi zelo znana. Pa namigne zraven sedečemu prijatelju, ki je šele pred dvema letoma prišel v Ameriko, naj pogleda na note najbližjega violinista na odru, kaj tam piše. Prijatelj pogleda in mu zašepeče na uho: PAGANINI. Matt, ki so mu Paganini in njegova dela znana do Podrobnosti — kaj ne bi poznal tega najboljšega violinista vseh časov, rojenega v Italiji v 18. stoletju! Saj je menda tako lepo igral violino, da so se širile govorice, da je v zvezi s samim hudičem. Pozna tudi nekaj njegovih del, zlasti Moto Perpetuo, ampak to, kar zdaj igrajo, ne more biti in ni paganini. Končno stopi k odru in sam pogleda v knjigo z notami: »Tisto piše PAGE NINE; naslov kompozicije je bolj spodaj.« Izgleda, da večina ženskega spola še vedno verjame v čudeže. Kar poglejte v lepotilne salone, pa boste videli, ali ni res! My wife brings more bills in the house than a Con-9ressman. - Moj mož mi večkrat reče, kako sem lepa. - Tudi moj ima slabe oči. - Saj, madam, are all those children yours or is it a Picnic? <- They are all mine, conductor, and believe me, it's no Picnic. Nekdo je naročil v gostilni juho in ko mu jo strežnica Prinese, je moral na telefon. Ker se je bal, da mu ne bi medeni kdo juho pojedel, je napisal na kos papirja: SEM PLJU-N|L V KROŽNIK. Ko se je vrnil, je našel juho nedotaknjeno, ampak nekdo je pripisal na papir: JAZ TUDI. - Misliš, da bo nehalo deževati? ~ Verjetno. Do zdaj je še vedno. - Kaj misliš, kako dolgo bo trajala vojna? ~ Do prvega. ~ Kako to veš? ~ San vendar oboji pravijo, da se bodo borili do ZADRGA. Torej bo PRVEGA konec. takole si predstavljam Milana in nekatere druge pri-)atelje, ki se kratkočasijo z muziko, medtem ko čaka-1° name, da bi zaigrali par iger biljarda v Slovenskem rial. domu na Waterloo Rd. Milan zgoraj išče na radio Pesem ADIOS AMIGO. Tudi če ima včasih kdo med njimi tak krompir, ot tisti bahač zadnjič, zame so še vedno vsi le to, ar Pokaže zgornja slika. TONE ARKO: CONFITEOR vi. V Portorožu sem prenočil v Hotelu Palace. Ta hotel je bil zgrajen.še za časa stare Avstrije, najbrž za njeno višjo družbo. Tedanja luksuznost se še danes pozna. Zjutraj sem zajtrkoval v hotelski restavraciji. Natakar me je vprašal kar po angleško: »What kind of American breakfast would you like to have, ham or sausage and eggs or a country breakfast?« To vprašanje me je malce presenetilo in sem ga vprašal, kako on ve, da sem iz Amerike. Rekel je: »By your shoes.« Očividno je goste iz Amerike že večkrat videl in jih pozorno opazoval. Seveda je pa tudi njega nekoliko presenetilo, ko sem začel govoriti v slovenščini. Z nekoliko zamude se je simpozij začel v zborovalnici tik ob morju in samo par sto metrov od Hotela Palace. Uradnih je bilo več jezikov, toda nisem vseh obvladal in zato nisem mogel slediti dovolj podrobno vsem referatom. Osebno mi je bil najbolj všeč, gledano z znanstvenega vidika, referat nekega strokovnjaka iz Češke, ki je bil Specialist za transformacije v mar-tenzitu. Kasneje sem ga osebno srečal in sva se zadržala v daljšem razgovoru o njegovem raziskovalnem delu. Med drugim je tudi odlično obvladal angleščino in kar dobro poznal raziskovalna dela Specialistov v ZDA v njegovi stroki. Kot sem že omenil, so bili referati slovenskih avtorjev precej praktične narave. Menim, da jim pravzaprav kovinska industrija diktira njihova dela in jih mogoče tudi financira. Z redkimi izjemami, v ZDA univerze nakazujejo smer raziskovalnega razvoja, dočim pa podjetja temu le sledijo. Seveda je bilo tudi v našem zveznem kongresu nekaj poskusov spuščati se v podrobnosti raziskovalnih projektov, katere financira federalna vlada, toda je stvar v glavnem propadla, ker je v Kongresu malo ljudi, ki bi temo kakega dela sploh razumeli, kaj šele ocenjevali, kar so nekateri kongresniki izrecno želeli. Po zaključitvi simpozija je bil prirejen slavnostni banket, na katerega sem bil tudi jaz povabljen kot gost. Udeleženci so poleg večerje tudi precej popili, v glavnem vino, v nekaterih slučajih prekomerno. Jeziki so postali bolj sproščeni in šele ob tej priliki sem mogel presoditi pravi značaj nekaterih teh ljudi. Ne bom se spuščal v podrobnosti, ker to ni bistveno temu pisanju. Že pred začetkom večerje so me predstavili mnogim udeležencem. Med temi sta bila tudi dva gosta, ki pa, sodeč po opisu predstavljalca, nista imela, vsaj meni ne, jasne zveze z delom večine drugih udeležencev. Mnenja sem bil, da sta bila najbrž kakšna funkcionarja. Vino, s katerim smo bili postreženi, je bilo kar dobre kvalitete in je tudi meni ugajalo. Med pogovorom sem ga počasi srkal. Čeprav ga navadno še kar dobro nesem, imam pa seveda tudi jaz gornjo mero. Sedaj sem opazil nekaj, čemur doslej nisem posvečal posebne pozornosti. Čeprav sem vino pil in pil, je ostal moj kozarec vedno skoraj do vrha poln. Ker sam nisem nalival, je to moral delati kdo drugi. Opazil sem, da je moji ožji družbi prisostvoval tudi eden od prej omenjenih dveh gostov. Čeprav je to skušal prikriti, sem opazil, da je prav on dolival. Nekateri drugi v družbi so govorili, kako je vino dobro in me vabili, naj še kaj zvrnem. Seveda šem skušal biti olikan. Ker sem že dosegel svojo mero, sem poskusil družbo zadovoljiti s tem, da sem vino iz mojega kozarca počasi zlival v druge prazne kozarce in steklenice, ki jih je bilo na mizi na pretek. Tisti »gost« je pa postal korajžnejši. Začel je govoriti, da vidi, da mi vino tekne in mi ga je začel nalivati kar sproti. Po kaki uri in pol vsega lega je ta »gost« najbrž pričakoval, da bom dovolj vinjen in tako tudi zanje dovolj »pripiav-Ijen«. K sreči sem to namero pravočasno razumel in se mogoče izognil neznanim nevšečnostim. Kje je zajec tičal nisem seveda nikdar zvedel. (dalje na str. 4) V torek, 5. novembra, glasujte za odločnega zastopnika! VOLITE ZA GUS FRANCOS Demokrat, Mestni odbor, 13. varda Priporoča ga: The Cleveland Plain Deale/ Paid for by Frangos for Council Committee Jim and Margo Repka, Co-Chairpersons 6701 St. Clair Ave., Cleveland, 0. 