~ Gozdarski vestnik Letnik 58, številka 3 Ljubljana, maj 2000 ISSN 0017-2723 UDK 630 * 1/9 Pragozdna ·ezervata Pecka in Rajhenavski Rog Obremenitev sekacev s CO Prenos sil pri Woody-ju 110 ZVEZA GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Gozdni traktor WOOD V 11 O Zgibni vlacilec, projektiran in izdelan za najtežje pogoje dela PRIJAZEN DO GOZDA, OKRETEN, LAHEK, PRODUKTIVEN Gozdni traktor WOODY s knniljenim zglobom izpolnjuje najzahtevnejše pogoje za udobno vožnjo, vlecenje, stabilnost, razdelitev teže, majhno težo in okr~tnost na najboljši možni nacin. Najvecjo noviteto predstavlja krmiljenje hidrostatskega pogona s pomocjo procesorja, ki ga lahko prosto programiramo. S tem dosežemo idealno prilagajanje hitrosti in momenta trenutnim obremenitvam in omogocimo delo motorja v idealnih pogojih. Posledica je zelo udobna in tiha vožnja, cist izpuh, najmanjša možna poraba goriva, preprecevanje zdrsov koles in najvecja možna enostavnost upravljanja in udobje za voznika. Velika, dobro izolirana varnostna kabina, ki je vležajena na gumijatih ležišcih, nudi z vrtljivim, pnevmatsko vzmetenim in elektricno nastavljivim sedežem in dvojnim posluževanjem udobno in varno delovno mesto. Daljinsko pa lahko poleg vitJa krmilimo tudi traktor. Vklop/izklop motmja, vožnja naprej/nazaj, krmiljenje vozila, plin motorja in dvig/spust zadnje deske so funkcije, ki jih lahko daljinsko krmil imo. S tem je vozniku bistveno olajšano delo, ucinkovitost traktorja pa se poveca. Tehnicni podatki : Teža vozila: 5.500 daN. Dimenzije: dolžina 5.300 mm, širina 2.1 OO mm pri gumah 500/60-26.5, višina 2.860 mm. Motor: PERKINS, tip 1 004-40T, turbo, 4 cilindri, vodno hlajen, 76.5 kW/104 PS pri 2200 vrt. Pogon: hidrostatika SAUER-SUNDSTRAND, knniljena z racLUialnikom, pogon na vsa kolesa, 2-stopenjski menjalnik z elektrohidravlicnim upravljanjem. Osi: SPICER CLARK-HURTH s samodejnimi diferencialnimi zapiraci, lamelnimi zavorami v olju, parkirna zavora z zavomim cilindrom z vzmetjo. Šasija: dvodelna varjena konstrukcija, z zgibam ±40° in vrtišcem med sprednjim in zadnjim delom za ±l6°, zunanji polmer obracanja 4.400 mm. Hitrost: 0-J 7 in 0-30 km/h z vozno avtomatiko in dvosto­penjskim gonilom. Vzpon: 100% v 1. hitrosti. Vitel: standardno 2x6000 kg, elektrohidravlicno krmiljen, hidrostatski pogon, daljinsko krmiljenje, dve hitrosti za navijanje in odvijanje vrvi. Tip vitla po želji. Delovna zavora: lamel na zavora v olju v sprednji in zadnji osi. Posluževanje s pedalom in servocilindrom. Gume: 500/60-26.5; 600/55-26.5 (širina vozila 2.300 mm); 14.9/13-28 (širina vozila 2.000 mm). Dodatna oprema: daljinsko upravljanje vozila, kot je opisano zgoraj. Prikljucki: dvigalo, prikolica, itd. po ponudbeni listi. Gozdarski vestnik, letnik 58 • številka 3 1 Vol. 58 • No. 3 Slovenska strokovna revija za gozdarstvo 1 Slovenian professional journal for forestry ZNANSTVENE RAZPRAVE STROKOVNE RAZPRAVE AKTUALNO STALIŠCA IN ODMEVI IZ DOMACE IN TUJE PRAKSE DRUŠTVENE VESTI GOZDARSTVO V CASU IN PROSTORU KADRI IN IZOBRAžEVANJE 114 Uvodnik 115 Dušan ROŽENBERGAR Razvojne znacilnosti sestojev v pragozdnih ostankih Pecka in Rajhenavski Rog Stand Dynamics of the Virgin Forest Remnants of Pecka and Rajhenavski Rog 127 Marjan LIPOGLAVŠEK Obremenitev sekacev z ogljikovim monoksidom Chain Saw Workers' Loads by Carbon Monoxide 139 Boštjan KOŠIR Lastnosti prenosa sil na podlago pri traktorju Woody 11 O 146 Jože KOVAC Spremenjenost naravne drevesne sestave na primeru zarašcanja Zakojške grape 153 Zavod za gozdove Slovenije 153 Gozdarski inštitut Slovenije 154 Divji petelin in intenzivno gozdarstvo 156 Stališca javnosti o medvedu v Zgornji Selški dolini -odgovor na odmev 157 Nike POGACNIK, Robert KRAJNC Sodobne kurilne naprave in sistemi na lesno biomaso 159 Gozdna naravoslovna ucna pot Mali Vrh 160 lzmenjalni teden z nizozemskimi študenti gozdarstva (25. 