FOTO: Jože POJBIČ
ŠTEVILKA 37
5. julij 2002
TISKOVINA
Poštnina plačana pri pošti 9226 Moravske Toplice
Glasilo Občine Moravske Toplice
UVODNIK
Lipnica številka 37 obširno poroča o tekmovanju slovenskih gasilcev v Moravskih Toplicah, prav tako pa začenja serijo zapisov o težavah pri preskrbi z zdravo pitno vodo na našem območju. K sodelovanju nameravamo pritegniti tudi nekatere strokovnjake s tega področja, pa tudi Vas, dragi bralci.
Diskusijo o prihodnjem statusu krajevnih skupnosti za zdaj puščamo ob strani, se pa bomo o tem razpisali v naslednji - avgustovski - številki, ko bomo objavili tudi pravila o predstavitvah kandidatnih list za občinski svet in kandidatov za župana. Jesen 2002 bo namreč v znamenju predsedniških in lokalnih volitev. Vroča jesen se nam obeta.
Občina dokončno ostaja v dosedanjih okvirih, saj Dražavni zbor v ponovni obravnavi ni podprl predloga Martjanec za izločitev.
Ludvik Sočič
PROTESTNI SHOD KMETOV V LJUBLJANI?
Tudi zadnja seja odbora za kmetijstvo in prehrano pri občinskem svetu med obravnavo škode po suši v letu 2001 in ukinitve prisilnih zakolov v Murski Soboti ni prinesla novih rešitev na omenjenih nadvse aktualnih in žgočih področjih. Odbor ni dočakal pričakovanega odgovora in pripomb s strani državne komisije za sanacije pri Ministrstvu za okolje in prostor, zato je sprejel sklep, v katerem državno komisijo za sanacije, kmetijsko ministrstvo, odbor za kmetijstvo pri državnem zboru ter Vlado Republike Slovenije poziva, da se udeležijo skupnega dogovora o reševanju problematike v Moravskih Toplicah. Moravskotopliški občinski odbor za kmetijstvo v sodelovanju s kmečkim sindikatom napoveduje tudi protest pred Državnim zborom Republike Slovenije, če se razmere ne bodo uredile. (Geza Grabar)
ZADNJA VEST: NOVI ROKI ZA ODGOVORE
V Moravskih Toplicah so se 1. junija sestali člani občinskega odbora za kmetijstvo s predstavniki državne komisije za sanacijo pri Ministrstvu za okolje in prostor, Vlade RS in Ministrstva za kmetijstvo in prehrano ter določili nove roke za odgovore državnih organov (9. julij za področje sanacije škode po suši in 14 dni za vprašanja, povezana z zakolom bolnih živali).
Komisija za sanacijo bo pri novih izračunih škode po suši odpravila 30% zmanjšanje cen pridelkov, vključila jara žita in kot kriterij oškodovanosti upoštevala izračune občinske komisije, na pa podatkov hidrometeoroloških postaj o količni padavin.
Kmetje bodo počakali na odgovore državnih organov, grožnja o protestnem shodu v Ljubljani pa ostaja v veljavi. (L. S.)
FOTO: Geza GRABAR
TEKMOVANJE GASILCEV
Državno gasilsko tekmovanje Memorial Matevža Haceta v Moravskih Toplicah
POTRDITEV VISOKE STROKOVNOSTI IN USPOSOBLJENOSTI
Zadnjo sobota v maju, 25. maja, so bile Moravske Toplice središče slovenskega gasilstva v pravem pomenu besede. Kompleks tamkajšnjega zdravilišča je namreč gostil 230 desetin in več kot 3.000 uniformiranih gasilcev in gasilk, več tisoč pa je bilo tudi gledalcev, spremljevalcev, navijačev in drugih. To je bil resnično velik dan - tako za kraj in zdravilišče kakor tudi za Občinsko gasilsko zvezo (OGZ) Moravske Toplice, ki ji je bilo zaupana organizacija tega največjega in tudi najbolj odmevnega državnega tekmovanja gasilcev, ki ga pripravijo vsaka štiri leta, vedno v predkongresnem letu.
Večmesečne priprave in angažiranje več sto gasilcev pri pripravi in izvedbi tekmovanja iz vseh 27 prostovoljnih gasilskih društev iz naše občine, odlično pripravljena tekmovališča, dobra tehnična podpora ter nenazadnje tudi odlično vreme so pripomogli, da je prvo tovrstno tekmovanje gasilcev na pomurskih tleh v vsej 130-letni zgodovini odlično uspelo. Pohvaliti velja seveda tudi odlično tekmovalno in sodniško službo, ki jo je izbrala in delegirala GZS, pod okriljem katere je tekmovanje tudi potekalo.
ZAČETEK S POZDRAVI IN DOBRIMI ŽELJAMI
Ob svečanem začetku tekmovanja je že v zgodnjih jutranjih urah zbrane pozdravil Franc Cipot, župan občine gostiteljice in predsednik organizacijskega odbora. Dejal je, da je vesel in počaščen obenem, ker je lahko prvi vsem sodelujočim in gostom izrekel dobrodošlico in najboljše želje za uspešno izvedbo tega pomembnega tekmovanja. »V občini Moravske Toplice, ki ima izjemno dobro organizirano gasilstvo, smo zelo zadovoljni in počaščeni, da smo izbrani za gostitelja tekmovanja, aktivno pa sodelujemo tudi pri njeni izvedbi. Glavni organizator tekmovanja je sicer GZS, mi pa smo kot prireditelji zastavili veliko volje in znanja, zato si želimo uspešno izvedbo, saj gre za
največjo tovrstno prireditev pri nas sploh,« je izpostavil župan. Slavko Škerlak, predsednik OGZ Moravske Toplice in podpredsednik organizacijskega odbora tekmovanja, pa je vsem nastopajočim zaželel veliko športne sreče in čim manj napak ter poškodb.
Tudi predsednik GZS Ernest Eory, kateremu je bila zaupana čast odprtja tekmovanja, je izrazil prepričanje, da se bo tudi tokrat tekmovanje odvijalo v gasilskem duhu in bo dodatno prispevalo k še večji usposobljenosti gasilcev. O teži tovrstnih tekmovanj priča tudi podatek, da je GZS ena od najbolj številnih prostovoljnih organizacij v državi, saj združuje 120.000 aktivnih članov, ki so povezani v več kot 1.400 društev. S tem se naša država uvršča med najbolj razvite gasilske države v Evropi.
FAVORITI SO UPRAVIČILI PRIČAKOVANJA
Z izjemo nekaterih desetin, ki so imele smolo pri sestavljanju sesalnega voda ali cevi in so zato pri hitri mokri vaji na koncu postali tudi mokri, so vsi nastopajoči tudi v vajah raznoterosti in razvrščanja v članskih oziroma v vajah s hidrantom in raznoterosti v veteranskih kategorijah pokazali izjemne tekmovalne in psihofizične sposobnosti. Nenazadnje so bile na enem mestu zbrane najboljše enote s predhodnih šestnajstih regijskih tekmovanj. Žal med njimi letos ni bilo nobene iz naše občine, pa tudi iz pokrajine ob Muri jih je bilo le nekaj: člani A iz Korovec, Šratovec in Motovilec, članice A iz Spodnje Ščavnice in Vadarec, člani B od Svetega Jurija na Goričkem in Markišavec ter članice B iz Dolge vasi in Vučje vasi.
V konkurenci članov A, kjer se je v športnem centru na travi z umetno podlago v hitri mokri vaji ter tik ob športnem parku tudi v vaji raznoterosti in vaji razvrščanja, pomerilo 40 desetin, je vlogo glavnega favorita upravičila vrsta Steklarne Rogaška Slatina, druga je bila
_L LIPNICA
vrsta iz Socke, tretji pa so bili gasilci Kamence. Favorizirana ekipa iz Korovec, sedma na lanski gasilski olimpiadi na Finskem in druga na državnem tekmovanju, je imela veliko smolo. Eden od napadalnih dvojcev je namreč meril v napačno tarčo in izgubil vrsto dragocenih sekund, preden je ugotovil zmoto. Na koncu so bili sedmi. V tej kategoriji sta absolutno najboljši čas v hitri mokri vaji dosegla vrsti iz Socke in Andraža nad Polzelo - 33,8 sekunde, slednja z 20 kazenskimi točkami, kar pa nista bila absolutno najboljša dosežka, saj je desetina iz Šmartnega na Pohorju, ki je tekmovala med kar 42 desetinami članov B in se ponaša tudi z zadnjim olimpijskim naslovom, vajo zaključila v 33,2 sekunde brez kazenskih točk. S tem je dosegla tudi absolutno najvišje število točk na tekmovanju. Krka iz Novega mesta je med člani B osvojila drugo, Smokuč pa tretje mesto.
Za najbolj suvereno zmago na tekmovanju je poskrbela izjemna in zelo uigrana skupina gasilk iz PGD Hajdoše, ki je tekmovala v skupini članic B. Hajdoškim gasilkam sta sledili vrsti iz PGD Mestinje in PGD Žažar. V tej kategoriji je nastopilo 39 desetin. Tudi med ženskami je bila absolutno najhitrejša ekipa v hitri mokri vaji desetina iz skupine članic B. To je uspelo članicam PGD Begunje na Gorenjskem (43,4), ki so tudi postale zmagovalke članic skupine B. V veteranskih vrstah (39 moških ter 19 ženskih enot), kjer so se ob vaji raznoterosti pomerili tudi v vaji s hidrantom, pa sta zmagi odšli v Grosuplje (veterani) oziroma Polje (veteranke).
Priznanja, odličja in pokale najboljšim so ob zaključku tekmovanja podelili številni visoki goslje ter Ernest Eory in Matjaž Klarič, predsednik oziroma poveljnik GZS Slovenije. Spominski priznanji za sodelovanje sta prejeli tudi gasilski društvi iz sosednje Avstrije, Draft iz Gradca in industrijsko gasilsko društvo Avstrija Draft. Sosedje so na tekmovanju uprizorili suho vajo, ki se izvaja predvsem na olimpiadah.
VELIKO ZADOVOLJSTVA NA KONCU
Prav vsi - od domačega župana Franca Cipota, direktorja soboške območne enote Zavarovalnice Triglav Rudija Cipota, predsednika OGZ Moravske Toplice Slavka Škerlaka pa vse do republiškega inšpektorja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami Boga Zupančiča in direktorja Zdravilišča Moravske Toplice Dušana Bencika
-	so pohvalili uspešno tekmovanje.
Predsednik GZS Ernest Eory je poudaril, da so tekmovalci in sodniki tudi v Moravskih Toplicah potrdili usposobljenost, znanje in vse, kar gasilci delajo v interesu človeka, v interesu varstva človeških življenj ter varstva okolja, varstva narave v bivalnem in delovnem okolju. »Ponovno smo dokazali, kaj zmoremo. Med nami so tudi tisti, ki so se v preteklem letu udeležili mednarodnega gasilskega tekmovanja na Finskem in se vrnili z vrhunskimi rezultati. Te rezultate so potrdili. Tekmovanje, ki smo ga priredili tukaj na robu panonske nižine, pod goričkimi griči, kjer prebivajo dobri ljudje, je hkrati državno gasilsko tekmovanje, organizirano v spomin na prvega predsednika GZS in v počastitev 14. kongresa slovenskih gasilcev prihodnje leto na Bledu. Ponovno se bomo srečali v takšnem ali še v večjem številu in pokazali svoje sposobnosti, množičnost in pripravljenost Hvala vam za vsestranska prizadevanja in strokovno delo prostovoljnih gasilskih društev, združenih v 108 občinskih gasilskih zvez, ki sestavljajo GZS. Še posebej hvala dvema poklicnima gasilskima enotama, ki se skupaj z nami trudita pri izvajanju javne gasilske službe. Enkratnim gostiteljem
-	OGZ Moravske Toplice, lokalni skupnosti, zdravilišču in predstavnikom moravskotopliške občine, gre zahvala, da so Prekmuije in Pomurje ponovno obarvali v gasilske barve ter kvalitetno organizirali to prireditev,« so izzvenele pohvalne besede predsednika GZ Slovenije.
Besedilo in fotografija: Geza Grabar
5. julij 2002
TEKMOVANJE GASILCEV
Anketa
DOBRA ORGANIZACIJA, TEKMOVANJE NA VISOKEM NIVOJU
Adriana Cividini, PGD Ribče:
Državno tekmovanje je bilo kljub manjšim zamudam pri prijavah tekmovalnim komisijam zelo dobro organizirano. Proge so bile zelo dobro pripravljene, zato lahko izrečem vso pohvalo gostiteljici tekmovanja - gasilski zvezi Moravske Toplice. Enako velja tudi za sodnike. Pohvalna pa je tudi udeležba tujih gasilskih enot iz sosednje Avstrije, s čimer se samo potrjuje, da gasilstvo ne pozna meja. Vse enote se gostiteljem in sponzorjem tekmovanja zahvaljujemo za prejeta darila. Ker sem kot administratorka zaposlena na GZS in je prav v Moravskih Toplicah prejšnji teden potekalo srečanje predsednikov gasilskih zvez sosednjih držav, sem imela že priložnost obiskati in spoznati te lepe kraje. Naključje je hotelo, da je bilo prav gasilstvo tisto, ki me je prvič pripeljalo v te čudovite kraje.