44103 Lausche edition ads Please place my advertisement in the Frank J. Lausche special edition of Ameriška Domovina which will be published Nov. 15. □ $320 — full page □ $160 — half page □ $80 — quarter page □ $30 □ $20 □ $10 □ $5 Message___________________1_____ My Name _ My Address All advertisements must reach the editor’s desk by noon Sat., Nov. 2. Send to Lausche Edition, American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103. SLOVENCI PO SVETU: Slovenska skupnost v Belgiji (To poročilo je za go riški Katoliški glas pripravil msgr. Kazimir Humar. Ur.) Ko sem na zemljevidu Belgije iskal Eisden, ga nisem našel. Vedel pa sem, da je blizu Maastrichta v belgijskem Limbur-gu. Ko smo z zborom »Mirko Filej« in ansamblom Lojzeta Bledeta prišli tja, smo pa Eisden »odkrili«. Drži se Maastrichta, da ne veš, kje se začenja eno mesto, kje drugo. Tako tudi drugod v severni Belgiji in na Nizozemskem: vasi in mesta se držijo eno drugega, hiše sredi vrtov, gozdičev, ulice ena podobna drugi, hiše prav tako, da se v njih izgubiš hitreje kot v Parizu. To se mi je tudi zgodilo. Deset minut od stanovanja, kjer sem bival, stoji župnijska cerkev. Šel sem si jo ogledat. Toda na povratku sem se izgubil in celo uro taval, da sem prišel do stanovanja. Toda izgubili so se tudi drugi, ne samo jaz, To je Limburg, dežela, ki je dala delo in kruh številnim slovenskim ljudem po zadnji svetovni vojni in tudi že pred njo. Rudniki so klicali slovenske ljudi, ki so se tam zaposlili. Toda ta rod slovenskih rudarjev je danes v penziji, njih otroci so si pa s šolami pomagali do lažjega kruha. Mladih rudarjev med Slovenci v Belgiji in na Holandskem ni več. Društvo »Slomšek« Slovenci so si v Limburgu ustanovili svoje rudarsko društvo sv. Barbare, saj se Slovenci radi družijo zato, da zapojejo, popijejo kozarec vina in zbujajo spomine na staro domovino. Tako je bilo in je bolj ali manj povsod. Vendar je po zadnji vojni tudi med rojake v Belgiji in na Holandskem segla politika, ki nas je že doma razdvojila. Društvo sv. Barbare je zašlo pod vpliv režima v Jugoslaviji, kar ni bilo vsem všeč, zlasti ne slovenskim izseljenskim duhovnikom. Zato so se ločili od sv. Barbare in ustanovili novo kulturno društvo »Slomšek«. V njem so našli mesto krščansko in demokratično usmerjeni rojak:. Društvo je kmalu pokazalo izredno življenjsko silo ob angažiranosti nekaterih laikov in dušnega pastirja Vinka Žaklja. »Slovenski dan« Pred 25 leti so si zamislili »Slovenski dan«, ki naj bi ob kulturnih nastopih in ob pogrnjenih mizah privabil Slovence iz belgijskega in holandskega Limburga, da se srečajo, se poveselijo in pokažejo svojo kulturno ustvarjalnost. Ti dnevi so se potem nadaljevali do letos, ko obhajajo srebrni jubilej. Da bi slavje dobilo še bolj praznični značaj, so povabili medse zbor »Mirko Filej« iz Gorice. Ta je pred leti že bil njihov gost, zato so se fantje radi odzvali. Pridružil se jim je še ansambel Lojzeta Hledeta iz Števerjana. Ta ansambel namreč nekako obvezno spada k takim srečanjem zato, da po kulturnem programu zabava mlade in stare, ki se radi po stari slovenski navadi zavrtijo. Kulturno slavje Srebrni jubilej »Slovenskega dneva« je »Slomšek« na široko in vzorno organiziral. Na predvečer, tj. v petek 11. oktobra je bilo v občinskem kulturnem centru »uradno« odprtje jubileja. Začel je s pozdravi predsednik društva »Slomšek« Bernard Žabot. Vsi govori in pozdravi so bili najprej v slovenščini, nato so jih prevajali v flamščino. Bernard Žabot je Štajerc, doma iz Razkrižja in je v petdesetih letih prišel v Belgijo z družino in si tu zgradil svoj dom kot večina rojakov. Govorili so potem še drugi, med njimi tudi domači župnik in pa župan, ki gre Slovencem na roko, kolikor more. Saj Slovenci uživajo ugled tako v Belgiji kot na Holandskem. Ob tej priložnosti so podelili odličja in priznanja številnim kulturnim sodelavcem, ki so se pri »Slomšku« trudili tako na področju zborovskega petja kot pri folklori. Ker smo Goričani prišli v Belgijo prej kot je bilo načrtovano, smo se lahko udeležili tudi tega uvodnega slavja v petek zvečer in je zbor »za poskus« zapel dve pesmi. Višek slavja je pa bil naslednji dan v soboto, 12. oktobra. Prav kak mesec prej je občina dokončala novi avditorij, ki se V BLAG SPOMIN OB TRINAJSTI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU ZASPAL NAŠ LJUBLJENI MOŽ, DRAGI ATA, STARI ATA in TAST ALOJZIJ ŠEF Svoje blage oči je zatisnil dne 30. oktobra 1972. Srce kliče, v duhu gleda ljubeče vdani tvoj obraz. Zdaj luč nebeška te ogreva, ljubeče gledaš dol na nas. Ko mirno v hladnem grobu spiš, v srcih naših ti živiš. — hčerki Žalujoči: Marija — žena; Mimi in Slavka z družinama; Lojze — sin. Cleveland, Ohio, 29. oktobra 1985. je izkazal, da je zelo akustičen prostor. V tem avditoriju se je razvil bogat program in morda kar preobilen kulturni program. Začel se je z mašo v dvorani. Somaševalo je šest duhovnikov, ker so pršli g. Nace Čretnik iz Pariza, g. Stanko Kavalar iz Mericourta v severni Franciji, g. Kazimir Gaberc iz Charleroia (Belgija) ter hrvaški izseljenski kaplan iz Lie-gea, saj se Slovenci in Hrvati radi družijo ob skupnih slavjih. Pridigal je g. Vinko Žakelj in poudaril nekaj smernic za kulturno in krščansko življenje med rojaki. Sv. maši je sledil ostali program. Začeli so najmlajši, o-troci iz vrtca. Zapeli so in za-rajali prisrčno kot znajo le otroci. Ti malčki iz slovenskih družin so upanje za bodočnost, kakor tudi mladi, ki jih je bilo kar dosti med pevskim zborom in med folklorno skupino. Program je nadaljeval domači mešani zbor, ki je nastopil tudi v moški zasedbi. Zapeli so prav dobro. Pri tem bi omenil, kar je bilo že večkrat poudarjeno, koliko truda in žrtev stane zborovsko petje v tujini, ko se vozijo na vaje desetine kilometrov daleč, zborovodja Vili Rogelj prevozi celo sto km, da pride na vaje. Kaj bi rekli naši mladi, ki jim je prehudo hoditi na vaje v CONFITEOR (Nadaljevanje s str. 3) Mogoče bi bil na vso stvar