3.-1. 4. 2000) 161 Drugo državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov 162 Mednarodno posvetovanje IUFRO delovne skupine S 6.06-03 Extension 'Working under a dynamic framework-Forest ownership structures and Extension", Bled 4. do 8. oktober 1999 163 Pregled višješolskih diplomskih nalog diplomantov Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani, zagovarjanih v letu 1999 GozdV 58 (2000) 2 Gozdnogospodarski nacrti obmocij za obdobje 2001-2010 Desetletje je naokrog. Ni bilo obicajno. V njem smo pridobili samostojno državo, prineslo nam je globoke družbene spre­ membe, tudi globoke spremembe v organizaciji gozdarstva. Nov Zakon o gozdovih je dolocil ustanovitev Zavoda za goz­ dove Slovenije, ki izvaja naloge javne gozdarske službe v vseh gozdovih. Med mnogimi drugimi nalogami Zavod tudi izdeluje nacrte za gospodarjenje z gozdovi in s tem nadaljuje že dve stoletji dolgo tradicijo gozdarskega nacrtovanja na Slovenskem. V pristojnost gozdarstva je prišlo lovskogojit­veno nacrtovanje, kar dela nacrtovanje dela z gozdom še bolj celovito. Med podzakonskimi akti, ki so bili izdelani na podlagi novega zakona, je tudi Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih nacrtih, ki je v gozdno­gospodarsko nacrtovanje vnesel številne novosti ter postavil izdelavo nacrtov tudi v tehnološkem pogledu na povsem nove temelje. Zavod za gozdove Slovenije je v preteklih letih vložil velike napore, da je ujel zamudo pri tehnicni opremljenosti in usposobljenosti gozdarstva za sodobno obravnavanje prostora in se tako pripravil za nacrtovanje, skladno s Pravilnikom. V sistemu nacrtovanja, kot ga je v osnovi dolocil že Zakon o gozdovih, je Pravilnik vse ravni nacrtovanja informacijsko zelo povezal, nacrtu vsake ravni pa naložil samo tiste naloge, ki so za dano raven nujne. Gozdnogospodarski nacrt obmocja ima v tem sistemu nacrtovanja natancno opredeljene naloge. V osnovi je to nacrt, ki mora na podlagi stanja gozdov in analize ukrepov in razvoja gozdov v preteklem ureditvenem obdobju in upošte­vajoc cilje gospodarjenja z gozdovi v obmocju dolociti strateške usmeritve obmoc­ja za delo z gozdovi za prihodnje desetletje. Novih podatkov o gozdovih se ob njegovi izdelavi skoraj ne pridobiva, saj je za strateške odlocitve dovolj ureditev obstojecih podatkov o gozdovih v agregate, ki jih zahteva odlocanje na tej ravni. Poseben poudarek bomo namenili opredelitvi temeljnih problemov gospo­darjenja z gozdovi v obmocjih, celovitim ocenam trajnosti gozdov ter prikazu stanja funkcij gozdov in usmeritvam za njihovo krepitev in uskladitev. Ob izdelavi obmocnih nacrtov pa se bomo morali tokrat izvirno posvetiti še nekaterim zahtevnim vsebinam, kot so: oblikovanje mode/nih ciljev po gozdno­gospodarskih razredih ter poenotenje kriterijev za dolocitev najvecjega možnega poseka in potrebnih gojitvenih del. Vse to je potrebno zaradi vecje uskladitve navedenih vsebin na ravni Slovenlj'e. Z dolocitvijo funkcij gozdov smo pravzaprav zaceli z delom pri pripravi obmoc­nih nacrtov že pred dvema letoma, nacrti pa morajo biti izdelani v prvi polovici prihodnjega leta. Obmocni nacrti so pomembni dokumenti, ki jih sprejema Vlada Republike Slovenije. Ni pa potrebno, morda je celo nezaželeno, da jih obravnavamo kot prelomne mejnike v gospodadenju z gozdovi. So le stopnica na poti kontinuira­nega nacrtnega dela z gozdovi, na kateri postanemo malo dlje, da o prehojeni poti in poti pred nami razmislimo nekoliko globlje in zlasti celoviteje. Znanstvene razprave GDK: 228.81 (497.12 Pecka, Rajhenavski Rog) Razvojne znacilnosti sestojev v pragozdnih os ankih Pecka ·n Rajhenavski Rog Stand