Martina Juteršek, PGD Prevalje:
Državnih gasilskih tekmovanjih sem se udeleževala že v prejšnjih letih kot mlada gasilka na pionirskih in mladinskih tekmovanjih. Kot članica sem na takšnem prvenstvu prvič, zato bi težko primerjala to tekmovanje s podobnim prej. Na samo organizacijo nimam pripomb, bilo je le nekaj zamude pri začetku tekmovanja. S svojim nastopom je naša ekipa zelo zadovoljna, saj smo med 39 desetinami osvojili 8. mesto, z manj kazenskimi točkami pa bi se lahko borili celo za eno od odličij. Tukaj v Moravskih Toplicah je zelo lepo, zato se splača koristno združiti v prijetnim. Kar nekaj kolegic je po končanem tekmovanju odšlo na kopanje v bazene, druge pa smo si čas do razglasitve rezultatov krajšale na druge načine.
Ivan Vertelj, PGD Dolga vas pri Kočevju:
Ker v gasilskih tekmovanjih zelo uživam, po drugi strani pa je z našega območja kar nekaj tekmovalnih enot - med njimi sta dve ženski članski celo iz našega društva, sem se odločil, da pridem v Moravske Toplice. Ni mi žal, saj sem imel kaj videti! Gasilec sem že 50 let in se redno udeležujem podobnih tekmovanj, vendar sem se letos prvič udeležil državnega
tekmovanja. Rad bi pohvalil dobro organiziranost tekmovanja in prireditve sploh, ki je organizacijsko brez dvoma zelo zahtevna. Zadovoljen sem tudi z nastopom naših članic, vendar obžalujem, da sta ekipi v obeh kategorijah (članice A in članice B) osvojili nehvaležni 4. mesti.
Franc Zupanič, PGD Hajdoše:
Tudi tokratnega tekmovanja v Moravskih Toplicah se nisem udeležil zgolj kot radovedni obiskovalec, temveč kot kondicijski trener ženske enote iz Hajdoš. V svoje varovanke sem verjel, saj so ponovno dokazale, da smo tudi v pripravah na letošnjo sezono zelo dobro delali, zato tudi o zmagi danes nisem dvomil. S samim tekmovanjem sem zadovoljen, prav tako tudi s pripravo tekmovališča, ki je bilo zares na visokem nivoju. Povsem razumljivo je, da prihaja na tako masovnih tekmovanjih do krajših zastojev, ki pa se dajo z dobro voljo in razumevanjem hitro rešiti. Sama organizacija tekmovanja je bila dobra, prav zaradi ugodnega vremena pa tudi tekmovalni pogoji.
Matjaž Klarič, poveljnik GZS in predsednik tekmovalnega odbora:
Vtisi o tekmovanju tu v Moravskih Toplicah so bili že na začetku dogovarjanj o organizaciji zelo dobri in tak občutek imam tudi sedaj, na koncu tekmovanja. Sicer pa je OGZ Moravske Toplice ob veliki podpori tukajšnje občine in župana ves čas priprav zelo resno delala in danes se je to potrdilo v optimalno pripravljenih tekmovalnih pogojih na tekmovališčih in na spremljevalnih površinah. To pa je bilo lepo zagotovilo, da so lahko tekmovalne enote pokazale svoje najboljše rezultate ali opravičile vlogo favoritov. Tekmovanje pa je navrglo tudi kopico vrhunskih rezultatov. Nad omenjenim tekmovanjem v Moravskih Toplicah sem navdušen
tako z vidika organiziranosti in samega poteka kakor tudi doseženih rezultatov.
Slavko Škerlak, predsednik OGZ Moravske Toplice in podpredsednik organizacijskega odbora tekmovanja:
GZS je izbrala našo občinsko gasilsko zvezo za izvedbo tega državnega tekmovanja, za kar smo ji seveda zelo hvaležni, hkrati pa smo ponosni, da smo lahko bili v naših krajih sploh prvič priča delovanju in sposobnosti gasilskih enot iz celotne države. Da je bila organizacija tekmovanja izredno velik in zahteven zalogaj je res, vendar ne glede na to v naši zvezi nismo nikoli podvomili, da tekmovanja ne bi mogli kakovostno izpeljati. V štirih letih predsedovanja in sploh delovanja OGZ Moravske Toplice, sem spoznal, da so pri nas pridni, odgovorni in delovni gasilci, kar me je tudi opogumilo, da smo kandidirali za izvedbo tega tekmovanja. V skoraj dveh mesecih, kakor dolgo so potekale priprave za izvedbo tega tekmovanja, je 12-članski organizacijski odbor skupaj z desetimi komisijami opravil ižre-dno veliko dela.
Za neposredno izvedbo vseh nalog na dan tekmovanja, kakor tudi v pripravah nanj, je bilo aktiviranih več kot 140 gasilcev iz vseh naših društev, katerim se ob tej priložnosti v svojem imenu in v imenu občinske gasilske zveze, prav iskreno in lepo zahvaljujem. S samim potekom tekmovanja sem zelo zadovoljen, saj je le-to potekalo zelo dobro in na visokem strokovnem in organizacijskem nivoju, kar so potrdile tudi mnoge pohvale sodelujočih in obiskovalcev. Svoje delo je pod vodstvom poveljnika GZS Matjaža Klariča, predsednika tekmovalnega odbora, in podpoveljnika GZS Maksa Lešnika, ki mu je bila zaupana naloga vodje tekmovanja, izredno dobro in strokovno opravilo tudi okrog 90 sodnikov iz celotne Slovenije.
Ne smem pa pozabiti tudi na veliko in nesebično pomoč naših sponzorjev. Upam, da smo izpolnili pričakovanja GZS in tudi vseh udeležencev tega velikega tekmovanja. Glede na to bomo verjetno uspeli takšno ali podobno tekmovanje še kdaj pripeljati v kraje ob Muri ali pa v našo občino.
Geza Grabar
. LIPNICA ±
5. julij 2002
GASILSKA ORGANIZACIJA
Moravske Toplice
PRVO SREČANJE PREDSEDNIKOV GASILSKIH ZVEZ SOSEDNJIH DRŽAV
Na pobudo predsednika Gasilske zveze Slovenije (GZS) Ernesta Eoryja je sredi maja v Zdravilišču Moravske Toplice potekalo prvo delovno srečanje predsednikov gasilskih zvez sosednjih držav. Udeležili so se ga najvišji predstavniki nacionalnih gasilskih zvez iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovaške, močno pa je bila zastopano vodstvo in poveljstvo GZS. Srečanje v Moravskih Toplicah je s svojo prisotnostjo počastil tudi generalni sekretar CTIF. To je bilo prvo tovrstno srečanje, ki naj bi z namenom izmenjave izkušenj, boljšega poznanstva in možnostjo medsebojnega sodelovanja v najrazličnejših projektih ter morebiti tudi pri reševalnih akcijah, usposabljanju in standardizaciji opreme po evropskih normah postalo tradicionalno. Dvodnevno srečanje se je zaključilo z ogledom naravnih in kulturno-zgodovinskih znamenitosti, bližnje okolice zdravilišča in občine, visokim gostom pa so tudi gasilci PGD Moravske Toplice razkazali opremo in društvene prostore. Tovrstno srečanje je veliko priznanje tako za zdravilišče, našo občino, kakor njeno gasilsko zvezo.
Po uvodnih pozdravnih nagovorih predsednika GZS in gostitelja srečanja Ernesta Eoryja, poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije, državnega podsekretarja v obrambnem ministrstvu Mirana Bogataja, župana domače občine Franca Cipota ter direk-toija Zdravilišča Moravske Toplice Dušana Bencika je predsednik Ernest Eory visokim gostom najprej predstavil slovensko gasilstvo in njene smernice za organiziranost v prihodnje.
GASILSTVO NA SLOVENSKEM
Tradicija organiziranega gasilstva na Slovenskem sega več kot 130 let nazaj. Danes je v 1.405 prostovoljnih gasilskih društev vključenih okrog 120.000 članov, od tega skoraj polovica operativnih, več kot 24.000 je žena ter 30.000 mladih. Dobro je organizirano tudi poklicno gasilstvo, zlasti v glavnem mestu, jedro gasilstva pa vendarle predstavlja prostovoljno gasilstvo. Predsednik je goste seznanil tudi z organizacijsko strukturo slovenskega gasilstva, spregovoril o največjih intervencijah od leta 1995 do danes, sistemu alarmiranja, največjih državnih tekmovanjih, ki sta bili v Žalcu (za mladino) in v Moravskih Toplicah (člansko in veteransko). Vizija, ki jo zagovarjajo slovenski gasilci, je po zagotovilih predsednika povsem enaka tisti iz Evropske unije. Prostovoljno gasilstvo mora namreč ostati jedro za izvajanje javne gasilske službe, tem bolj, ker je prostovoljstvo trdno in čvrsto, saj je preživelo vse sisteme in družbeno-ekonomske ureditve. Nadaljnji razvoj gasilstva v Evropi s poudarkom na možnostih razvoja prostovoljnega gasilstva v Evropski uniji je bila osrednja tema razgovora.
PROSTOVOLJNOST NA MEDNARODNEM PODROČJU
Ko so predsedniki nacionalnih gasilskih zvez iz Avstrije, Hrvaške, Slovaške in Madžarske predstavili gasilstvo v svojih državah, je Alfred Zeilmayr iz Avstrije, generalni sekretar mednarodne organizacije CTIF (Comite Technique International de prevention et dextinction du Feu) predstavil vlogo in pomen gasilstva srednjeevropskih držav. Predavatelj je postregel s podatkom, da v 32 evropskih državah deluje s kar 3,473 milijona gasilcev, od tega skoraj 86 % prostovoljcev. Najvišji delež prostovoljstva imajo Švica (99,4 %), Avstrija (98,76 %) in Luksemburg (97,99 %). V severnoevropskih državah in v Veliki Britaniji prostovoljnega gasilstva skoraj ne poznajo. V Sloveniji je od 88.849 aktivnih gasilcev je 78.187 ali 88 °/o prostovoljcev. Po »gostoti« prostovoljcev, glede na 1.000 prebivalcev, je po podatkih Zeilmayerja daleč pred vsemi
± UPNICA
prav Slovenija, saj pride na 1.000 prebivalcev pri nas kar 46,56 aktivnih gasilcev, od tega 40,10 prostovoljnih. Razen v Avstriji (30,73 aktivnih gasilcev, 30,34 prostovoljnih) so deleži aktivnih gasilcev na tisoč ljudi za nekajkrat nižji kot pri nas. Generalni sekretar CTIF je pozval, da je prav zaradi številnih dejstev - ne le z vidika reševanja ljudi in premoženja, temveč tudi socialne in kulturne vloge - potrebno odločno nasprotovati vedno znova pojavljajočemu se napačnem mnenju, da je za prostovoljne gasilce delo v gasilskih vrstah hobi. Več kot 150 let so namreč prevzemali državne naloge: prostovoljci so tudi prvoborci za upravno reformo; na svojem področju pa že zdavnaj izpolnjujejo načelo subsidiarnosti, katerega terjajo reformatorji za javno upravo.
PROSTOVOLJSTVO JE KAPITAL
Miran Bogataj, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije, je menil, da so takšna posvetovanja dobrodošla. Večjo pozornost je namreč potrebno nameniti stalnemu izboljševanju razmer dela gasilcev, spremeniti pa bo potrebno tudi odnos države in lokalnih skupnosti do prostovoljcev. Od sredstev, ki jih namenjajo država, lokalna skupnost in regija, je namreč odvisno, ali bodo gasilci lahko kvalitetno opravljali svoje poslanstvo.
V državah v tranziciji oziroma v državah, v katerih se je prehod že zaključil, je potrebno v prihodnje izpopolniti odnos delodajalec - gasilec. Delodajalec odloča o tem, ali se delavec, ki je klican, intervencije lahko udeleži. To vlogo lahko najbolje izpopolni funkcija zavarovalništva. Izkušnje na tem področju so že, žal pa rezultati niso hvale vredni. Med poklicnimi in prostovoljnimi gasilci je potrebno najti tudi ustrezno razmetje. Potrebna je kombinacija obeh slojev in ne favoriziranje enih ali drugih. Družba mora imeti priznan in verificiran status, tudi z vidika ekonomskih prihrankov, ki jih daje gasilstvu. Potrebno je tudi združevanje krovnih gasilskih organizacij. Poznana je mednarodna oblika povezovanja gasilcev v CTIF, vendar pa je pomembno tudi regionalno povezovanje. Bogataj opozarja, da nenazadnje skoraj trije milijoni prostovoljnih gasilcev v Evropi v ekonomskem smislu pri varovanju premoženja pomenijo zelo veliko, tudi za večanje ekonomskih prihrankov in preventivnega delovanja. Tega preprosto ni moč zanemariti. Prostovoljstvo je kapital, ki ga ne more nadomestiti ne država in ne denar.
