Predsedstvo konference mladih delavcev prl ob-činski konferenci ZSMS Ljubljana Center je v pro-storih doma obrambne vzgoje na Igu, 13. In 14. Junija 1980 zbralo mlade delavce, kl delajo v zuna-nfl trgovini in bančnlštvu. Zbrall smo se, da bi skupaj ocenlli položaj zunanjetrgovinsklh organi-zacij in bančništva, še zlastlzdaj, ko so nas neizva-Janje dogovorjenega in zgrešene, neekonomske odločitve iz preteklih let prlpeljale v položaj, ko /e morala ukrepatl zvezna adminlstracija.
POSVET MLADIH DELAVCEV V ZUNANJI TRGOVINI IN BANČNIŠTVU
Kritična ocena mladih
Najprej smo skušali ugo-toviti kakšen je položaj mla-dih v delovnih organizaci-jah, ki so poslale svoje pred-stavnike, saj je akcijska enotnost in odmevnost mla-dih v delovni organizaciji predpogoj za to, da bodo mladi uspešno sodelovali tu-di v prizadevanjih za čim boljše poslovne rezultate.
Stanje smo ocenili takole:
-  v večini delovnih orga-nizacij   vlada   nezanimanje mladih za delo v osnovni or-ganizaciji ZSMS, vodstva pa nimajo idej, ne vidijo pro-blemov, ki bi jih lahko, ozi-roma ki so jih osnovne orga-nizacije sposobne reševati;
-  povezovanje s sindika-tom in z zvezo komunistov je ponekod zelo šibko, prak-tično je podpora, ki jo mladi dobivajo le formalna ali pa še to ne. Malo je mladih, ki so člani zveze komunistov;
-  stajiovanjska problema-tika delavcev se predvsem v bankah zelo različno obrav-nava.  Za »perspektivne ka-dre« - v glavnem vodilne -so zagotovljena sredstva za kadrovska stanovanja, ki so veliko večja od tistih, ki so namenjena   drugim   delav-cem;
-  povezava z mladimi je ponekod še slabša zaradi di-slociranih   enot,   s   katerih mladi ne morejo priti na se-stanke;
-  informativnih glasil, ki bi poskrbeli za medsebojno obveščanje, tudi ni;
-  v mnogih DO imajo do-ločene   izobraževalne   pro-grame, po obsegu in zahtev-nosti posebej prilagojene ti-stim konkretnim nalogam, ki jih v delovni organizaciji
opravljaio. Taki programi zahtevajo velika finančna sredstva, ki pa družbeno ni-so upravičena, saj družba programov ni verificirala -priznala na tak način, da bi znanje pridobljeno v eni de-lovni organizaciji veljalo tu-di v drugi, ki opravlja morda celo podobne delovne na-loge;
-  nagrajevanje po delu še ni   zaživelo,   ni   usklajenih enotnih   meril   za   delitev osebnega dohodka. Tako se dogaja, da ima administra-torka  v  enem  tozdu  višji osebni dohodek kot komer-cialistka v drugem. Ni ob-jektivnih meril, zato je na-grada za opravljeno delo po-gosto odvisna od naklonje-nosti, ki jo delavec uživa pri svojih nadrejenih;
-  diskriminacija strokov-njakov po spolu; ugotovili smo, da se fantje veliko lažje povzpnejo na odgovornejša mesta, in so celo finančno bolje   stimulirani.   Naleteli smo na primer, ko je razlika v dohodku dveh sošolcev, fanta in dekleta.ki sta istoča-sno prišla v isto delovno or-ganizacijo,   tudi   3.000   do 4.000 dinarjev;
-  mladi   v   samoupravne organe zelo težko prodrejo, tako da si v nekaterih delov-nih organizacijah niso zago-tovili niti formalne udelež-be. Ker se mladi ne morejo uveljaviti, je tudi fluktuacija velika;
-  v nekaterih delovnih or-ganizacijah zaposlujejo veli-ko število delavcev iz drugih republik, predvsem v proiz-vodnih tozdih. Razmere, v katerih ti delavci delajo, ,so težke.    Zelijo   čim      večji
osebni dohodek, ki ga v ve-čini primerov pošiljajo do-mov, za vse druge aktivnosti pa so preutrujeni. Nimajo niti ustrezno urejenih te-meljnih ekonomskih pogo-jev (stanovanje, prehrana itd.), niti niso kreativno vključeni v slovensko oko-lje, v katerem zdaj živijo in v katerega vlagajo svoje delo; - delež sredstev, porablje-
nih v preteklem letu za re-prezentanco, je bil v nekate-rih delovnih organlzacijah veliko prevelik;
- s pripravniki se v delov-ni organizaciji pogosto nih-če ne ukvarja.
Vendar pa v vseh delovnih organizacijah ni tako črno. Z aktivnim delovanjam se mladi lahko pohvalijo pred-vsem v Ljubljanski banki-Združeni banki, Autocom-mercu in še posebej v Emo-na Merkurju TOZD Centro-merkur.
Drugi dan posveta smo analizirali dosedanja priza-devanja za stabilizacijo go-spodarstva (srednjeročni plani, resolucije) in skušali analizirati ekonomske toko-ve v naši širši skupnosti v tolikšni meri, da smo spoz-nali zakaj so bili potrebni lanski in letos sprejeti ukre-pi. Najdlje smo se zadržali pri iskanju interesov, do-hodkovnemu povezovanju združenega dela, saj smo ugotovili, da je to temeljni kamen stabilnejšega gospo-darjenja.
Posvet je bil tovariški, od-krit, sodelovali smo brez strahu in zadržanosti. Za praktično delo v osnovni or-ganizaciji so taki posveti ze-lo koristni, saj vidiš proble-me, s katerimi se srečuješ, v povsem drugačni luči pa tu-di pota, po katerih jih lahko rešuješ.
Posvet smo zaključili z že-ljo, da se kmalu spet sesta-nemo in ugotovimo v kolikš-ni meri se je stanje spreme-nilo in kakšni novi problemi so se pojavili.
Pr*d**dstvo kontarane«
mladlh dalavcav prf
OK Z8M8 L|uM|ana C»nt«r