Dynamics of the Virgin Forest Remnants of P ecka and Rajhenavski Rog Dušan ROŽENBERGAR* Izvlecek: Roženbergar, D.: Razvojne znacilnosti sestojev v pragozdnih ostankih Pecka in Rajhenavski Rog. Gozdarski vestnik, št. 3/2000. V slovenšcini, s povzetkom v anglešcini, cit. lit. 26. Prevod v anglešcino: Dušan Roženbergar. V clanku je predstavljena mreža gozdnih rezervatov v Sloveniji, njen namen, perspektive ter stanje nekoc in danes. Poduobneje sta predstavljena pragozdna rezervata Pecka in Rajhenavski Rog. Oba sta predstavnika dinarskega jelovo­bukovega gozda. V zacetku osemdesetih let sta bila oba rezervata podro.bno analizirana. Na celotni površini rezervata so analizirali horizontalno strukturo gozda, drevesne sestavo in debelinsko strukturo sestojev, na stalnih raziskovalnih ploskvah pa druge sestoj ne parametre. Jeseni leta 1998 smo na stalnih raziskovalnih ploskvah v Pecki ponovili snemanje. Vse opravljene analize kažejo, da se struktura pragozdnih sestojev intenzivno spremililja. Kljub podobnim rastišcnim razmeram obstajajo bistvene razlike v strukturi sestojev obeh pragozdnih ostankov. Letalski posnetki so koristen in uporaben pripomocek, saj omogocajo objektivno do l ocanje vsaj grobih elementov horizontalne strukture gozda in lahko pripomorejo k razvoju, objektivnih in primerljivih metod proucevanja horizontalne strukture. Kljucne besede: gozdni rezervat, pragozd, dinarski jelovo-bukov gozd, gozdni sestoj, struktura sestaja, drevesna sestava, razvoj sestojev, Pecka, Rajhenavski: Rog . Abstract: Roženbergar, D.: St and Dynamics of the Virgin Forest Remnants of Pecka and Rajhenavski Rog. Gozdarski vestnik, No. 3/2000. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 26. Translated into English by Dušan Roženbergar. The purpose, history and perspectives of Slovenian forest reserves networtk are presented in the paper. Speci'al attention is given to the virgin forest reserves of Pecka and Hajhenavski Rog. Both reserves are representatives of Dinaric fir-beech forest reg ion. At the beginning of the 1980's both forest reserves we re fully measured and the development phases and the distribuiion of the tree diameters were analyzed. ln 1998, the same measurements we re done on the permanent research plots in Pecka. All the analyses sh,ow, that development processes and stand parameters change rapidly. Stand structures are not constant. Both forest reserves differ in all analyzed elements. Aerial photos are useful and can contribute to the development of objective methods in horizontal structure research. Key words: fqrest r,eserve, virgin forest, Dinaric fir-beech forest; forest stand, stand structure, tree structure, stand dynamics, Pecka, Hajhenavski Rog . 1 UVOD IN PREDSTAVITEV PROBLEMA INTRODUCTION AND PRESENTATION OF THE PROBLEM Pragozdov v Sloveniji ni. Ta trditev drži, ce smo povsem natancni glede definicije pragozda. Po Wraberju (1952) je pragozd "tista gozdna združba, ki je po svoji rastlinski sestavi, zgradbi in rasti zakljucna k li maticna razvojna stopnja (klimaks) in ki je nastala od vsega clovekovega vpliva absolutno nedotaknjena". Naš prostor je bil v preteklosti gosto poseljen in gozd je bil dostikrat življenjsko pomemben vir energije, hrane in tudi zaslužka, zato skoraj v vsakem pragozdnem rezervatu pri nas najdemo sledove nekdanjega clovekovega delovanja. Ostanki panjev in celo zgradb pricajo o prisotnosti cloveka tudi v naših pragozdnih ostankih (slika 1 ). Povsem zanesljivega podatka o skupni površini rezervatov v Sloveniji, ki so uvršceni med pragozdne ostanke, ni. Po ocenah Hartmana (1998) je v Sloveniji 14 pragozdnih rezervatov s skupno površino 539,56 ha, kar • D. R., univ. dipl. inž. gozd., je 3,7 % površine vseh gozdnih rezervatov v Sloveniji. Mednje spadata ZGS -OE Ljubljana, Tržaška 2, tudi rezervata Pecka in Rajhenavski Rog, ki sta predmet naše obravnave. 