Tudi predsednik GZS Ernest Eory se je strinjal, da je potrebno pomen gasilstva dvigniti na višji nivo, predvsem na področju prostovoljnega dela. V Sloveniji in v svetu se je v preteklem letu veliko govorilo o prostovoljnem delu, pogojih za to delo, vendar uspehov v tej smeri še ni bilo veliko. V evropskem prostoru je potrebno posvetiti veliko večjo pozornost pomenu prostovoljnega dela gasilcev. »Pri tem bo potrebno upoštevati nekatere zakonske opredelitve, pogoje prostovoljnih gasilcev, operativcev in tudi drugih. Operativcem je potrebno dodeliti bonitete, vendar ne v smislu privilegijev, ampak v smislu krepitve veselja do tega dela, ki je upoštevano in državno pravno regulirano. Še večji poudarek bo potrebno dati boniteti delodajalca, ki jo je potrebno določiti in zakonsko opredeliti.«
Predstavniki gasilskih zvez so sklenili organizirati podobna srečanja tudi v prihodnje ter razširiti krog držav. Tako bi v prihodnje želeli vključiti medse tudi gasilce iz sosednje Italije in iz držav nekdanje Jugoslavije.
Geza Grabar
________________________________________________________5. julij 2002
Srečanje predsednikov gasilskih zvez
LOKALNA SAMOUPRAVA
OBČINA MORAVSKE TOPLICE DANES IN NIKOLI VEČ?
Naslov, pod katerim so pobudniki razbitja Občine Moravske Toplice peljali postopke, kateri naj bi pripomogli k razdelitvi občine ali natančneje k prevzemu oblasti.
Če ne moreš namreč dobiti kot politična stranka (ali skupina strank) večino v občinskem svetu ali svojega župana, obstaja druga pot: da občino razbiješ in poskušaš priti do oblasti v manjših delih. Medtem operiraš s parolami, kot so »volja ljudstva«, »če si ljudje želijo, morajo dobiti«, itd. Ljudje si marsikaj želijo in jim marsikaj pripada! Želijo si upravičeno nižje davke, želijo, da jih policija ne bi kaznovala, želijo si vode na Goričkem, želijo si delovna mesta, itd. Ali lahko dobijo in kako dobijo, pa je vprašaj ali pa zakon, ki določa kako. Tako tudi organizacijo in reorganizacijo občin določa nekaj zakonov, po katerih pobudniki razbitja Občine Moravske Toplice niso ali pa so premalo govorili. Žal je med njimi tudi diplomirani pravnik, zaposlen v Vladi RS. Vsi, kateri smo opozarjali na zakonske pogoje, smo bili tarča napadov (takšnih in drugačnih).
Ustavno sodišče je po vseh cirkusih odločilo. Odločilo je tako, kot je zapisano v Ustavi in v zakonu.
Kaj bi se pa vendarle zgodilo, če bi se občina razdelila? Nihče ne more trditi, lahko samo ugibamo! Če bi nastala Občina Bogojina, proti kateri nisem glasoval, bi prav gotovo prišla povsem nova oblast. Kakšna? Verjetno takšna, kot si jo želijo pobudniki. Ali bi bili vsi problemi rešeni, vse želje izpolnjene, malo verjetno!
Kaj bi se zgodilo v Martjancih? Najprej mogoče naslednje: s prejšnjim vodstvom KS Martjanci sem veliko sodeloval in vem, kako je kaj nastajalo. S tem tudi priznavam, da so tudi krajani vložili veliko truda in denarja v to, kar imajo. Nasprotoval sem pa iz preprostih ali tehtnih razlogov. V Bogojini je bilo na zboru občanov rečeno: »Briga nas, če na Goričkem nimajo vode!« Na takšen način reševanja problemov ne bom pristal nikoli! Nikoli! Ko imajo nekatera naselja nekaj prednosti, tudi iz skupnih sredstev države in občine, bodo šla med bogatejše, ostali - v tem primeru Goričanci (med katerimi so tudi pripadniki madžarske narodnosti), pa nas naj ne brigajo. Trditev, da sem odcepitvi naselja Martjanci nasprotoval samo zaradi madžarske narodnosti, je izmišljena. Ali bi res Martjanci samo pridobili? Kaj bi bilo potem z zdravstveno postajo, s krajevnim uradom, morda kmetijsko zadrugo? Če bi se katera od omenjenih inštitucij ukinila, kakšen bi bil promet v trgovinah, gostilnah, itd.?
In proti koncu bistvo v gospodarsko socialnem smislu! Zdravilišče Moravske Toplice je v naglem razvoju, ki pelje za sabo tudi razvoj naselij, predvsem naselij v Občini. Zdravilišče letno zaposluje več deset ljudi. Ker Občina sodeluje v programu razvoja zdravilišča, upravičeno v imenu občanov tudi zahteva od vodstva zdravilišča, da zaposluje najprej ljudi z območja občine, če seveda ustrezajo potrebam. Kaj to pomeni za naselja, ki bi izstopila iz sedanje Občine Moravske Toplice, verjetno komentar ni potreben.
Kako bi bilo za občane v preostanku razdeljene (razpadle ali razbite) Občine Moravske Toplice? Morda celo bolje! Ampak tudi tokrat samo ugibam.
Ko sem nekoliko nezadovoljno reagiral ob objavi prvega prispevka v glasilu Lipnica pod naslovom »Občina Moravske Toplice danes in nikoli več«, me je urednik glasila opozoril: »Pazi, na koncu je vprašaj!« Res, pomembno je bilo, da je bil na koncu vprašaj!
Geza Džuban, poslanec DZ
Andrej Benkovič
POGLEDI V IZTEKAJOČA SE ŠTIRI LETA MANDATA
Že kakšno dobro leto in pol pospešeno tečejo najrazličnejša podtikanja, črnitve na moj račun in razno razne izmišljotine javnega delavca naše občine (op. najvišjega funkcionaija). Sam si ne morem razlagati teh njegovih početij, morda je dejstvo le to, da hitiva vsak po svoji poti na isto “Gosposvetsko polje«. Ampak pri takšnih dejanjih bi moral prevladati razum in skrbna presoja, lahko povzamem njegove besede čustvena inteligenca, tudi njega. Saj vemo, da pregovor pravi, da prvo pometi pred svojim pragom in potem začni pred drugim. Tako bom v naslednjih stavkih podal odgovore raznim občanom, ki mi postavljajo ustna vprašanja.
RAZLIČNA PODTIKANJA
Stanje se je začelo stopnjevati v začetku lanskega leta, ko je župan začel prebirati anonimno pismo na seji občinskega sveta ob prisotnosti novinarjev, s tem je posegel v moje privatno življenje. Tako se je začelo presegati vse meje varstva osebnih podatkov. Zahteval sem kuverte tako prejetega pisma, a ga na občini nisem mogel prejeti. Po vsej verjetnosti tudi ni obstajala, ampak je bila napisana s strani zunanjih sodelavcev javnega delavca. Seveda sem temu ostro nasprotoval.
Zgodil se je postopek za ustanovitev občine. Na prošnjo mnogih krajanov sem sprejel vodenje tistega odbora, izpeljal javno tribuno, razpravo v občinskem svetu itd. Seveda, ker sem zaposlen v Ljubljani in sem v domačem kraju čez vikend, je bilo potrebno pošto dostaviti z sodobnimi oblikami dostave. Tako sem iz službe poslal okrog 5 strani faksiranih sporočil na občino Moravske Toplice. Pri tem opravilu mi je pomagala naša tajnica. Čez nekaj dni je sledil »linč« pri generalnem sekretaiju Vlade Republike Slovenije, da koristim službene naprave za osebne namene, kateri politični stranki pripadam in še druga »natolcevanja« s strani občinskih funkcionarjev (op. edino ti so dobili gradivo, iz katerega je bilo razviden odpošiljatelj). Seveda, v Ljubljani niso nasedli lokalnim in vaškim »zdraham« našega javnega delavca. Žal se nekateri ne zavedajo, da je v Zakonu o lokalni samoupravi določeno, da so delodajalci dolžni omogočiti, da občinski funkcionarji najlažje izvršujejo svojo funkcijo. Sledil je verbalni napad delavca občinske uprave in samega javnega delavca na zboru koncem avgusta v Bogojini. Na koncu pa še pripis neljubih dogodkov. Z gotovostjo lahko zatrdim, da za dogodke, ki so se dogajali, nisem vedel, še manj, da bi kogar koli nagovaijal. Sam nisem imel nobenih zaslišanj v zvezi s tem. Vse to se je brez dokazov posredovalo na občinski seji novinarjem.
Od tistega časa se je zoper mene začela nadaljevati prava vojna. Z izničevanjem moje diplome, zapostavljanjem fakultete, ki sem jo obiskoval in na koncu še z žalitvami na račun dekana fakultete, kjer sem študiral. Mislim, da so pri tem šla obračunavanja mnogo predaleč.
Na koncu pa še pritisk name glede vložene pritožbe, ki je sicer legitimno pravno sredstvo naše družbe. Oblike komuniciranja z občani preko odgovorom občanom v Lipnici so oblika izgovora za neopravljeno delo, saj se v teh treh mesecih kanalizacija ni še premaknila. Še več v Uradnem listu Republike Slovenije je sledil preklic prvega javnega razpisa, ki je bil sicer samo za biološko čistilno napravo in nikjer ni vseboval I. faze kanalizacije iz razlogov cenovno prevelikih ponudb izvajalcev. Spet »nonses« nov eksperiment pri investiciji v Bogojini. To ni nič drugega kot zavlačevanje. Obžalujem, da uredniški odbor ni premogel najti
Nadaljevanje na 13. strani.
__________________________________________UPNICA A
5. julij 2002
VODA NAŠA VSAKDANJA
Na začetku svojega študentskega obdobja - dobra tri desetletja in pol je od tega - sem se po naključju znašel na predavanju, nekakšnem forumu tedaj še neidentificiranih ekologov, kjer so z vso zaskrbljenostjo ugotavljali, kako črna prihodnost vode se nam piše, če bomo tako nemarno ravnali z njo. Seveda me niti vnema govornikov niti argumenti niso prepričali - navsezadnje smo se le nekaj mesecev prej kopali v zabiijranoj strugi Martjanskega potoka pri Pintarčovi, Mura in Ledava sta bili kristalno čisti, prepolni rib in kopalcev. Šele čez čas smo slišali nekaj o tem, da ti grdi Avstrijci spuščajo v Muro odpadke s svojih žag in iz lesnopredelovalnih obratov.
Ko so v 70. letih prejšnjega stoletja na ravninskem delu Prekmurja začeli izgrajevati prve skupinske vodovode, ga ni bilo ne človeka ne organa, ki bi preprečil, da se dovčerajšnji vodnjaki ne bi že jutri spremenili v greznice. Odpadna voda je šla direktno v plast pitne vode. In odlaganje ostankov škropiv in embalaže, vsakovrstnih odpadkov v opuščene gramozne jame ...
Najlažje na svetu je biti pameten za nazaj, general po bitki. Vendar lahko le z zaskrbljenostjo obžalujemo, da se je jasna ekološka zavest začela uveljavljati tako pozno in se je uveljavljala tako počasi. Medtem je šel razvoj svojo pot in nekaterih sledi malomarnega ravnanja ne bomo mogli nikoli več izbrisati.
V naslednjih nekaj številkah Lipnice bomo skušali z več vidikov pogledati na vodna vprašanja, povezana z vodo:
•	Način oskrbe s pitno vodo na območju naše občine.
•	Kontroliranje njene kvalitete.
Ravnanje z uporabljeno vodo (čiščenje odpadnih voda).
Vpliv intenzivne kmetijske pridelave na vodne vire.
Perspektive, povezane z vodo in vodnimi viri.
K sodelovanju bomo povabili nekatere strokovne delavce Zavoda za zdravstveno varstvo, ekologe in druge, vabilo pa je namenjeno tudi vsem bralcem Lipnice, ki jih problematika najbolj živo zadeva.
POMANJKANJE PITNE VODE
Težave seveda niso le v tem, da marsikje pitna voda ne ustreza najstrožjim merilom pravilnika. Nivo podtalnice je v zadnjih nekaj sušnih zimah in letih močno upadel, vodna zajetja so bodisi presahnila ali se je dotok vode nevarno zmanjšal. Pojavile so se resne motnje s oskrbi z vodo, kar so občutila vsa gospodinjstva, kmečka gospodarstva pa so bila postavljena pred resno preizkušnjo.