sploh pozabil, da se ni dogodilo še nekaj, na kar sem postal pozoren. Ker menda le nisem bil dovolj vinjen v njihovo zadovoljstvo, so poskusili še nekaj novega. Tisti »gost« je zapustil našo družbo in se posvetoval z enim izmed profesorjev na fakulteti. Ko se je naša družba nekoliko razredčila, sta oba zopet prišla k meni. Spregovoril pa je profesor. Najprej je izrazil zadovoljstvo, da sem jim predaval in da sem bil njihov gost. Potem je začel govoriti, da bi tudi oni radi izkazali nekaj od njihove strani. Rekel je, da imajo za mene nedaleč pripravljeno vikend hišico s primerno žensko družbo. Postalo mi je sedaj jasno to, da so me hoteli na nek način kompromitirali, nakar bi potem lahko postavili bogve-kakšno zahtevo ali zahteve. Zahvalil sem se jim za njihovo »gostoljubnost« in odgovoril, da imam pač že vse od prej načrtovano in da na žalost njihove ponudbe ne morem sprejeti. Želel sem jim lahko noč in odšel nazaj v hotel. (se bo nadaljevalo) Anton M. Lavrisha ATTORNEY-AT- LAW (Odvetnik) Complete Legal Services Income Tax-Notary Public 18975 Villaview Road at Neff 692-1172 Katoliški dom, do koder imajo največ deset minut vožnje? Prišla je vrsta na zbor »Mirko Filej«. Naši pevci so se dobro pripravili in vadili skoro vsak večer cel mesec. Njihov trud je bil poplačan z zelo uspelim izvajanjem. Tudi izbira pesmi je bila dovolj posrečena, ker so izbrali le slovenske skladatelje s pevno melodijo. Ker je bila dvorana res akustična, so prišli do izraza tudi pianissimi. Omenil sem, da imajo rojaki v Belgiji svojo folklorno skupino »Vesela mladina«. Na odru je nastopilo šest parov v narodnih nošah. Za seboj ima skupina že 15 let dela. Dokaj dovršeno so izvedli nekaj gorenjskih narodnih plesov. Pozna se jim strokovno vodstvo P. Cvrleta. Ta skupina je potem srečanje tudi zaključila s štajerskimi oz. prekmurskimi' pustnimi plesi. Vmes smo videli hrvaško folklorno skupino »Vatroslav Lisinski« iz Liegea, ki je izvajala hrvaške narodne plese. Dolgi program je nastop obeh folklornih skupin olajšal in popestril. Škoda, da pri nas v Italiji imajo slične skupine tako kratko življenje. Prijateljska srečanja Za kulturnim programom v avditoriju je sledilo srečanje ob pogrnjenih mizah v veliki dvorani. Tu je prišel do veljave ansambel Lojzeta Hledeta, ki je dolgo čez polnoč zabaval mlado in staro, da so se veselo vrteli in poveselili. Saj tudi to pomaga gojiti medsebojne človeške odnose prijateljstva in miru. Naj dodam še samo to, da je zbor v nedeljo 13. oktobra pel pri maši ob 11. uri v cerkvi sv. Družine v Brunssumu na Holandskem, in sicer pri maši za domačine Holandce, ker imajo Slovenci svojo nedeljsko mašo v neki drugi cerkvi. Tudi tu je v holandščini pridigal g. Žakelj, ki je vernikom položil na srce, naj imajo potrebno razumevanje za tuje priseljence, ki želijo ohraniti svojo vero tudi s pomočjo svoje narodne kulture. Nedeljo popoldne je zbor izrabil za obisk Kolna in kdlnske stolnice, kjer častijo sv. Tri kralje. V ponedeljek že zgodaj zjutraj so se Goričani morali posloviti od silno gostoljubnih domačinov, pri katerih so dva dni bili njihovi gostje, saj so po dva in dva bili nastanjeni pri slovenskih družinah. Novi grobovi 15508 Holmes Ave., potem sta kupila Gaiety Bar Inn na Waterloo Rd. in ga vodila do leta 1960. Pogreb je bil iz Želeto-vega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti. Darovi v pokojničin spomin Slovenskemu domu za ostarele bodo s hvaležnostjo sprejeti. John R. Brodnik Tragično je umrl 22 let stari John R. Brodnik, sin Johna in Ellen, brat Karen, Kennetha, Ronalda in Carol. Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair Ave. jutri, v sredo, v cerkev sv. Vida dop. ob 10. uri in od tam na Kalvarijo-Na,mrtvaškem odru bo danes, v torek, pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Sophie Armstrong Umrla je 76 let stara Sophie Armstrong, rojena Bokar, vdova po Lawrenceu, hčerka Josepha in Julie (oba že pok.), sestra Josepha, Edwarda, Al' berta, Mary Cole, Ann Pure-ber, Rose Rytell, Dolores Elkanick ter že pok. Mildred’ Juliusa in Michaela. Pogreb je bil iz pogrebnega zavoda Zak na 6016 St. Clair Ave. včeraj, v ponedeljek, v cerkev sv. Vida in od tam na Kalvarijo-Ida M. Jerman V torek, 22. okt., je na svojem domu nenadno umrla o let stara Ida M. Jerman, vdova po 1. 1958 umrlem Anthonyju, mati Ronalda (Kalif-) ’n Cathy, 2-krat stara mati, vsi bratje in sestre so že pok-, za poslena do svoje upokojitve pri White Motors. Pogreb je bil v oskrbi Grdinovega P° grebnega zavoda na E. 62. St- MALI OGLASI Hiše barvamo zunaj in znotra) Tapeciramo (We vvallpaP6^ Popravljamo in delamo nov kuhinje in kopalnice ter tu druga zidarska in mizarS Lastnik TONY KRISTAV^ Pokličite 423-4444 ali 729-1« (x) HELP WANTED Mature, caring individua^ to provide care in a new bed nursing facility- 0 tions available: cook, *l0LJijr. keeping ass't, laundry & n sing ass't. Applications ^ cepted in person, fronn rr\ a.m. to 2 p.m., Mon- thrU Indian Hills Nursing Cen 1500 E. 191 St. Euclid, OH 44,l(7g1 82) (Nadaljevanje s str. 1) Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti in Kluba slov. upokojencev v Collinwoodu. Mnoga leta sta pokojna in njen tudi že pok. mož lastova-la in vodila delikateso na Grdina Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 1053 E. 62. cesta 431-2080 - V družinski lasti že 82 let. - ForSale p one >om single hom®. ch- k from St. Vitus Churc Vtisi po obisku v State Departmentu V četrtek 10. oktobra sem bil povabljen od State Departmenta, naj se udeležim celodnevnega posvetovanja v Washingtonu, D.C., na katerem bodo govorili in pojasnjevali ameriško zunanjo politiko na raznih področjih visoki uslužbenci State Departmenta. Povabljenih je bilo več predstavnikov drugih etničnih listov, predsednikov raznih privatnih organizacij, predstavnikov delavskih unij, ženskih organizacij in drugih privatnih in dobrodelnih ustanov. Zbranim naj bi govoril med drugimi osebnostmi tudi državni sekretar George