Občinska uprava nam je posredovala naslednje podatke o naseljih, kjer je bilo pomanjkanje pitne vode v lanskem letu najhujše, in o aktivnostih gasilskih društev, ki so dovažala vodo.
Prevozi vode so se opravljali v obdobju od avgusta 2001 do januarja 2002 preko celega dne (zjutraj zgodaj, dopoldne, popoldne, ponoči), odvisno od potrebe, in to takoj po sprejetem obvestilu s strani občanov. Prav tako tudi ob sobotah, nedeljah in dela prostih dnevih, saj se je le tako lahko zagotovilo, da se je stanje, ki je nastalo zaradi sušnega obdobja nekoliko ublažilo, ter da so občani lahko kolikor toliko normalno opravljali svoje dejavnosti.
Prevozi so bili opravljeni v individualna, kakor tudi skupinska vodna zajetja, iz katerih je uporabljalo vodo od dva do štirje in šestnajst občanov.
Tako so gasilci prostovoljnih gasilskih društev, vključenih v OGZ Moravske Toplice, opravili prevoze v naslednje kraje:
-	Čikečko vas,	-	Kančevce,
-	Motvarjevce,	-	Andrejce,
-	Prosenjakovce,	-	Ivanovce,
-	Fokovce,	-	Krnce.
-	Selo,
V navedenem času je bilo opravljenih 110 prevozov in pri tem prepeljano 440.000 litrov pitne vode.
Ludvik Sočič
OSKRBA S PITNO VODO
Na mojo prošnjo je uprava občine Morav- nu oskrbe s pitno vodo v posameznih ske Toplice pripravila informacijo o nači- naseljih naše občine:
Zap. št.	Kas	Katastrska občim	Vaški vodovod
1.	ANDREJCI	k.o. Andrejci	vaški vodovod (Andrejci-Kodila)
2.	BERKOVCI	k.o. Berkovci	vsak ima svoj vodovod
3.	BUKOVNICA	k.o. Bukovnica	vaški vodovod (Bukovnica)
4.	BOGOJINA	k.o. Bogojina	mestni vodovod (Murska Sobota
5.	ČIKEČKA VAS	k.o. Čikečka	vas vsak ima svoj vodovod
6.	FILOVCI	k.o. Filovci	vaški vodovod - (Filovci), (Filovci-Gaj), (Filovci-Vrej), (Filovci-Trnavski breg)
7.	FOKOVCI	k.o. Fokovci	vaški vodovod (Fokovci)
8.	IVANCI	k.o. Ivanci	vaški vodovod (Ivanci)
9.	IVANOVCI	k.o. Ivanovci	vaški vodovod - (Ivanovci-Novak 51), (Ivanovci-Novak 37)
10.	IVANJŠEVCI	k.o. Ivanjševci	vsak ima svoj vodovod
11.	KANČEVCI	k.o. Kančevci	vsak ima svoj vodovod
12.	KRNCI	k.o. Krnci	vsak ima svoj vodovod
13.	LUKAČEVCI	k.o. Lukačevci	vaški vodovod (Mlajtinci)
14.	LONČAROVCI	k.o. Lončarovci	vsak ima svoj vodovod
15.	MARTJANCI	k.o. Martjanci	mestni vodovod (Murska Sobota)
16.	MLAJTINCI	k.o. Mlajtinci	vaški vodovod (Mlajtinci)
17.	MOTVARJEVCI	k.o. Motvarjevci	vaški vodovod (Motvarjevci)
18.	MORAVSKE TOPLICE	k.o. Moravci	mestni vodovod (Murska Sobota), vaški vodovod (Moravci-Cuber)
19.	NORŠINCI	k.o. Noršinci	vaški vodovod (Noršinci)
20.	PORDAŠINCI	k.o. Pordašinci	vsak ima svoj vodovod
21.	PROSENJAKOVCI	k.o. Prosenjakovci	vaški vodovod - (Prosenjakovci -Sabotin), (Prosenjakovci-Malačič)
22.	RATKOVCI	k.o. Ratkovci	vsak ima svoj vodovod
23.	SELO	k.o. Selo	vaški vodovod - (Selo-Korunič), (Selo-Grabar), (Selo-Nemet)
24.	SREDIŠČE	k.o. Središče	vsak ima svoj vodovod
25.	SEBEBORCI	k.o. Sebeborci	mestni vodovod (Murska Sobota)
26.	SUHI VRH	k.o. Suhi Vrh	mestni vodovod (Murska Sobota), vaški vodovod (Suhi Vrh)
27.	TEŠANOVCI	k.o. Tešanovci	mestni vodovod (Murska Sobota)
28.	VUČJA GOMILA	k.o. Vučja Gomila	vaški vodovod - (Vučja Gomila-Horvat), (Vučja Gomila-Kološa), (Vučja Gomila-Gorčan)
A LIPNICA
5. julij 2002
VODA NAŠA VSAKDANJA
VODA - NAŠE NAJVEČJE BOGASTVO
Vroči dnevi in poletje so se komaj začeli, se že pojavljajo problemi oskrbe s pitno vodo. Nekateri potoki so presahnili celo več kot mesec dni prej kot v lanskem letu. V Ratkovskem potoku v vasi Berkovci je voda prenehala teči že okrog 25. maja, medtem ko se je to v lanskem letu zgodilo šele na koncu junija. Kot vse kaže, se nam v letošnjem letu obeta kar precejšnje pomanjkanje vode, saj so v mnogih studencih in vodovodih zajetjih gladine vode že sedaj močno upadle.
Največji problem bo tudi to leto z vodoos-krbo prav na goričkem delu naše občine. Res je sicer, da se v Prosenjakovcih intenzivno gradi vodovodno omrežje. Njihov problem z vodo bo predvidoma tako dokončno rešen. Kaj pa ostale vasi, ki so tudi tokrat nekako izostale? Med njimi Selo, Fokovci, Vučja Gomila, Ivanovci ... Po besedah župana je sicer narejen načrt vo-dooskrbe celotnega območja občine Moravske Toplice. Zanimivo pa je, da doslej o tem javno ni bilo nič slišati. Ne spomnim se niti, da bi kdorkoli kdaj te projekte pri nas javno predstavil ljudem. Tudi naši predstavniki v občinskem svetu nam, vsaj doslej, o tem niso vedeli povedati ničesar. Po vidnih rezultatih sodeč se tudi trudili niso. V vasi Selo smo že pred približno dvema letoma na občnem zboru zahtevali, da se pripravi program vodo-oskrbe tega območja. Kljub temu, da smo
določili tudi roke, se ni zgodilo prav nič. Vode je čedalje manj.
RASTEJO PA ZNESKI NA RAČUNIH
Kar znatno so narasli le zneski na računih takse za obremenjevanje vode, ki jih Javno komunalno podjetje vsak mesec pridno pošilja ljudem, ne glede na to, ali kdo vodo ima ali ne. Prav tako jim ni mar dejansko porabljena količina vode in nekaterim, ki imajo vodomere, takso zaračunavajo kar na osnovi pavšalne porabe na člana gospodinjstva. Po tej logiki si je vsak sam kriv, če mu ni uspelo porabiti ustrezne količine vode, za porabo katere so mu zaračunali takso.
Količino razpoložljive vode tudi čedalje višja taksa za obremenjevanje vode, na žalost ne bo povečala. Verjetno bodo najkrajšo potegnili spet tisti, ki so si v preteklosti upali trezno razmišljati z lastno glavo
in to tudi javno povedati. Naši predstavniki v občinskem svetu pa spet nič, kot da se jih to sploh ne tiče. Tudi novi »oblastniki«, ki so se v nekaterih krajih pojavili v zadnjem času, se s to problematiko v glavnem ne ukvarjajo. Verjetno že vsi nestrpno čakajo bližnje volitve, ko bodo obljube o hitri rešitvi tega problema morda celo zadovoljile marsikaterega naivneža.
Tudi o velikih načrtih z graditvijo akumulacijskega jezera v Fokovcih, ki naj bi služilo za namakanje intenzivnih nasadov, je čedalje manj besed. »Strokovnjaki«, ki so izvedbo tega jezera tako vneto zagovarjali, so naenkrat - prav tako kot voda - poniknili. Verjetno jih bo že ob prvem večjem deževju naplavilo na površje in bodo spet glasni. Zelo zanimivo pa bi bilo videti, kaj bi bilo v tem akumulacijskem jezeru sedaj, če bi ga že zgradili - vode skoraj zanesljivo ne!
SREDSTVA, SREDSTVA
Rešitev pereče problematike oskrbe s pitno vodo pa trenutno žal ne predstavljajo papirji in projekti, ki so nekje shranjeni v predalih ali omarah. Situacija se bo rešila le v primeru, da se za njihovo realizacijo uspejo zagotoviti tudi sredstva, kar pa predvidoma ne bo zelo hitro. V tem času je realno pričakovati le poslabšanje oskrbe s pitno vodo. Mnogi naivneži bodo morda spet verjeli nekomu, ki jim bo v tem času obljubil, da se bo vodooskrba začasno rešila kar s koncentrirano vodo, ki jo bodo ljudem dovažali v nujno potrebnih novih gasilskih avtocisternah. Problem bo le, da bodo morali sami poskrbeti za dodatek vode temu koncentratu, da bi dobili tudi potrebno količino.
O tem, da vodooskrba prebivalstva po zakonu spada med temeljne naloge lokalne samouprave (beri občine), pa zelo verjetno spet nihče ne bo rekel nobene.
Morda pa se bo vse zelo enostavno rešilo že v bližnji bodočnosti, če bo le dovolj dolgo in močno deževalo. Dobra rešitev bi bila tudi, če bi bila država pripravljena za rešitev te problematike vrniti ljudem že plačano takso za obremenjevanje vode. Tudi tisto, ki je ljudje še porabiti niso mogli, ker je enostavno ni bilo.
Želim si, da bi nas kljub vsemu, vsaj enkrat temeljito namočilo in spralo!
Janez Škalič
5. julij 2002
TURIZEM
Zdravilišče Moravske Toplice
BOGATEJŠI ŠE ZA GOLFSKO IGRIŠČE
V nizu investicijskih vlaganj so v Zdravilišču Moravske Toplice pred kratkim namenu predali igrišče za golf z 12 igralnimi polji. S tem se uresničuje zelo ambiciozen projekt, da bi bilo vse bolj priljubljeno zdravilišče s treh strani - vzhodne, južne in zahodne - obdano s travnatimi površinami golfskega igrišča, kar bi predstavljalo jedro naravnega parka Terme 3000. Poleg že omenjene ureditve neposredne okolice zdravilišča pa se z izgradnjo igrišča vse bolj uresničujejo tudi drugi strateški cilji: razširitev in popestritev ponudbe, zaščita zdraviliškega kompleksa pred negativnimi naravovarstvenimi vplivi ter pridobitev novega segmenta gostov. Gradnja igrišča za golf se je sicer pričela že leta 1998, ko je bilo južno od zdravilišča zgrajeno vadišče za vadbo udarcev in tri igralna polja. Dve leti zatem sta bili dokončani še dve igralni polji, lansko leto pa še sedem novih. Tako je mogoče zaigrati golf na vzhodni in južni strani zdraviliškega kompleksa na 34 hektarjih na 9 oziroma 18 lukenj (igra se ponovi).
Kot je ob tej pomembni pridobitvi povedal glavni direktor moravskotopliškega zdravilišča Dušan Bencik, idejni vodja celotnega projekta, se je tako zdravilišče postavilo ob bok tistim elitnim slovenskim turističnim destinacijam, ki lahko svojim gostom in drugim obiskovalcem ponudijo tudi igranje golfa. S tem se je že itak bogata turistična ponudba zdravilišča še izpopolnila in bo nedvomno prispevala k novemu segmentu gostov. Ti naj bi v doglednem času predstavljali med 5 in 10% vseh zdraviliških gostov.
Da bi bili igralci golfa kar najbolj zadovoljni tudi s servisnimi storitvami pred in po igranju, so po navedbah Bencika v kletnih prostorih hotela Ajda uredili po- § sebni golfski del s slačilnicami, tuši, sani- 1 tarijami ter prostori za hrambo in čiščenje 3 opreme. Prostori so dostopni tako z zu- | nanje strani kakor iz hotela Ajda, kar pomeni, da so hkrati namenjeni dnevnim in hotelskim gostom. Za potrebe igralcev golfa je bila obnovljena tudi terasa hotela Ajda. Da bi imeli igralci golfa kar se da
Igrišče za golf sta na posebni večerni prireditvi, ki mu je sledil ognjemet, namenu predah župan občine Moravske Toplice Franc Cipot in glavni direktor Zdravilišča Moravske Topolice Dušan Bencik.
neposredno ob igrišču prav vso urejeno infrastrukturo, vključno s parkiriščem, je ob hotelu urejen tudi poligon za ogrevanje ter vadišče za vadbo kratkih udarcev. Prvo igralno polje je od preddverja hotela oddaljeno le kakšno minuto hoda.
Skupna vrednost nove pridobitve je 144 milijonov tolarjev, skupaj s postavitvijo lesene štartne hiške ter ureditvijo golfskega bloka v hotelu Ajda pa investicija presega 163,5 milijonov tolarjev. »S tem pa naš projekt golfskega igrišča še ni zaključen. Potekajo namreč aktivnosti za nakup 19-hektarskega zemljišča na zahodni strani zdraviliškega kompleksa, kjer načrtujemo urediti še 6 igralnih polj. Predvidevamo, da se bodo dela četrte faze gradnje igrišča za golf pričela že konec letošnjega leta in bodo končana v letu 2003. Takrat bo na več kot 50 hektarjih mogoče zaigrati na vseh 18 lukenj oziroma polj,« je zaključil direktor Dušan Bencik.
Geza Grabar
»Moja dežela - lepa in gostoljubna«
ZOPET ANDREJCI
Iz Turistično-informativnega centra (TIC) Moravske Toplice so sporočili, da je občinska ocenjevalna komisija v sestavi Elica Horvat, predsednica, Majda Lipič in Jože Novak izpeljala letošnje ocenjevanje krajev in osnovnih šol. Tudi to ocenjevanje, v naši občini že sedmo po vrsti, je bilo del vseslovenske akcije Moja dežela - lepa in gostoljubna.
V	kategoriji krajev je najvišje število točk in naziv najlepšega kraja v občini dosegel kraj Andrejci. Drugo mesto so osvojili Mlajtinci, tretje pa Sebeborci.
Najvišje število točk za urejenost šole dobila Dvojezična osnovna šola Prosenjakovci.
V	teh dneh poteka še občinsko ocenjevanje za izbiro »naj grunta«. Slovesna razglasitev rezultatov s podelitvijo priznanj in nagrad bo tudi letos v okviru prireditev ob občinskem prazniku meseca septembra.
G. G.
NOVI LOKALNI TURISTIČNI VODNIKI
Pomurska turistična zveza (PTZ) je tudi letos pripravila tradicionalno usposabljanje za lokalne turistične vodnike za območje pomurske regije. Usposabljanje je vodila agencija za izobraževanje v turizmu Palladio iz Ljubljane.
Zanimivo usposabljanje, ki se ga je udeležilo blizu 30 kandidatov iz številnih pomurskih občin, turističnih društev in agencij ter zdravilišč, je obsegalo teoretični in praktični del s celodnevnim izletom po Pomurju. Bodoči turistični vodniki, med njimi sta bila tudi župana občin Dobrovnik Marjan Kardinar in Grada Danijel Kalamar, so se v 70-urnem tečaju seznanili z osnovnimi pojmi vodstva turističnih potovanj in dopolnilnimi zvrstmi vodenja, glavni poudarek pa je bil seveda na spoznavanju občin in regije kot celote z zgodovinskega, umetnostnega, arheološkega, geografskega, etnološkega, turističnega ter kulinaričnega vidika.
Vsak slušatelj je moral na koncu usposabljanja izdelati seminarsko nalogo ter opraviti pisni test iz teorije. Kandidati so v
Udeleženci usposabljanja so se v praktičnem delu - izletu po Pomurju med drugim ustavili tudi pri Plečnikovi cerkvi v Bogojini.
prostorih Casina 3000 v Zdravilišču Moravske Toplice prejeli posebna potrdila, da so usposobljeni za lokalne turistične vodnike.
Geza Grabar
5. julij 2002
FOTO: Geza GRABAR
RAZPIS
Na podlagi 11. člena Odloka o priznanjih in nagradi Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št 35/97) komisija za priznanja in nagrade objavlja
RAZPIS
ZA PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRADE OBČINE MORAVSKE TOPLICE ZA LETO 2002
L
Občina Moravske Toplice podeljuje priznanja in nagrado občine Moravske Toplice posameznikom za pomembna dejanja, življenjsko delo in dosežke. Podjetjem, samostojnim podjetnikom, zavodom, društvom, političnim strankam, krajevnim skupnostim in drugim organizacijam se lahko podelijo za pomembne dosežke na področju gospodarskega razvoja ali splošnega razvoja (kmetijstva, turizma in gostinstva, obrti, industrijske proizvodnje itd.), družbenih dejavnosti (kulturna, športna, izobraževalna itd.), informiranja, gasilstva in reševanja, pri delu drugih društev, reševanju manjšinske problematike ter razvoju posameznih
dejavnosti oziroma krajev v občini.
II.
Priznanja in nagrade Občine Moravske Toplice:
1.	Naziv Častni občan
2.	Priznanje Občine Moravske Toplice
3.	Velika zahvalna listina
4.	Nagrada Občine Moravske Toplice
ni.
Naziv Častni občan Občine Moravske Toplice se podeljuje posameznikom za posebno pomembna dejanja, delo in zasluge, ki pomenijo izjemen prispevek k razvoju, ugledu in uveljavljanju občine Moravske Toplice v državi ali na mednarodnem področju.
Priznanje Občine Moravske Toplice se podeljuje za pomembna dejanja in dosežke na področjih iz I. točke tega razpisa, dosežene v zadnjem obdobju.
Velika zahvalna listina Občine Moravske Toplice se podeljuje za dosežke na področjih iz I. točke tega razpisa, ki so prispevali k uveljavitvi občine in njeni specifični prepoznavnosti v širšem slovenskem prostoru.
Nagrada Občine Moravske Toplice se podeljuje za izjemno pomembne dosežke na kateremkoli področju delovanja, za sistematično in dosledno delo pri razvijanju gospodarskih dejavnosti, negovanju in razvijanju kulturnih vrednot, za izjemne športne in druge dosežke, ki nosilca uvrščajo v vrh državnih in mednarodnih tekmovanj, ustvarjalnih dosežkov na področju raziskovanja, umetniškega delovanja ali na drugih področjih.
Predloge za podelitev priznanj in nagrade občine lahko podajo posamezniki, skupine občanov, politične stranke, župan, krajevne skupnosti, podjetja, zavodi, društva ter druge organizacije in skupnosti.
Predlog mora vsebovati podatke o kandidatu za priznanje oziroma nagrado z utemeljitvijo predloga ter podatke o predlagatelju.
Pisne predloge je potrebno posredovati najpozneje do 5. avgusta 2002 na naslov:
OBČINA MORAVSKE TOPLICE, Kranjčeva ulica 3, 9226 Moravske Toplice s pripisom »Razpis - komisija za priznanja in nagrado«.
5. julij 2002
LIPNICA A
KMETIJSTVO
KMETJE TERJAJO ODGOVOR
Tako kot drugod v Pomurju so tudi kmetje iz občine Moravske Toplice zelo nejevoljni nad vsebino odločb, ki so jih nekateri v teh dneh že prejeli. Iz 28 vasi je bilo zaradi posledic lanske suše na državno komisijo za sanacije in državno davčno upravo poslanih 766 prijav s pripadajočo dokumentacijo. Čeprav se kmetje štejejo za nosilce kmečkih gospodarstev, jih je komisija v odločbah v veliki večini primerov uvrstila med nenosilce in jim tako namesto 50-odstotne odškodnine zaradi suše priznala le 40-odstotno. Poudarjajo, da iz odločb tudi ni razviden kriterij določanja višine oškodovanosti, saj ni definirano, kaj pomeni posamezni padavinski in pedološki razred.
Kot nam je povedala Martina Vink Kranjec, svetovalka za kmetijstvo v občini, je delo občinskih popisovalnih komisij povsem izničeno. V odločbah so upoštevane stopnje poškodovanosti kultur precej nižje od tistih, ki jih je ocenila in državni komisiji posredovala občinska komisija. Občina prav tako ni prejela zbirnih podatkov, iz pregleda posameznih odločb pa je razvidno, da so stopnje poškodovanosti skoraj po celotni občini po posameznih poljščinah in travinju enake. Tako se skupni znesek višine letos priznane škode bistveno razlikuje od višine priznane odškodnine v preteklem letu. To pa po mnenju oškodovancev ni realno in razumljivo.
Zato je odbor za kmetijstvu pri občinskem svetu državno komisijo za sanacije pozval, naj jim v roku 14 dni poda strokovne podlage z obrazložitvijo, po kakšnih kriterijih je bila lanska škoda na njihovem območju ocenjena in izračunana, po drugi strani pa naj se po že izdanih odločbah državna pomoč za škodo po lanski suši čimprej izplača. Odbor hkrati zahteva odgovor na vprašanje, kdaj bodo vročene odločbe še okrog 350 kmetom iz občine, ki so škodo prijavili in še niso prejeli nobenega odgovora, pa tudi o tem, kakšni so natančni kriteriji za definiranje nosilca kmetijskega gospodarstva, ki je, kot je znano, upravičen do državne pomoči v višini 50 %
priznane škode. Če se komisija na njihov poziv ne bo odzvala, kmetje napovedujejo celo vložitev tožbe na Evropskem sodišču.
Prav tako v 14 dneh pa kmetje pričakujejo odgovor tudi od Vlade Republike Slovenije v zvezi s problemom (ponovnega) izvajanja prisilnih zakolov živine v Prekmurju. Le-ta se še vedno izvaja samo v klavnici v Gornji Radgoni, ki pa je zaradi sanacije mostu čez Muro z obvozi oddaljena tudi 50 in več kilometrov. Na perečo problematiko opozarja tudi posebna peticija za čimprejšnjo ureditev klavnice v Murski Soboti, ki jo je doslej podpisalo 150 kmetov in so jo prav tako poslali vladi.
Geza Grabar
O suši in zadnjih veterinarskih ukrepih
GROB POSEG V EKONOMSKI POLOŽAJ KMETOV
Nezadovoljstvo nad (ne)izvajanem zakona o sanaciji škode po suši in o nedavni nerazumni odločitvi veterinarske uprave, po kateri morajo mesarji pri govedu po novem odstranjevati tudi hrbtenico, telet, ki se uvažajo za pitanje iz tujine, pa ne smejo zaklati pred njihovim 24. mesecem starosti, so izrazili tudi številni pomurski kmetje.
Mudili smo se med največjima v naši občini, ki imata veliko pomislekov tudi na (ne) delo kmetijsko-gozdarske zbornice in sindikata kmetov Slovenije, ki da nista upravičila namena ustanovitve, še več, da sta preveč birokratska, popustljiva in premalo učinkovita.
Prav s tem namenom se je skupina sedmih kmetov sestala na posebnem sestanku ter sestavila svoje zahteve. Te v nekaterih členih vsebinsko ne odstopajo od zborničnih, vendar so veliko ostrejše, saj med drugim direktorja Veterinarske uprave RS Zorana Kovača pozivajo k odstopu. Prav tako pa pozivajo, da kmečki sindikat zaprosi za dovoljenje za cestne zapore.
Jože Štefko, Ivanci:
Naša kmetija se ukvarja z rejo telet na višjo klavno težo, torej tudi mladega pitanega goveda. Ker doma telet zaradi več kot očitnega uničenja osnovne črede kvalitetne simentalske pasme že vrsto let kronično primanjkuje, jih letno iz tujine, v glavnem iz Poljske, uvozimo in vhlevimo od 320 do 450 glav. Lahko povem, da nas bo najnovejši veterinarski ukrep, po katerem se uvožena teleta ne smejo klati pred 24 meseci njihove starosti, močno prizadel. Mislim, da je ukrep popolnoma neživljenjski in butast, da bolj butast ne more biti. Poglejte: samo goli predpis države, da držimo žival nekaj dodatnih mesecev v hlevu, pomeni grob poseg veterinarjev v ekonomski položaj kmetov. Ukrep je za nas rejce nerealen in zelo škodljiv. Kaj mi bo sedaj lastna tehnologija pitanja, ki sem jo razvijal in izpopolnjeval kar šest let, po kateri imajo nekateri pi-
tanci v mojem hlevu tudi do 1,5 kilograma dnevnega prirastka?
Ker sem doslej prodajal tudi pitance, spitane na nižji klavni teži - do 150 kilogramov, ki so bili stari vsega štiri, pet mesecev, bom moral tovrstno rejo zaradi tega predpisa kratko malo opustiti. Kdo mi bo priznal to ogromno ekonomsko škodo in kako bom lahko sproti poravnaval tekoče obveznosti, ko pa sem jih že pred tem ukrepom z veliko težavo?