S. Shultz, ki da bo tudi priredil sprejem za vse udeležence. Stroške za potovanje, prenočevanje in vse drugo naj bi poravnali udeleženci sami. Odločil sem se, da se bom povabilu odzval kljub temu, da bodo uradniki State Departmenta podajali že znane podatke oziroma zunanjepolitična stališča ameriške vlade. Sledijo nekateri moji vtisi iz tega posvetovanja, ki je bilo ravno na dan, ko so ameriška letala prisilila egiptovsko letalo, na katerem so bili palestinski teroristi, da je pristalo na Siciliji. „ Povabilo je prosilo udele-^nce, da naj pridejo v State ePartment po možnosti že ob •30 zjutraj in sicer pri vhodu Za diplomatske predstavnike na 22. in C ulicah (slika na de-sr,i> zgoraj). Ker sem potoval z avt°m in tisti del Washingtona po Prejšnjih obiskih poznal, utogel parkirati zelo blizu ta[e Departmenta. Bil sem ako zgodaj, da sem moral j ati v veliki veži do napove-ne ure, mogel sem pa opazo-Vat' uslužbence, ko so ravno pri tem vhodu prihajali na jr1.0- Pričakoval bi bil, da bi 'j vsi zelo lepo in dostojno 0 ečeni, a ni bilo tako. Neka- teri (redki) moški so bili kar v majicah, nekatere ženske v copatah. Srednjeletnih uradnikov in uradnic ni bilo veliko in sem sklepal, da so ti imeli pravico parkirati v garaži v samem poslopju. Po zadnjem obisku 1982. leta sem bil mislil, da bodo novejši varnostni ukrepi strožji, a tudi tega ni bilo videti. Seveda so čakali pred poslopjem policisti, bilo je nekaj betonskih ovirov, ki jih prej ni bilo, v veži pa so vsakega obiskovalca, ki je hotel v notranjost poslopja, pregledali varnostniki. Vendar je bilo podobno varnostnim ukrepam, s katerimi se navaden potnik srečuje na vsakem letališču. Registriranje je bilo spretno organizirano, udeleženci smo imeli nekaj časa, da smo se pri kavi ali čaju spoznali, potem smo bili povabljeni v Loy Henderson konferenčno dvorano (druga slika na desni) na začetek konference. Ker sem bil med prvimi, ki so prišli v dvorano, sem našel sedež naravnost pred govorniškim mestom, kar je omogočil jasen posnetek državnega tajnika Shultza in drugih govornikov. Konferenc je uradno začel tiskovni predstavnik State Departmenta Bernard Kalb, ki je pozdravil navzoče in dejal, da se State Department zanima za naša mnenja in jih bo tudi upoštevala pri oblikovanju zunanje politike. No, to izjavo menda ni nihče vzel preveč resno. Kalbu je sledil namestnik državnega tajnika Robert M. Smalley, ki je povedal, da so se govorniki skrbno pripravili, da pa bodo imeli le krajše govore, potem bodo pa z veseljem odgovarjali na vprašanja navzočih. Povedal je tudi, da lahko navzoči citiramo vse izjave dobesedno, ako želimo, prav tako lahko govornike fotografiramo ali posnemamo njih govore na traku. To je seveda tudi pomenilo, da ne bomo nič slišali, kar bi bilo zaupno oziroma ne za javno uporabo. Prvi govornik je bil namestnik tajnika Shultza za politične zadeve Michael H. Armacost, ki je dal zelo posplošen in širok pregled ameriške zunanje politike. Poudaril je, da trenutno se State Department pripravlja na srečanje na vrhu med Reaganom in Gorbačovom ter za probleme Srednjega vzhoda. Sledil mu je pomožni tajnik za afriške zadeve Chester Crocker, ki je bil zadnji čas precej videti tudi na televiziji in sicer v zvezi z ameriško politiko do Južne Afrike. V svojem govoru je največ govoril o tej politiki, tudi nastavljena mu vprašanja so se bavila s to tematiko. Zanimiveje bilo, da ni hotel dosti govoriti o angolskih upornikih, ki ogrožajo obstoj marksističnega režima. Dejal je le, da se ZDA prizadevajo za odhod tujih (kubanskih) vojakov tako iz Angole kot Etiopije. Tretji govornik je bil Mark Palmer, ki je govoril o ameri-ško-sovjetskih odnošajih, o (dalje na str. 6) Sh ?Vn' ta3n‘,t ZDA George Shultz med svojim nagovorom, pri v*det' precej veselo razpoložen. V času, ko je bil to i?S 1,3 z*>orovanju* Je namreč bila v teku akcija zoper egip-*in'l *• !e‘a,°’ k* se -l6 “sP^no končala. Seveda o tej akciji ni ni bi11'*' *5esei*e’ dej8* nam je le, da ježe imel dolg dan, ki pa še 1 končan. (Vse slike: urednik) Keep A Good Judge JUDGE Edmund j. ti trk Cleveland Municipal Court rece si. Clair Ave.. Cltveland, O. Zunanjost poslopja State Departmenta v Washingtonu. Spodaj je glavni vhod za diplomate in druge obiskovalce, zgoraj pa vidite del balkona na 8. nadstropju, kjer je bil zvečer sprejem za udeležence konference. Balkon nudi krasen razgled nad reko Potomac, Lincolnovim, Washingtonovim in Jefferso-novim spomenikom, Kennedyjevim centrom ter deloma nad pokopališčem Arlington. Zgoraj vidite Loy Henderson konferenčno sobo, v kateri je bila konferenca. Dvorana je zelo sodobno opremljena, predvsem s pripomočki za sprotno prevajanje več tujih jezikov hkrati. Državni tajnik George Shultz odgovori na stavljeno mu vprašanje. Po krajšem nagovoru je Shultz namreč vzel kakih 10 minut, da je odgovoril na vprašanja. Na sliki je tudi tiskovni predstavnik State Departmenta in bivši poročevalec za CBS televizijo Bernard Kalb. Zvečer je bil v posebni sprejemni dvorani State Departmenta na 8. nadstropju uraden sprejem za udeležence. Dvorana je kar razkošno opremljena in sicer v nekakšnem klasičnem-kolonialnem stilu. Državni tajnik Shultz se tega sprejema ni udeležil, pač pa so bili navzoči razni drugi uradniki, ki so bili tekom dneva govorili na zborovanju. KOLEDAR PRIREDITEV V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost. NOVEMBER 2. — Štajerski klub ima martinovanje v dvorani sv. Vida. Igrajo Veseli Slovenci. 8., 9. in 10. — Jesenski festival pri Sv. Vidu. 9. — Belokranjski klub ima martinovanje v SND na St. Clair Ave., ki bo obenem 20-lelnica kluba. Igrata orkestra Veseli Slovenci in Tone Klepec 9. — Pevski zbor Jadran praznuje svojo 65-letnico z večerjo, koncertom i^ plesom v SDD na Waterloo Rd, 17. — Slovensko-ameriški kulturni svet priredi banket in program na čast -’Ftattku J. Lauschetu ob priliki'njegovega . ,u,n.9i 90. rojstnega dne,, v SND na St. Clair Ave. 30. — Ameriška Dobrodelna Zveza priredi banket ob 75. obletnici ustanovitve, v SND na St. Clair Ave. DECEMBER 1. — Miklavževanje Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu. Ob 3. uri pop. v šolski dvorani. 8. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi miklavževanje v farni dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne. Vtisi ob obisku v State Departmentu (Nadaljevanje s str. 5) ameriški politiki do pogajanj s SZ glede jedrske oborožitve ter tudi o ameriškem zanimanju za človečanske pravice v SZ. Največ vprašanj je bilo glede političnih oporečnikov v SZ, Palmer pa je bil očitno podrobno seznanjen z vsakim naštevanim primerom. Očitno je bilo tudi, da je bil že stari znanec mnogih, ki so ga o teh zadevah vprašali. Najbolj zgovorni pri tem so bili Ukrajinci, Rusi in tudi predstavniki baltskih narodov. Sledil je odmor za obed. Nekateri udeleženci so si poiskali restavracije v bližini State De-partmenta, sam sem pa obedoval v samopostrežni restavraciji, ki je na razpolago uslužbencem in obiskovalcem. Povem lahko, da hrana ni nič boljša od tiste, ki jo najdete v vsaki taki restavraciji. V popoldanskem času je o Srednjem vzhodu poročal pristojni uradnik Richard W. Murphy. Dejal je, daje ameriška politika do držav Srednjega vzhoda osredočena na iška- “SLOVENIA RADIO PROGRAM" HEARD COAST TO COAST 3 till 4 on Saturday afternoons E.S.T. on N.B.N. Cable TV systems. PAUL M. LAVRISHA 1004 Dillewood Rd. Cleveland, Ohio 44119 ELECT JOHN E. MOCNY Euclid Councilman at Large Endorsed by: MAYOR ANTHONY J. GUINTA Bill Jansa - Tony Sustarsic - John F. Kovacic State Representative Ron Šuster - Rudy Lokar Euclid Independent Coalition Club Euclid Democratic Caucus, Ohio Drive, Teamsters AFL-CIO Federation of Labor Communication Workers of America Local 4308 United Auto Workers Cuyahoga Medina Counties, C.A.P. Council Paid for by Committee to elect John E. Mocny, Co-Chairman James Grinsteal 20131 Hjdwell, Euclid, Ohio 44123 Karlu Roginu v spomin SAN FRANCISCO, Kalif. - V San Franciscu je 9. oktobra umrl Karel Rogina v svojem 77. letu. Pokopali smo ga na katoliškem pokopališču Holy Cross. Za njim žaluje njegova žena Lojzka roj. Govednik s Sodjega vrha, fara Semič v Beli Krajini. Lojzka je dolgoletna naročnica Ameriške Domovine. Žalujejo za njim tudi drugi nje miru med Izraelom in njegovimi sosedi. Pri tem je bilo jasno, da ZDA veliko računajo na jordanijskega kralja Husseina. Murphy je bil tisti čas polno zaposlen s krizo v zvezi z ugrabitvijo ladje Achille Lauro, ni pa seveda šel v nobene podrobnosti, ki bi ne bile znane vsakemu bralcu dnevnega časopisja. Po Murphyju so govorili predstavniki State Departmen-ta o politiki do Srednje in Latinske Amerike, Azije ter o mednarodnem trgovanju. Kot je bilo napovedano na začetku konference, je vsak uradnik odgovarjal na vprašanja. Nekatera vprašanja so bila resna, vendar je bilo veliko takih, ki so posegli v razpravo, ki so se hoteli izkazati oziroma podati svoje osebno stališče. Kot zadnja točka konferenca je bila napovedan obisk tajnika Shultza. Za dobrih 15 minut se je zakasnil, a je le prišel. Ob tej priliki so bili v dvorani tudi poročevalci vseh ameriških televizijskih mrež s svojimi kamerami, vendar Shultz ni nič povedal, kar bi jih zanimalo. Ob njegovem nagovoru še ni bilo nič znanega namreč o zadevi v zvezi z egiptovskim letalom. Dan se je končal s sprejemom v prostorih državnega tajnika na 8. nadstropju State Departmentovega poslopja. Bil je zelo lep, sončen in topel dan in tako smo se mnogi zadržali na balkonu. Bil je prijeten zaključek sicer dolgemu in tudi zanimivemu dnevu. Vsak udeleženec konference je prejel seznam tistih, ki so povabilo na konferenco sprejeli. Vsi sicer niso prišli. Zanimivo za mene pa je bilo dejstvo, da nisem na seznamu opazil nobenega drugega udeleženca, o katerem bi lahko rekel, da je bil predstavnik enega od narodov, ki skupaj tvorijo današnjo Jugoslavijo. Nobenega Hrvata, nobenega Srba, tudi nobenega drugega Slovenca. Zelo veliko je bilo Poljakov in Čehov, Ukrajincev in Rusov, tudi Baltov, nobenega pa ne, ki bi lahko rekel, da se prvotno in poglavitno zanima za jugoslovanske zadeve. Uradniki State Departmen-ta, ki so nam govorili, so bili videti izredno inteligentni in sposobni. Bili pa so vsi zelo previdni v svojih izjavah. Žal mi je bilo le, da ni bilo niti besede o ameriški politiki do Jugoslavije ali sploh do balkanskih držav. Rudolph M. Susel člani Govednikove družine: Lojzkina sestra Ani, njen brat Jože, ki je prišel na pogreb iz Fairbanksa, Aljaska, in njen brat Lojze, ki je prišel na pogreb iz Butta, Montana. Za Lojzko sta se v njenih najtežjih trenutkih zelo zavzela njen nečak Joseph Govednik in nečakinja Dorothy, ki oba živita na vzhodni strani san franciskovskega zaliva. V veliko pomoč ji je bila tudi njena sestrična Cirila Kambič. Karla bo pa pogrešala tudi slovenska cerkvena skupnost, katere zvest član je bil. Vsa ta leta je tudi bral slovenska berila pri poldeseti sv. maši. Ljudje so ga prišli kropit v velikem številu. Treba je posebej omeniti žrtev, ki sta jo doprinesla Vogričeva: gospa Viktorija Vogrič je pripeljala svojega moža dr. Lojzete Vogriča, ki že zelo težko hodi. Včasih sta bila Vogričeva redna obiskovalca slovenske maše. Zdaj pa dr. Vogrič ni bil v San Fran-"clscu že več kot dve leti, ampak od Karla se je pa le hotel posloviti. Dr. Vogrič, hvala Vam! Vaša žrtev je bila Lojzki v veliko tolažbo. Cerkveni zbor je pod vodstvom dirigenta dr. Aleša Šimenca Karlu že pri kropljenju zapel »Vigred se povrne«, drugi dan na pogrebni maši je bil pa skoraj polnoštevilen. Mašo je skupno bralo pet duhovnikov: John Mihovilovich, župnik slovensko-hrvaške cerkve sv. Rojstva, dr. Janko Žagar, profesor na dominikanskem semenišču, g. Mirko Kozina, neki amerikanski salezijanec, kateremu ne vem imena, in g. Jesse Rogina, ki je bil ravno posvečen to poletje in je sorodnik Lojzkine sestre Anice oz. njenega rajnega moža Johna Rogina, ki je bil doma od Črnomlja. Od Karla se je poslovil g. Jesse Rogina med mašo, po maši sta pa spregovorila tudi dr. Žagar in g. Mirko Kozina. »Karel je bil blag mož, zaveden Slovenec in dober katoličan.« JOSEF'S UP TO DATE New Look's 85 We Listen 5235 Wilson Mills Road Richmond Hts. .Ohio 44143 461-8544 461-8545 Karel je bil rojen 1. 1909 v Vuzenici na Štajerskem. Če pogledamo na zemljevid Slovenije, vidimo, da je Vuzenica prvi kraj na desnem bregu Drave nizvodno od Dpavogra' da. Torej tukaj. ob^Dravi je Karlu potekala mladost, mladost slovenskega kmečkega fanta. Tam še živi. Karlova sestra. Potem dobimo Karla na Rakovniku, kjer je bil vrtnar pri salezijancih. Med vojsko se je tudi Karel moral odločiti ali za komunistično revolucijo ali proti njej za 'tradicionalne slovenske vrednote. Ko je komunistični režim prišel na vlado v Sloveniji, je tudi Karel šel v begunstvo v Italijo in je od tam Pr'" šel v Združene države. Njegova prva postojanka v tej deželi je bila pri salezijancih v Aptosu, Kalifornija’ Toda kmalu se je Karel preše i v San Francisco, kjer je ^ najprej čistilec skupaj z ve drugimi Slovenci. Kaj hitro pa je Karel kot »jack of a trades« začel prevzemati raz' čna dela na svoje. Z Lojzko, 1 je prišla iz Bele krajine, sta se poročila na Silvestrovo 1. 1^- .] S svojo pridnostjo in v svoj dalekovidnosti je nakupil ve hiš, ko so bile cene še nizke’ Tako se je približal njemu >n Lojzki čas upokojitve. ReS sta z gospo Gizelo Hozjan šla krat na potovanje, ampak K rel je v resnici najbolj vziv svojo staro ljubezen — vrtnar stvo. In z Lojzko sta bila naj zvestejša obiskovalca sloven sko-hrvaške cerkve in ve^?j krat tudi prireditev v Slovens dvorani. Karel, ameriška zemlja Tej^ vzela v svoje naročje. Na gr Ti bomo prinesli rož. l.O- Rojaki! Priporočaj*6 Ameriško Domovin0 svojim slovenskim ( prijateljem in znancem* JOŽE VELIKONJA: Slovenske skupnosti v Velikem Buenos Airesu iv. Pomembnost teh institucionalnih ostankov je v tem, da so številčno majhne slovenske fkupnosti v Buenos Airesu bile jedro kulturnega, socialnega m Političnega delovanja, ki je tegalo daleč preko skupnosti ln so v tem pogledu srčika slo-venskega socialnega, kulturnega in celo političnega delova-nja, ki je ločeno od ustanov anašnje Jugoslavije. V funkcionalnem sistemu °veške dejavnosti so emi-gtenti pogosto prikazani, kot (a ž've na robu družbe. Medni ko je obrobnost sloven-izseljencev slična drugim . ni^nim skupinam po svetu, J,e prav> da se ozremo na sre-^°težnost nekaterih njenih nnkcij in voditeljsko vlogo med Slovenci v tujini. ^ tem trenutku se izdaja v kUenos Airesu 20 publikacij, (ar je hvalevredni dosežek za a o majhno skupino. Taka tlvnost ne bi našla zadostne-a trga v sami buenosaireški ^uPnosti, zato je razumljivo, n Zunanje zveze pomagajo pri aljevanju publiciranja in Postavljajo aktivne vezi s °venskimi skupinami in Samezniki po vsem svetu. "p del ° P°vezanost je samo "° v zvezi s številom sloven-j! Migrantov v različnih 1 sveta. Pozna se ji časovni S0vStanek, stiki in zveze so ča-no pogojene, so preživele nih' Prej5njih institucij, osebka HP°Znanstev, manj so do-ni2 ana^njih formalnih orga-Zato ni čudno, da so 2{}®ra.ntske dežele Kanada, in dežele zahodne Evro- PC Ptevladujoče. 0^azuni*jivo je tudi, da so kjer^'.^^ji ob Jugoslaviji, skn •Zlv'j° slovenske etnične ne P!ke> ohranili svoje kultur-nost' z buenosarieško skup-B0rrj0’ ^ePrav zelo selektivno. e zveze z Avstrijo, Zaho- dno Nemčijo, Francijo in Švedsko so v nasprotju z velikim številom sezonskih delavcev iz Slovenije; te dežele so praktično izven dosega slovenskega kulturnega delovanja iz Buenos Airesa. Iz dosedanjih svojih opazovanj lahko rečem, da nobeno kulturno aktivno slovensko jedro na svetu ne združuje tako raznovrstnega zveznega sistema z odjemalci v tolikih deželah. Poseben primer je slovensko misijonsko delo in propaganda. Reprezentativni sistem obstaja iz dveh vrst Slovencev: podpornikov misijonskega dela iz nemisijonskih dežel in prejemnikov misijonske podpore za svoje delo med neslovenskim življenjem. Publikacija služi dvema namenoma: zbirati podporo med slovenskimi podporniki in oskrbeti pomoč slovenskim misijonskim delavcem, ne glede na to, kje so. Politične razmere v svetu so vedno znova spreminjale to povezavo, čeprav niso spremenile krepke dejavnosti, ki preveva Veliki Buenos Aires. Zunanji izraz organiziranih integrativnih korakov, previdnih in izbranih, je letno romanje v Lujan — zdaj že v svojem 51. letu —, kateremu so se povojni izseljenci najprej priključili, potem pa prevzeli to že prej ustaljeno versko manifestacijo. Pestro mešanje argentinskega simbola luhan-ske Marije s simbolom sveto-gorske Matere božje (Monte-santo pri Gorici) in brezjanske Marije je prilika za vsakoletno snidenje izseljencev iz raznih skupin Velikega Buenos Airesa pa tudi drugih raztresenih jeder. Drugi omembe vreden dogodek je nekako prisiljena zveza med spominsko proslavo žrtev druge svetovne vojne, The Choice is Clear! ELEcT Joseph A. jSTREJNOWSKI democrat for Council - Ward 13 . Lifelong Ward Resident efnber of American Slovenian Catholic Union, Christ the King Lodge No. 226 — KSKJ — Ray Zak, Athletic Director Experienced • Democratic Precinct Committee • Ward 13 Democratic Club • West Side Community Mental Health Center Board of Trustees • Merrick House Board of Trustees • Tremont Community Health Board • Tremont West Development Corp. • UACA Good Neighbor Award Educated Attended St. Augustine and Our Lady of Mercy Grade School; Lincoln-West High School; and College of j^rofhy j . Wooster-Urban Studies ^Uajnowskt tor Council Commillec, Pal Brooks, Treasurer / Cleveland, Ohio 44113 večkrat v buenosaireški katedrali, in spominsko proslavo pred spomenikom generala San Martina, zopet zunanja manifestacija namernih vezi med političnimi cilji »stare domovine« in lojalnimi državljani sedanje argentinske republike. Podobno drugim etničnim skupinam v večjih prestolni-ških mestih kažejo tudi Slovenci v Buenos Airesu dvo-obraznost svojega