Marija Cigut, Noršinci:
Smo ena tistih večjih kmetij, ki za lansko sušo s strani državne komisije za sanacije še ni dobila nobene odločbe. Tako sploh ne vemo, kolikšna je naša ocenjena škoda - predlanskim je ta znašala 20 milijonov tolarjev, koliko nam bo priznala državna komisija, ki se očitno požvižga na delo občinskih popisovalnih oziroma ocenjevalnih komisij. Nas pa nihče ne vpraša, kako boste plačali tekoče obveznosti, ki jih je ve-
dno več, prav tako tudi obveznega zborničnega prispevka, ki ob dejstvu, da obdelujemo 190 hektaijev njivskih površin ter imamo v hlevu čez 400 govejih pitancev, niti ni tako majhen. Z delom kmetijsko-gozdarske zbornice sem popolnoma nezadovoljna, saj naša pričakovanja s svojim mlačnim odnosom in prepočasnim odzivanjem na aktualno problematiko ni v ničemer izpolnila. V naši državi nas je tako malo kmetov, da tako močne zbornice s toliko strokovnjaki in zaposlenimi v kmetijskem ministrstvu, ne potrebujemo. Namesto za plače zaposlenih bi bilo koristneje denar vložiti v točno določene kmetijske programe, vendar take, ki že na startu ne bi favorizirali kmetov na točno določenih območjih.
Moti pa me še nekaj: ni prav, da so direktnih plačil, sanacije škode zaradi suše in drugih ukrepov kot pomoč države v enakem znesku deležni vsi: čisti kmetje, ki jim je kmetijstvo glavni vir dohodka, in tisti, ki so zaposleni ali že v pokoju in jim obdelovanje zemlje predstavlja dodatni zaslužek. Da me ne bo kdo razumel napak: sama odobravam, da je zemlja obdelana, vendar ne more biti nekdo za to nagrajen v enaki višini kakor tisti, ki mu kmetijstvo pomeni eksistenco.
Geza Grabar
“ LIPNICA
5. julij 2002
FOTO: Filip MATKO
MLADA UPNICA
RDEČI KRIŽ
OB DNEVU MLADOSTI ŽE 3. CICIADA
Predzadnji petek maja je bil v znamenju mladih. Njim v čast je namreč potekala tradicionalna 3. otroška Ciciada, ki vsako leto sovpada z datumom nekdanjega dneva mladosti. Vse se je dogajalo pred lovskim domom v Moravskih Toplicah. Ideja se je porodila že pred tremi leti, ko je bila enota vrtca v Moravskih Toplicah gostiteljica prvega srečanja otrok in vzgojiteljic iz enot vrtcev Moravske Toplice in Fokovci. Tako kot tudi na drugem srečanju, ki je v organizaciji fo-kovske enote vrtca potekalo na nogometnem igrišču v Selu, je bila ob skoraj sto otrocih tudi letos zelo množična udeležba staršev.
V nizu igric Abraham ima sedem sinov ter na poligonu s štirimi različnimi nalogami, ki so jih otroci poimenovali rožica, čebelica, sonček in metuljček, naloge na le-teh so seveda malčki opravili v družbi staršev ter pod nadzorom prizadevnih vzgojiteljic, se je ponovno potrdilo, da igra otroku pomeni spoznavanje življenja. Malčkom v vrtcih skušajo kar najbolj približati igro, ki pomeni dobro izhodišče za delo, razmišljanje in ukvarjanje z različnimi aktivnostmi v kasnejših letih.
Otroci so se najprej zbrali pred zastavami, prižgali so baklo kot simbol velikih tekmovanj, zapeli cicihimno in tekmovanje se je začelo. Ko so malčki zbrali vse štiri čebelice, ki so potrjevale nastop na vseh poligonih, je sledila še podelitev medalj s spuščanjem balončkov z imeni vseh udeležencev ciciade. V družabnih igrah pa so se pomerili tudi starši, sledilo je družabno srečanje udeležencev ob glasbi in pogostitev.
Po prireditvi so nam prizadevne gostiteljice iz enote vrtca Moravske Toplice zatrdile, je bil namen letošnje ciciade več kot dosežen: vsakdo je v pristnem druže-
S 15. majem se vsako leto v Sloveniji uradno zaključi Teden Rdečega križa, ki ga sicer drugod po svetu v čast te humanitarne organizacije proslavijo le 8. maja, na rojstni dan ustanovitelja Rdečega križa, švicarskega poslovneža Henryja Dunanta.
V tem tednu so se po Sloveniji zvrstile številne aktivnosti: predavanja, srečanja aktivistov in prostovoljcev Rdečega križa, propagandne stojnice in še kaj. Ena od teh aktivnosti je sprejem novih članov. Najmlajše, prvošolčke, sprejmejo med pod-mladkarje, sedmošolce pa med mlade člane RK. Zanje so pripravljena predavanja in priložnostni program, nekateri pa
5 sprejema prvošolcev v RK na OŠ Fokovci
5. julij 2002_________________________________________
Z otroške Ciciade
nju otrok s starši in vzgojiteljicami obeh vrtcev preživel aktivno popoldne. Naslednje leto bo Ciciada zopet potekala v organizaciji vrtca iz Fokovec.
Geza Grabar
celo obiščejo sedež območnega združenja Rdečega križa v Murski Soboti.
Predavanje o RK na Osnovni šoli Fokovci je potekalo v petek, 17. maja, ko so bili v RK sprejeti tamkajšnji prvošolci in sedmošolci. Sprejemi v RK drugje pa so potekali vse do konca meseca maja. Prvošolčki so prisluhnili pravljici o Križem kapici, sedmošolci so se seznanili z zgodovino Rdečega križa ter njegovo organiziranostjo in nalogami danes, srednješolcem so predstavili Ženevsko konvencijo oziroma mednarodno humanitarno pravo, kratkohlačnikom v vrtcih pa zgodbico o Medvedku Henriju.
Za vsakogar nekaj, torej, in njegovi starosti primerno in da bi se poslanstvo humanitarne organizacije Rdeči križ nadaljevalo kljub neljubim dogodkom v organizaciji. Toda ljudje v stiski to humanitarno organizacijo vsekakor potrebujejo še naprej in zatorej bodo njeno poslanstvo nadaljevali najmlajši, ki so te dni vstopili v vrste njenih predanih aktivistov. ,, „
Filip Matko
SREČANJE
KRVODAJALCEV
Tako kot v številnih krajih v pokrajini ob Muri ima prostovoljno krvodajalstvo tudi v občini Moravske Toplice zelo dolgo in bogato tradicijo. O tem pričajo tako številni aktivisti šestih krajevnih organizacij Rdečega križa (Bogojina, Martjanci, Moravske Toplice, Prosenjakovci, Selo-Fokovci in Tešanovci) kakor tudi bogati rezultati njihovega dela. Mednje bi lahko nedvomno uvrstili tudi zveste krvodajalce in krvodajalke, ki leta in leta nesebično darujejo to pomembno življenjsko tekočino. Da bi se jim zahvalili za humanitarno poslanstvo ter to potrdili s skromnimi priznanji, je v dvorani vaško-gasilskega doma v Tešanov-cih potekalo srečanje krvodajalcev in krvodajalk moravskotopliške občine.
Srečanje sta pripravili soboško območno združenje Rdečega križa Slovenije in morav-skotopliška občina oziroma šest krajevnih organizacij na njenem območju in je bilo po dolgih letih sploh prvo, zato je bila udeležba na njem nad pričakovanji. Udeležilo se ga je namreč več kot sto posameznikov iz domala vseh krajev občine, prišli pa so tudi številni gostje, med njimi strokovni sodelavec za krvodajalstvo pri Rdečem križu Slovenije Boštjan Novak, predsednik komisije za krvodajalstvo v Murski Soboti Mirko Šeruga ter župan Franc Cipot Vsi po vrsti so ponovili pomen prostovoljnega krvodajalstva kot humanega dejanja, ki ga ni mogoče izmeriti z nobenim denajjem
Ivan Žerdin iz Kmec je kri daroval že 90-krat, kar je največ v občini Moravske Toplice.
in ga ne odtehta nobeno priznanje. Pisna priznanja, znaki in plakete za večkratno dajanje krvi so namreč le simbolična priznanja, ki pa krvodajalcem veliko pomenijo.
Na srečanju v Tešanovcih, ki ga je spremljal priložnostni kulturni program učencev tamkajšnje podružnične šole ter članov folklorne skupine domačega kulturno-turistične-ga društva, je bilo nagrajenih blizu 150 zvestih krvodajalcev, med katerimi velja posebej omeniti Ivana Žerdina iz Krneč, ki je dobi plaketo za 90-kratno darovanje krvi. Franc Semenič iz Moravskih Toplic je prejel priznanje za 80-kratno darovanje krvi (enako priznanje je dobil tudi Anton Vrečič, prav tako iz Moravskih Toplic), za 70-kratno darovanje krvi sta plaketo dobila Jože Sep in Bela Železen, za 50-kratno darovanje pa Karel Avgust.
Geza Grabar
___________________________LIPNICA 21
SPREJEMI V RDEČI KRIŽ SLOVENIJE
ŽIVLJENJE OB MEJI/ELET A H AT A R MELLETT
Moravske Toplice
TUZOLTOK TOMEGES TALALKOZOJA
Majus vegen Moravske Toplice telepiiles volt a hazigazdaja a Matevž Hacerol elne-vezett emlekversenynek, amelyen tag-es veterankonkurenciaban mertek ossze
ugyesseguket a tuzoltok. Szloveniabol 230 egyseg erkezett mintegy 3000 resztvevovel, es jelen voltak a szomszedos orszagok tuzoltoi is. Az aktiv tagok versenyeben a
Rogaška Slatina-i Steklar (A csoport) es a Šmartno na Pohorju (B csoport) csapata arattak gyozelmet, a noi csapatok kozul a Hajdoše (A) es a Begunje na Gorenjskem (B) csapata bizonyult a legjobbnak. A ve-teranok versenyeben 39 csapat indult, gyozteskent Grosuplje tizede kerult ki a versenybol, a 19 noi veteran csapat leg-jobbjanak Polje csapata bizonyult.
A versenyt negyevenkent szervezi meg a Szloven Tuzoltoszovetseg, megvalosi-tasaban pedig Moravske Toplice Kozseg Tiizoltoszovetsege jeleskedett.
Eory Erno, a Szloven Tuzoltoszovetseg elnokenek kezdemenyezesere majus kozepen talalkoztak Magyarorszag, Ausz-tria, Horvatorszag, Szlovakia es Szlovenia tuzoltoszervezeteinek kepviseloi. A talalko-zon velemenyt csereltek az onkentesseg-rol, mint a tuzoltosag egyik legfontosabb elemerol Europa e reszeben.
Partosfalva
MIT TUDSZ A KOZLEKEDESROL
A Partosfalvi Ketnyelvu Altalanos iskola tanuloi voltak a hazigazdaja a Moravske Toplice es Puconci Kozseg altalanos iskolas tanuloi idei hagyomanyos vetelkedojenek. A kituno szervezes mellett elkeszitettek egy kiadvanyt is, amelyben bemutattak az iskolat, a vetelkedot es az eredmenyeket.
A versenyzok - 51 merte ossze tudasat es ugyesseget - a telepiiles egy kulon kijelolt, erre az alkalomra kozlekedesi lampakkal is ellatott reszeben mutattak be gyakorlati tudasukat, majd a kifuton folytattak tigyessegi versenyt, es vegiil kerdesekre valaszolva bizonyitottak a kozlekedesi szabalyokkal es a maga-tartassal kapcsolatos elmeleti tudasukat
A legjobb helyezeseket a kovetkezo tanulok ertek el: Klavdij Gutman es Borut Puhan, mindketten a Bogojinai Al tanuloi, Aljoša es Blaž Koroša a Partosfalvi KAl tanuloi, valamint Boštjan Balajc a Fokovci Al tanuloja. Csapateredmenyek: 1. Bogojinai Al, 2. Partosfalvi KAl, 3. Fokovci KAl, 4. Puconci KAl.
A versenyt a ket kozseg, illetve a kozuti kozlekedesbiz-tonsagi es megelozesi tanacs szervezte, mig az ellenorzest az iden is Franc Čarni kozlekedesi szakertore, a Moravske Toplice-i Kozlekedesbiztonsagi es Megelozesi Tanacs elnokere biztak.
A partosfalvi nepdalkor a helyi rendezvenyek rendszeres szereploi
A Partosfalvi KAl citeraegyuttese a marciusi szentlaszloi rendezvenyen
Občina Moravske Toplice
MEDDRŽAVNI KANALIZACIJSKI SISTEM?
Občinski svet je na marčevski seji obravnaval pobudo Tehničnega biroja iz Murske Sobote za projekt skupnega meddržavnega kanalizacijskega sistema in čiščenja odpadnih voda sosednjih slovenskih in madžarskih naselij ob državni meji. Prva vrednost investicije je ocenjena na približno 800 milijonov SIT, možno pa bi bilo pridobiti sredstva PHARE CBC v višini 75% vrednosti investicije. Razpis za pridobitev sredstev PHARE CBC bo objavljen septembra letos, do takrat bi morali pripraviti opis tras in tehnični opis ter finančno ovrednotenje projekta.
POBOT NI USPEL - PODJETJE V STEČAJU
V začetku aprila (8. aprila 2002) je bil na sodišču v Murski Soboti sklican narok za pobot upnikov s konfekcijskim podjetjem Tekstil d.d. Prosenjakovci. Pobotu je nasprotoval prisilni upravitelj dr. Štefan Ščap, ki je menil, da pobot ne bi bistveno pripomogel k reševanju težav in sanciji podjeba. Pobot ni uspel - zanj je glasovalo le neznatno število upnikov, zato je bil uveden stečajni postopek.
Zaposleni - večinski lastniki, ki so ostali na cesti, za nastale razmere krivijo bivše vodstvo. Preiskovalnim organom so posredovali ovadbo zaradi domnevno nezakonitega poslovanja.
E UPNICA
LOK. SAMOUPRAVA
ZA BOLJŠE ZDRAVJE
S HRANO DO ZDRAVJA
Nadaljevanje s 5. strani.
toliko mesta, da bi bila vsaj zapisana vprašanja občana? Ali pa teh sploh ni bilo? Javni delavec je le našel ime in priimek sprašujočega oziroma ima pokrit »alibi« za svoje odgovore. Kolebal je, ali se to postavlja občinskemu svetu ali njemu, zakaj potem občinski svet tega ni dobil na mizo, kajti na samem svetu je bilo povedano, da bo odgovor sledil v časopisu »Lipnica«. Saj res, že sem pozabil, tam je bolj pomembno, da se berejo anonimke.
BOGOJINSKA INVESTICIJA
Že ob podpisu je bil naveden kvorum 75 % podpisanih pogodb, da se bo projekt izvajalo. Ta odstotek smo krepko presegli. Od tistega časa se je samo zavlačevalo iz leta v leto. Naš javni delavec sam ni prenesel toliko možatosti, da bi na zboru občanov v Bogojini aprila leta 2000 povedal, da se ogreva za skupno čistilno napravo, čeprav je Odbor za gospodarstvo občine sprejel to odločitev. Na občinski seji dan pozneje pa je predstavil predlog skupne čistilne naprave. Med ljudmi se govori, da je to bil le izgovor za črpanje naravni resursov v filovski gramoznici in zavajanje ljudstva. Zakaj se občina in njen župan odločno ne postavi proti g. Polaniču v interesu občanov??? Zakaj se ga ščiti???
Nato pa spet predlog samostojne čistilne naprave - po novem samo po fazah. Projektant g. Kolarič je bil začuden, ko je dopoldan projektiral skupno čistilno napravo, popoldne po klicu pa samostojno čistilno napravo, pa spet skupno... V naši občini smo za projektno dokumentacijo na ta način porabili okrog 10 milijonov tolarjev. Župan je na eni seji rekel, da to ni veliko in da je res šlo malo denarja v nič.
Sprašujem se, ali sem imel moč občinskega sveta, ki valja - ne. Ali sem jaz pripravljal dokumentacijo - ne. Ali so bila sredstva pri meni, da bi jih lahko sprožil - ne. Mislim, da je odgovor na dlani, kdo povzroča zastoj in ga bo še nekaj časa.
S strani države je preskrbljeno za našo čistilno napravo okrog 48 milijonov tolarjev le vlogo so morali dopolniti. Okrog 20 milijonov tolarjev je že zbranih od občanov. 10 milijonov tolarjev KS Bogojina. Če to seštejemo bi se morala glavnina kanalizacije končati v letošnjem letu. Navedenim zneskom bi moral še prišteti za okrog 12 milijonov vplačil gospodinjstev in 8 milijonov od KS Bogojina. Vse to znese okrog 100 milijonov tolarjev, kot ponavadi bo do 150 milijonov vzet kredit, ki ga bomo plačevali v kanalščini in vzdrževanju. Sami si odgovorite, koliko bo občina za takšen projekt najela kreditov, ki se bo plačeval iz kanalščine in vzdrževanja. Le kam gre naša glavarina???
Zdravje je v veliki meri odvisno od zdravega sloga življenja, predvsem zdrave prehrane, gibanja, odsotnosti zdravju škodljivih razvad. Uživanje zdrave hrane omogoča normalno delovanje našega organizma, krepi zdravje in varuje pred boleznimi. Med hrano uvrščamo vse snovi, ki jih organizem potrebuje za svoje delovanje in rast Sestavljena je iz enega ali več od petih osnovnih hranil: beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob, mineralov in vitaminov. Čeprav je ne uvrščamo med hrano, je tudi voda življenjsko potrebna. Beljakovine zagotavljajo rast in obnovo telesnih tkiv. Ogljikovi hidrati (škrob) in maščobe dajejo potrebno energijo za delovanje organizma in telesno dejavnost. Naloga mineralov in vitaminov je nadzor telesnih procesov.
Kaj, kdaj in kako jesti, da ostanemo zdravi?
Jejmo pestro hrano!
Imejmo 3-5 obrokov dnevno!
Vzemimo si dovolj časa za vsak obrok ter zaužijmo hrano v mirnem in sproščenem vzdušju ob lepo pogrnjeni mizi, ne glede na to, kako bogat ali skromen je naš obrok! Hrano dobro prežvečimo!
Predvsem pa uživajmo v hrani, uživajmo v čudovitih darovih narave, katere smo pripravili z ljubeznijo!
Nobeno živilo ne vsebuje vseh hranilnih snovi, zato moramo jesti različna živila.
Zdrava prehrana temelji na petih glavnih skupinah živil:
1.	skupina: kruh, žita, žitni izdelki, kaše, krompir
2.	skupina: sadje in zelenjava
3.	skupina: mleko in mlečni izdelki
5.	skupina: meso, ribe in zamenjave
6.	skupina: živila, ki vsebujejo veliko maščob in sladkorjev
Da si bomo lažje sestavili zdrave jedilnike in se na sploh prehranjevali zdravo, bomo skupaj obdelali področje zdrave prehrane. Oborožili se bomo z najnovejšimi znanji in veščinami na tem področju, naučili se pripraviti jedi na zdrav način (pri tem pa bodo jedi ostale enako okusne), seznanili se s številnimi praktičnimi nasveti. Zakoračimo kar korajžno v to pustolovščino.
Drugič kaj več o piramidi zdrave prehrane.
Želimo vam veliko zdravja!
Prim mag. Branislava Belovič, dr. med.
Anica Benkovič, višja med. sestra Gordana Toth, univ. dipL inž. živ. tehn.
Pripravimo skupaj zanimivo jed. Ponudimo jo kot domačo jed, kajti vsebuje vse elementa naša domače kuhinje (iz knjižice: S HRANO DO ZDRAVJA, ki smo jo izdali pri Pomurskem društvu za boj proti raku).
Ješprenova solata
(Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci, strokovna učitelja: Zdenka Tompa in Dušan Zelko)
15 dag ješprena 7 dag fižola
5	dag sveže paprike 10 dag paradižnika
6	dag sira 6 dag bučnih semen žlička gorčice (gorčičnih
semen)
jabolčni kis, sol, poper, zelen peteršilj
10 dag kuhanega svinjskega jezika (lahko je tudi pusta šunka)
Ješprenj in fižol preberemo, operemo in skuhamo. Papriko, paradižnik, jezik in sir narežemo na kocke. Bučna semena drobno zmeljemo, da dobimo pasto, dodamo kis, vodo, sol, poper, gorčico in peteršilj. Solato s prelivom dobro premešamo, zalijemo toliko, da je sočna. Prav je, da se vsaj kako uro marinira.
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO MURSKA SOBOTaT
5. julij 2002
LIPNICA E
ŠPORT
Moravske Toplice
DAN MOK IN OLIMPIJSKI TEK
Predzadnjo soboto v juniju je bil v Moravskih Toplicah pravi športni praznik, saj se je v počastitev 23. junija, dneva Mednarodnega olimpijskega komiteje (MOK), v zdraviliškem športnem parku zvrstila vrsta športnih, kulturnih, zabavnih in družabnih prireditev. Organizator tega pomembnega srečanja, ki je sovpadalo tudi z zaključkom letošnjega ciklusa olimpijskih tekov Slovenija teče za zdravje na nacionalni ravni, je bil Olimpijski komite Slovenije (OKS) - Združenje športnih zvez, gostiteljica pa Občinska športna zveza Moravske Toplice. Kljub izjemno vročemu vremenu je prireditev odlično uspela, saj se je samo teka na dveh progah in pohoda udeležilo kar 212 aktivnih udeležencev.
Prireditev se je s srečanjem imetnikov olimpijske kartice pričela že dopoldan, ko so se številni lahko poskusili v hokeju na travi, golfu, igrah z žogo, izposoji rolerjev, testirati pa je bilo mogoče tudi nove serije merilcev srčnega utripa ter skuteije. Že pred poldnevom se je 35 pohodnikov podalo na rekreativni pohod na Jelovškov breg, po bogatem kulturnem programu, v katerem so nastopili folkloristi KTD Teša-novci, in nagovorih predstavnikov zdravilišča, občine, občinske športne zveze ter nacionalnega olimpijskega komiteja, pa je bil že zgodaj popoldan start 9. olimpijskega teka na 10 in 3,5 kilometra. Na daljšo tekaško progo se je podal tudi Jože Zajc, invalid z vozičkom iz Šentvida pri Stični. Čeprav tekaška prireditev ni imela tekmovalnega značaja, omenjamo najhitrejše: na daljši progi, teklo je 46 tekačev: Milan Sapač iz Murske Sobote in Bojan Brus iz Žepovec pri Gornji Radgoni, tretji pa je bil Matjaž Soklič iz Gornje Radgone; med 121 tekači na krajši progi so bili najhitrejši Erik Pečnik (Slovenska vojska), Slavko Kumek (Gornja Radgona) in Jurij Korošec (Rakičan).
Kot zanimivost naj omenimo, da sta bila najstarejša tekača 73-letna Milena Osredkar iz Ljubljane ter 71-letni Polde Dolenc iz Maribora, najmlajši pa 6-letni Jure Cvetko iz Moravskih Toplic. Med tekači na krajši progi smo srečali tudi Janeza Kocjančiča, predsednika OKS.
Popoldan je bil v znamenju druženja: zaključek za tekače z žrebanjem bogatih nagrad za vse aktivne udeležence tega dne v Moravskih Toplicah.
Sledila je še tekma v hokeju na travi med vrhunskimi športniki in izbrano ekipo športnih funkcionarjev oziroma novinarjev, zatem so se politiki in športni funkcionarji pomerili še v košarki.
Na celodnevnem srečanju so bili gostje OKS tudi številni slovenski vrhunski športniki, in njihovi trenerji. Na delovnih sejah so se člani kluba pokroviteljev se-
stali s člani odbora OKS za šport na lokalni ravni: na posebni prireditvi, ki je bila prav tako na osrednjem prireditvenem prostoru, pa so najbolj zaslužnim športnikom in funkcionarjem podelili priznanja OKS. Najvišji odličji sta prejela telovadec Miro Cerar in alpski smučar Bojan Križaj,
častno listino atletinja Brigita Bukovec in športni delavec Tone Škarja, plaketi OKS Alfred Brežnik in Matjaž Jemec, plaketo za tradicionalne športne prireditve Kolesarski maraton Franja ter plaketo za novinarsko delo Marko Rožman.
Geza Grabar
KOLESARSKI MARATON AJDA
V Zdravilišču Moravske Toplice je bil tudi letos konec junija na sporedu tradicionalni,12. rekreacijski kolesarki maraton Ajda, ki ga že vse od začetka skupaj z zdraviliščem pripravlja Kolesarski klub Tropovci.
Na proge dolžine 102, 70, 32,5 in 10,5 kilometrov se je podalo 267 kolesaijev. Med njimi je bila najmlajša udeleženka 8-letna Romana Ivančič iz Veržeja, najstarejša pa 70-letna Kristina Horvat iz Murske Sobote. Najštevilčnejši skupini sta bili Mura iz Murske Sobote (25 kolesaijev) in Radenska iz Radenec (21 kolesaijev).
Naslednja športno-rekreativna prireditev v občini bo 14. septembra, ko bo Občinska športna zveza Moravske Toplice v okviru občinskega praznika pripravila tradicionalno kolesaijenje.
M CILJ
Odprto prvenstvo občine v krosu v Selu
REZULTATI TEKMOVANJA
Učenci v mlajših kategorijah so tekmovali na progah od 1.000 do
2.000	metrov, starejši pa so imeli enotno, 5.000-metrsko razdaljo.