bivanja: o-braz želja, razviden v istovetenju njihovega obstoja, njihove vloge in počasno preoblikovanje; drugi obraz pa je tok stvarnosti, tok počasne in postopne integracije v družbo, ki jih je sprejela, kjer je glavna spremenljivka hitrost integracije, ki je pri raznih etničnih skupinah različna, odvisna od notranjih in zunanjih pogojev. Namen etnične nepretrganosti, neponarjene, vzdržne, nesprejemljive, je izražen v številnih publikacijah, javnih trditvah in ponavljajočih se izjavah o njihovem »obstanku«. Primerjanje izjav, priobčenih skozi desetletja slovenske delavne prisotnosti v Buenos Airesu, bi kazalo samo na rahle spremembe takih izjav. Bistvena posledica te vztrajne neupogljivosti je to, da se v Argentini rojeni rod, ki je sedaj v svojem 20. in 30. letu, priložnostno enako izjavlja, a stoji v veliki večini ob strani kot opazovalec igre, ki je popolnoma ne razume, pa se mu vendar zdi važna, ker prejšnji rodovi tako vztrajajo pri tej važnosti. Zunanja stvarnost kaže postopno pojemanje povezave etničnih skupin zaradi smrti, pa tudi postopne razpršitve posameznikov in družin iz nekdaj strnjenih, etnično tesno povezanih skupnostnih sosesk. Nepretrgan obstoj večjih skupnostnih občestev je zagotovljen z dovolj veliko številnostjo, ki omogoča, da obdržijo različno skupnostno delovanje in s tem zadostijo potrebam v okviru svojega etničnega obstoja. Preživetje manjših skupin je manj obetajoče. Akoravno še ni zbrana dokumentacija, je videti, da se je nekoč predvojna skupina slovenskih izseljencev v Avellanedi praktično popolnoma razpršila, zelo velika skupnost v Villa Devoto pa si je lahko zagotovila svoje nadaljnje življenje, čeprav z zelo maloštevilnim članstvom (Ta skupnost s svojimi zvezami ima zelo omejen stik s povojno politično pogojeno emigracijo, ki je glavna točka tega spisa.). Primer slovenske izseljenske skupnosti zasluži pozornost zaradi svoje posebne narave, zaradi svojega posebnega statusa začasno — stalnega sindroma; zaradi svoje notranje doslednosti in povezovalnih dejavnosti, ki kljub vsemu ne morejo uiti nepopustljivemu procesu kulturnega, socialnega in političnega prilagajanja družbi, ki jih je sprejela. Čudovito bi bilo natančno zasledovati to spreminjanje in opazovati potek procesa, ki velja za številne druge etnične skupine v Buenos Airesu in v drugih mestih po svetu kot zgodovinski in ga je lahko utemeljiti z arhivnimi dokazi. NEKAJ BIBLIOGRAFIJE: Veliko podatkov je zbranih v vsakoletnih Zbornikih, ki jih je izdala Svobodna Slovenija v Buenos Airesu med leti 1949 in 1972 in neredno pozneje. Druge podrobnosti so vzete iz časopisnih poročil, posameznih publikacij, brošur in revij, ki so preveč številne, da bi vse tukaj navedel. Ahčin Ivan. Socialni dan. Slovenski katoliški shod 1952. Buenos Aires, priloga št. 60; Družabna pravda. Bren Hut>o. Slovenci v inozemstvu. 2: Južna Amerika, str. 133-144 in Josip Mal. Slovenci v desetletju 1918-1928. Ljubljana: Leonova družba, 1928. Cukjati, Katica. Med domovino in zdomstvom, str. 9-24, z debato str. 25-44 v Draga 81 — Študijski dnevi. Trst, Društvo slovenskih izobražencev 1 982. Gonzšles van Domselaar, Zunilda — Norma Sala. Algunas variables sinifi-cativas de la Ciudad de Buenos Aires* Institute de Geografia R. Ar-dissone. Cuadernos de Geografia No. 15, Buenos Aires. Univ. de Bs. As., 1983. Hladnik Janez. Slovenci v Argentini nekdaj in danes. Koledar Svobodne Slovenije 1 949, Bs. As., str. 60-64. Lipoglavšek-Kakovec Slava. Slovenski izseljenci. Geografski vestnik 22 (1950) 3-60. Pernišek Franc. Ob 25-lelnici Društva Slovencev. Zbornik 1971-72. Bs. As. Svobodna Slovenija, 1973, str. 347-380. Rant Jože. Pastoralni pogledi na poskusu religijske sociologije slovenske emigracije v Argentini, Bs. As. Priloga Omnes Unum, 1962, str. XVII + 60. Rant Peter. Inmigracion eslovena a la Republica Argentina. Rokopisna doktorska disertacija, 1962. Slovenski telefonski imenik, 1984. Bs. As. Kreditna zadruga Sloga, 1984. Velikonja Joseph, Social Cost of Migration — The Slovene Experience. Poročilo na letnerjn sestanku Združenja ameriških geografov, Detroit, Michigan, april 21-24, 1985. Iz angleščine prevede! Andrej Krečič. Shirley PAINTER For Cleveland Council Ward 11 You Deserve Better Your Concerns are Her Concerns Time for a Change Mature - Tough -Dedicated For Expanded Senior Transportation For More Street Paving ______and Repair______ ENDORSED: Cuyahoga Women’s Political Caucus 32 Democratic Club "Could do a good job in Council, ” Citizens League “Good Candidate” — The Plain Dealer Paid for by Painter for Council Commillec. Pal Sclwiman Chmn. 1265 E. 167 Si., Cleveland 44110 ANDREJ KOBAL SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE v.:-x Xv: v:;; :: (nadaljevanje) To nikakor ni pomenilo popolnega umika iz akademskega življenja. Naslednja tri leta sem se v stolnem mestu in nato spet v letih od 1965 do 1969 odzival vabilom za izredna predavanja v predmetih mednarodne varnosti na George Washington univerzi. V letih 1962 do 1964 pa sem kot upravitelj raziskovalnega programa na Stanford univerzi v Kaliforniji izjemoma vključil predavanja za razrede političnih ved. Nenavadno službo na Stanford univerzi bom razložil v naslednjem poglavju. Služba v Washingtonu je bila znanstvenega in ne upravnega značaja, a nikakor ne akademskd’, temveč čisto praktična. Kot v prejšnjih letih, predno sem sprejel zaposlitev v Pakistanu, mi je bilo dodeljeno osebje strokovnjakov z nižjimi uradniki in tajnico. Na mizi ni nikdar manjkalo dokumentov, poročil iz raznih delov sveta in političnih spisov za preučevanje, pripravljanje iz-črpkov za ministrstvo zunanjih zadev, poveljstvo v Pentagonu in za obveščevalne službe. Preobilica dela je hotela, da sem nalagal raziskovanje in primerjanje podatkov pomočnikom; a za končna poročila sem bil sam odgovoren. Ta so nekajkrat vodila v daljše spise, katere je vlada razširjala v svojih tiskovinah pod mojim psevdonimom. Žal mi je bilo, da nekateri teh spisov