Zmagovalci v posameznih kategorijah:
Moški - mlajši dečki B, 1.000 m: Tomas Pocak (DOŠ Prosenjakovci); dečki, 2.000 m: Simon Grah (OŠ Gornji Petrovci); starejši dečki, 2.000 m: David Škalič (OŠ Fokovci); mlajši člani, 5.000 m: Matjaž Manfreda (Lovrenc na Pohoiju); člani, 5.000 m: Bojan Brus (TS Radenska); starejši člani: Geza Grabar (Zdravilišče Moravske Toplice); mlajši veterani, 5.000 m: Avgust Manfreda (Lovrenc na Pohoiju); veterani, 5.000 m: Karli Vrbnjak (TS Radenska); starejši veterani, 5.000 m: Dimitrij Trpin (Ljubljana).
Zenske - mlajše deklice A, 1.000 m: Laura Kozic (OŠ Gornji Petrovci); mlajše deklice B, 1.000 m: Iva Škraban (OŠ III Murska Sobota); deklice, 1.000 m: Lea Kovačec (OŠ Gornji Petrovci); starejše deklice, 2.000 m: Petra Sakovič (OŠ Fokovci); starejše članice, 5.000 m: Metka Lindič (Šmarješke Toplice); veteranke, 5.000 m: Lojzka Bratuša (Maribor).
Absolutni vrstni red na osrednjih članskih tekih:
Člani: 1. Geza Grabar (Zdravilišče Moravske Toplice) 17,11, 2. Bojan Brus (TS Radenska) 17,23, 3. Avgust Manfreda (Lovrenc na Pohoiju) 18,04
Članice: 1. Metka Lindič (Šmaiješke Toplice) 22,27, 2. Jožica Šiftar (TS Radenska) 24,42, 3. Breda Lepoša (Logatec) 27,16.
Geza Grabar
5. julij 2002
ZAVAROVALNICA TRIGLAV
oglas
Za varnejši danes in jutri
O pomembnejših novostih Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je začel veljati 1. januarja 2000, smo pisali v aprilski številki Lipnice, kjer smo v kratkem predstavili tudi pokojninska zavarovanja Zavarovalnice Triglav. Medtem ko si s slednjimi lahko zagotovite finančno varno jesen življenja, lahko sebi in svojim najbližjim z osebnimi zavarovanji iz tretjega stebra zagotovite finančno stabilnost današnjega dne in mirni spanec. Zato vam tokrat predstavljamo osveženo ponudbo osebnih zavarovanj Zavarovalnice Triglav.
V današnjem svetu nepredvidljivih dogodkov se vse bolj zavedamo, da moramo sami poskrbeti za svojo finančno varnost. Izbrati najprimernejše osebno zavarovanje pa je zahtevna naloga, saj je ponudbe in ponudnikov na trgu veliko, poleg tega pa se spreminja tudi zakonodaja. Da pa bi med ponudbo na trgu izbrali zase resnično najbolj primerno obliko, je pametno, če si pridobite čim več informacij. Pri tem vam bodo v veliko pomoč strokovnjaki Zavarovalnice Triglav, ki vam bodo v skladu z vašimi potrebami, željami in finančnimi zmožnostmi znali svetovati pri izbiri najbolj primerne oblike osebnega zavarovanja.
Zavarovanja iz tretjega stebra oziroma življenjska zavarovanja spadajo med najbolj priljubljene zavarovalniške produkte. Strokovnjaki delijo oblike življenjskih zavarovanj na osnovne (mešano življenjsko, rizično življenjsko in vseživljenjsko zavarovanje) ter posebne oblike, kot so štipendijsko, dotno in menedžersko zavarovanje. Vsaka od omenjenih oblik je prilagojena določenim potrebam in ima svoj namen in svoje prednosti.
Do sredine tega leta bo na trg prišla novost v ponudbi osebnih zavarovanj Zavarovalnice Triglav - naložbeno življenjsko zavarovanje. Gre za zavarovanje, ki praviloma prinaša večje donose kot klasična življenjska zavarovanja, toda zavarovana oseba hkrati prevzema naložbeno tveganje. V svetu so izredno dobro uveljavljena in gotovo bodo tudi pri nas našla pot do strank, saj ponujajo dodatno alternativo. Namreč pri klasičnem življenjskem zavarovanju zavarovalnica jamči zagotovljeno obrestno mero, na podlagi katere je določena zavarovalna vsota. Pri zavarovanju z naložbenim tveganjem pa zavarovana
oseba nosi del naložbenega tveganja in je zato lahko povprečen donos višji.
Med novostmi temeljito osvežene ponudbe življenjskih zavarovanj Triglava so tudi nove možnosti, ki jih ima zavarovalec med plačevanjem premije, seveda v skladu z zavarovalnimi pogoji. Mednje spadajo mirovanje plačevanja premije, povečanje zavarovalne vsote, izplačilo predujma (pravica do vnaprejšnjega izplačila dela zavarovalne vsote, ki ga zavarovalec pozneje lahko vrne) in predčasno enkratno izplačilo dela zavarovalne vsote ob rojstvu otroka po prvem letu trajanja zavarovanja. Ponudba življenjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav pa bo razširjena med drugim še z dotnirn in vseživljenjskim zavarovanjem.
Zavarovalnica Triglav iz leta v leto krepi svoj vodilni položaj na področju življenjskih, rentnih in pokojninskih zavarovanj, saj ima preko
370.000	aktivnih tovrstnih zavarovanj z več kot
360.000	zavarovanci. Na področju osebnih zavarovanj ima tako Triglav večinski tržni delež, ki ga povečuje tudi na račun rasti premije, ki je hitrejša od rasti panoge. V letu 1998 so namreč zbrali za 10,4 mrd SIT premije, v letu 8001 pa že za 80,3 mrd SIT.
Tudi v murskosoboški območni enoti Zavarovalnice Triglav še naprej dosegajo intenzivno rast na tem področju, saj so v letu 8001 zabeležili indeks rasti 114, skoraj vsako gospodinjstvo v Pomurju pa ima pri Zavarovalnici Triglav sklenjeno vsaj eno kapitalsko zavarovanje. V letu 8001 so svojim zavarovancem iz pribl. 8800 pogodb izplačali preko 1 mrd SIT ter jim v 10-ih letih na zavarovalne vsote pripisali 18% dobička.
Po podrobnejših informacijah in natančnejših izračunih lahko povprašate vam najbližjega zastopnika Zavarovalnice Triglav, se oglasite na najbližjem poslovnem ali pa kar na Območni enoti Zavarovalnice Triglav, d. d. na Lendavski 5 v Murski Soboti, kjer boste skupaj s strokovno službo poiskali najustreznejšo rešitev. Obiščete jih lahko tudi na spletnih straneh: www.pomurie.net/triglav ali www.zav-triglav.si
Vprašanja, kritike in polivale pa lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov info-ms@zav-triglav.si
KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST.
trigiav
Zavarovalnica Triglav, d.d.
5. julij 2002
LIPNICA is
FOTO: Geza GRABAR	FOTO: Geza GRABAR
ZADNJA STRAN
ŽUPAN SPREJEL ODLIČNJAKE
Župan občine Moravske Toplice Franc Cipot je tudi ob koncu letošnjega šolskega leta pripravil tradicionalni sprejem za učence z osemletk šol v občini, ki so osnovnošolsko izobraževanje končali z odliko. Z bogojinske osemletke so to Barbara Bence, Miša Cipot, Anja Horvat in Sašo Koca; s fokovske Ines Car, Simona Horvat, Mateja Kovač in Katja Kuronja ter s prosenjakovske Andrej Novak in Tamara Pocak.
Odličnjakom je župan čestital za dosežene uspehe, jim zaželel vse najboljše na poti njihovega nadaljnjega izobraževanja ter jim ponovil že staro modrost, da človek velja toliko, kolikor zna. Kot smo lahko slišali iz sproščenega razgovora, bo večina odličnjakov nadaljevala šolanje na gimnazijah, nekateri pa so se odločili tudi za srednjo zdravstveno, ekonomsko in turistično šolo. Ob tej priložnosti je župan odličnjakom izročil še priložnostna spominska darila - knjigo Vsevednik Tehniške založbe Slovenije. Poleg desetih učencev so se priložnostnega sprejema udeležili tudi ravnatelji vseh treh osnovnih šol v občini: Jožef Prša, Simona Grosman in Jožefa Herman. (G.G.)
Prosenjakovci
KAJ VEŠ O PROMETU
Tradicionalno tekmovanje učencev osnovnih šol občin Moravske Toplice in Puconci so gostili učenci Dvojezične OŠ Prosenjakovci.
Tekmovalci - 51 se jih je pomerilo - so opravili ocenjevalno vožnjo po delu naselja, kjer so za to priložnost postavili tudi se-mafoije, spretnostno vožnjo na poligonu in odgovarjali na vprašanja o cestno-prometnih predpisih in obnašanju v prometu.
Najboljše rezultate so dosegli: Klavdij Gutman (60 točk) in Borut Puhan (70), oba z OŠ Bogojina, Aljoša Koroša (75) in Blaž Koroša (85) z DOŠ Prosenjakovci ter Boštjan Balajc (90) z OS Fokovci. Ekipna razvrstitev: 1. OŠ Bogojina, 2. DOŠ Prosenjakovci, 3. OŠ Fokovci, 4. OŠ Puconci.
Nad_ tekmovanjem je tudi tokrat bdel prometni strokovnjak Franc Čarni, predsednik SPV Moravske Toplice.
Golf - igra 21. stololetja - zdaj tudi v Moravskih Toplicah
RAZSTAVA STARIH ROČNIH GASILSKIH BRIZGALN
Prireditelji Memoriala Matevža Haceta so na prostrani zelenici pred vrtcem in cerkvijo v Moravskih Toplicah pripravili razstavo starih ročnih gasilskih brizgaln v lasti društev OGZ Moravske Toplice. Razstavili so štiri brizgalne s častitljivimi letnicami. Najstarejša, izdelana leta 1882, je last PGD Noršinci, pa tudi brizgalne PGD Sebeborci (letnica izdelave 1900), PGD Selo (1910) ter PGD Moravske Toplice (1911) so pritegnile veliko pozornost gasilcev in drugih obiskovalcev.
Ob tej priložnosti je OGZ Moravske Toplice izdala almanah s predstavitvijo gasilskih društev občine Moravske Toplice, zgodovinskim pregledom gasilstva na našem območju ter predstavitvijo privlačnega turističnega okolja. (G.G.)
Odprto prvenstvo občine v krosu v Selu
KLJUB DEŽJU USPEŠNO
Četudi je bilo vreme zadnjo soboto v aprilu za športno-rekreativne prireditve na prostem vse prej kot ugodno, je Občinska športna zveza (OŠZ) Moravske Toplice v sodelovanju s Športnim društvom Rotunda Selo-Fokovci vendarle uspela spraviti pod streho tradicionalni kros, ki je tudi letos veljal za odprto prvenstvo občine Moravske Toplice. Šesta izvedba te vse bolj priljubljene tekaške prireditve v pomurskem prostoru je letos pomenila tudi prvo tekmo iz serije osmih za I. Pomurski pokal v rekreativnih tekih. Zaradi dobre organizacije in tradicije je bil selanski kros prvič uvrščen tudi v program nacionalne prireditve Slovenja teče za zdravje.
Kljub dežju, ki je motil tekmovanje, je bila udeležba tekačev zadovoljiva, zlasti v starejših kategorijah. Nekoliko slabša je bila udeležba med mlajšimi. V športnem centru v Selu in njeni neposredni okolici je nastopilo 136 tekačev iz vse Slovenije, med njimi so bili tudi tekači z Dolenjske, Štajerske in celo Notranjske (rezultati so objavljeni na športni strani). Če dež ni skalil tekmovanja, ki je bilo izvedeno na visokem kakovostnem nivoju, pa je gotovo pokvaril tradicionalni prvomajski družinski piknik. (G.G.)
LIPNICA - glasilo Občine Moravske Toplice • izdajateljski svet: Janez Čarni, Alojz Glavač, Geza Grabar, Nada Lutarič (predsednica), Franc Nežič, Tibor Voroš, Vlado Vučkič • ureja uredniški odbor v sestavi: Geza Grabar, Bojan Peček, Ludvik Sočič (odgovorni urednik) • administrativna opravila: Marjanca Granfol * prelom in fotoliti: Atelje Antolin • tisk: Solidarnost Murska Sobota, julij 2002 • naklada: 2.300 izvodov • Lipnica ni naprodaj - vsako gospodinjstvo v občini jo dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežu Občine Moravske Toplice, Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice - telefon 02 / 538 15 00, 548 17 65, 548 18 10, faks: 02 / 538 15 02, E-mail: obcina.moravsketoplice@moj.net - internet: www. moravske-toplice.si
“ LIPNICA
5. julij 2002
FOTO: Geza GRABAR	FOTO: Geza GRABAR