niso bili za javnost, temveč samo za razdelitev zaupnim tajnim ustanovam. Posebni odbor za presojanje takih tiskovin v zvezni vladi mi je dvakrat ob zaključku leta podelil priznanje z denarno nagrado za »najboljši spis« tistih let. Arhiv ruske carske Obrane Ne vem* če je bilo po zaslugi izjemnih predavanj na George Washington univerzi ali po priporočilih mojih znancev, da se je dr. Glenn Campbell, predsednik Hooverjevega Zavoda za študije o vojni, miru in revoluciji, začel zanimati za mojo zaposlitev. Januarja 1962 me je telefo-nično poklical iz Kalifornije na sestanek v Washingtonu. Predlagal mi je, naj pregledam in organiziram ruski arhiv. Zapustil naj bi vladno službo in se podal v Kalifornijo za dve leti, potrebni za tako obsežen posel. Če bi želel daljši rok ali ostati v Kaliforniji, je jamčil za nadaljnjo zaposlitev v Zavodu ali pa na univerzi Stanford, h kateri je Zavod formalno pripadal. Povabilo me je mikalo. Nada, ki se je že navadila podajati se v druge dežele, je bila naravnost navdušena. Vlažno podnebje Washingtona ni več prijalo njenemu zdravju in nič ni bilo treba prigovarjati. In ko sem Campbellovo povabilo predložil višjemu zveznemu uradu, so ga predstojniki z navdušenjem odobrili; izrazili pa so željo, da se po dveh letih, ali če mogoče po- prej, vrnem k poslovanju za vlado, in sicer do upokojitve. O ruskem arhivu so dobro vedeli in sami želeli, da bi ga Zavod spravil v red, tako da bi bil uporaben tudi za vladno proučevanje. Kako je ta edinstveni arhiv prišel v roke Hooverjevega Zavoda, je samostojna povest. Ruska Ohrana — prvotno seje imenovala »Osobii Otdel« — je bila ustanovljena leta 1881 po tragičnem atentatu na carja Aleksandra, imenovanega Osvoboditelja, ker je odpravil tlačanstvo. Ubili so ga anarhisti ali tako imenovani anarho-komunisti, organizirani pod geslom »Narodnaja volja«. Vlada je tedaj ukinila prejšnjo varnostno službo, ker jo je smatrala za nesposobno, ker hi preprečila ubojstva, ter jo nadomestila z novoustanovljenim »Osobiim Otdelom«. Ta je pozaprl in razgnal teroriste, mnogi pa so zbežali v tujino, v Francijo, Švico in Nemčijo, da bi od tam pripravljali revolucijo s pošiljanjem podtalnih agentov, atentatorjev in roparjev nazaj v Rusijo, kar se je tudi redno dogajalo. Da bi si pomagali proti teroristom iz tujine, je glavni urad Ohrane v Petrogradu leta 1883 z dovoljenjem francoske vlade ustanovil podružnico v Parizu ter odprl postojanke po drugih stolnih mestih Evrope, v New Yorku in San Franciscu. S časom je Ohrana v Parizu povezala vse te postojanke in dejansko postala slična matični ustanovi v Petrogradu. Poročila iz Londona, Berlina, Dunaja, iz italijanskih mest in Švice ter Amerike so se stekala v Pariz, kjer so se delile naloge za delovanje proti revolucionarjem. Iz Pariza so šla dnevna poročila v Petrograd, a od tam so redno prihajala obvestila o delovanju Ohrane v Rusiji. Ker se nobeno poročilo ni zavrglo, se je v Parizu nakopičil arhiv, enak onemu v Petrogradu, w mnogih ozirih celo popolnejši od ruskega. Anarhisti so v tisti dobi sko-ro v vsaki državi napadali in ubijali monarhe, predsednike in druge državnike. Zato ruski vladi ni bilo težko priti do sporazuma z drugimi vladami za sodelovanje proti teroristom. Prišlo je do dveh pogodb; podpisali so jih zastopniki trinajstih držav z namenom preprečiti podtalno delovanje, zarote, atentate in zlasti potovanje teroristov iz ene drža*ve v drugo. (Op. ur. AD: Res primeren dokaz, da se zgodovina rada ponavlja. Ravno te dni skušajo ZDA brez uspeha doseči to, kar so razne države dosegle že pred prvo svetovno vojno!) Ruske agenture po svetu, spojene pod kontrolo glavnega stana v Parizu, so sodelovale z varnostnimi cigani v Londonu, Bruslju, Ziirichu, Rinru’ Sofiji, sploh povsod, kjer so bila zastopstva. Medtem ko se je Ohrana v Rusiji zanimala za notranje delovanje upornikov, je Ohrana v Parizu sledila raznteran1 po £vetu in tako postala z zgodovinskega stališča važnejša' V Parizu je Ohrana obstaja3 kol odsev ruskega poslaništva' V petintridesetih letih delova nja se je razvila v moderno o veščevalno službo, katero so druge države posnemale. Leta 1914 je Ohrana, ko je izbruhnila svetovna vojna, Petrogradu in Parizu skor° povsem razpadla. Uradi so ostali, a z zelo zmanjšaneflj osebjem, kajti mnogi so bili vpoklicani v armado in ko1 kor je od organizacije osta o. je bilo posvečeno vojnim P° trebam, to je špijoniranju Pr0 ti Nemčiji in Avstriji. Councilman Pled • *' Michael D. Re POLENŠEK Ward 11 Councilman City of Cleveland “The People’s Choice *10.0% Interest Tax Deferred Investment • No Income Tax as Accrued • 10% Withdrawal Feature without penalty Not Included in estate (opt.) Contact: Frank J. Feola 1353 E. 260th Phone 216-261-1546 ‘Subject to change NEW YORK LIFE Endorsed by: Cleveland Plain Dealer • Sun Scoop Journal • Ameriška Domovina • Citizens Lea9ue UAW • AFL-CIO • Teamsters • Cleveland Firefighters, Local 93 • Cleveland Police Patrolmans Association • Cuyahoga County Democratic Party • Cosmopolitan Democratic League • Lithuanian American Democratic Club • German-American Societies of Greater Cleveland • Ward 11 Democratic Club WINNER! October 1 Primary — 82% of the vote. “Polenšek ... an assertive and hard-working councilman ... has earned the respe< his colleagues .. . among the more knowledgeable members of council .. • ^/an voters have every reason to stay with the incumbent.” — Cleveland Plain Dea Ward’' “Polenšek ... knowledgeable, hard-working legislator... grown in stature .. • Is ly the superior candidate .. . should be re-elected. Preferred.” Citizens Leag nov, s — vote POLENŠEK People for Polenšek, Donald E, Adams, Chairman, 15806 St. Clair, Cleveland, O. 44110 8 -ou’s Brothers i *!<►!« »!♦!« >!•!« *!5!« *!5!« •TJ!« »TJ!« ».♦.«#.♦.«*.•-1 ».».i ^ O / Q K *5!« »TJ!« »TJ!« »TJ!« »T5!«»T5!« »TJ!« »TJ!« 9 Slovenian Sports Club AamissiontZpine A Halloween Costume Party § Saturday, Nov. 2 at 7 p.m. >«r m n m H * S « '0 ;.|l!