1000 Ljubljana, SLO GozdV 58 (2000) 3 Rozenbergar, D.: Razvojne znaci l nost i sestojev v pragozdnih ostankih Pecka in Rajhenavski Rog Preg lednica 1: Glavne ekološke znacilnosti pragozdnih rezervatov Pecka in Rajhenavski Rog (MLIN­ŠEK et al.1980, HARTMAN et al. 1985, HARTMAN 1987) Table 1: The main eco/og ica/ facts about virgin forest reserves of Pecka and Rajhenavski Rog (MLINŠEK et al. 1980, HART­MAN et af. 1985, HARTMAN 1987) 1.1 Opredelitev problema in namen raziskave 1.1 Problem definition and purpose of research V pragozdnih rezervatih Pecka in Rajhenavski Rog je zgodovina ra­ziskav bogata. V zacetku osemdesetih let sta bila oba rezervata podrobno analizi rana (HARTMAN et al. 1985, HARTMAN 1987). Na celotni površini rezervata so analizirali razvojne faze in debelinsko strukturo, na stalnih raziskovalnih ploskvah pa ostale sestojne parametre. Jeseni leta 1998 smo na stalnih raziskovalnih ploskvah v Pecki ponovili snemanje za vsako drevo na ploskvi. Parametri in kriteriji so bili enaki tistim iz leta 1980 (HARTMAN et al. 1985). Namen raziskave: 1. S pomocjo ponovitev snemanj in že zbranih podatkov nicelnih snemanj na stalnih raziskovalnih ploskvah in v celotnem rezervatu spoznati razvojne znacilnosti pragozdnih sestojev i11 preveriti domneve o razvoju dinarskega jelovo-bukovega pragozda (HARTMAN et al. 1985, HARTMAN 1987). 2. Ugotoviti razlike v spremembah lesne mase in horizontalni strukturi med pragozdnima ostankoma Pecka in Rajhenavski Rog. 3. Ugotoviti, kakšne so nove možnosti in metode za preucevanje horizon­talne strukture gozda. 2 PREDSTAVITEV OBJEKTA 2 PRESENTATION OF THE RESEARCH AREA Pragozdna rezervata Pecka in Rajhenavski Rog sta predstavnika dinarskega jelovo-bukovega gozda, ki je mocno razširjena gozdna združ­ba pri nas (PUNCER 1980). Ta gozd uspeva na nadmorski višini od 700 do 1.200 m. Zaradi zelo razgibanega reliefa so talne razmere pestre. Kljub temu so zaradi apnenca, ki je prevladujoca maticna podlaga, najpogos­tejša rjava pokarbonatna tla razlicnih razvojnih stopenj. Na vrhovih skalnih pobocij se pojavljajo rendzine (slika 2), na dnu vrtac in dolin pa globoka rjava tla. . . Pecka Rajhenavski Rog Velikost 1 Size 60,20 ha 51,30 ha !:.ega 1 Geographicaf position Greben roškega masiva, južno od najviš- Kraška planota na SV obrobju roškega masiva nad dolino Krke jega vrha Rog (1 .100 m n. v.) Central part of Rog ridge, south of the High Karst plateau on the NE edge of highest peak Rog Rog ridge, above the Krka River Valley 800-920 m Nadmorska višina 795-910 m Height above sea level Vse lege 1 All expositions P revladujbca ekspozicija Vse lege 1 All expositions 1 · Main exposition Povprecna letna ko li cina 1.220 mm 1.406 mm padavin 1 Average annuaf precjpitations 1 12,6 oc Povprecna temperatura 14,3°C Average temperature Meteoreloška postaja Novo mesto (193m n. v.) 1 Kocevje (465 m n.v.) Data focation Maticna podlaga 1 Parent reck Apnenec 1 Limestone Tla 1 Soil Apnenec 1 Limestone Rjava pokarbonatna razlicnih globin 1 Brown ca/cerous soi/s Oddelek 1 Com12artment 31 -GERog 37 -GE Soteska 116 GozdV 58 (2000) 3 Roženbergar. D.: RazvoJne znac1lnost1 sestojev v pragozdnih ostankih Pecka 1n RaJhen·avskl Rog 3 METODE 3 METHODS Podatki za celotno površino rezervata Pecka so bili zbrani v arhivu Zavoda za gozdove Slovenije, OE Novo mesto, nekateri pa povzeti iz publikacije Strokovna in znanstvena dela 81, Pragozd Pecka (HARTMAN et al. 1985). Za rezervat Rajhenavski Rog smo uporabili podatke Zavoda za gozdove Slovenije, OE Kocevje, ter podatke iz publikacije Strokovna in znanstvena dela 89, Pragozd Rajhenavski Rog (HARTMAN 1987). Za analizo horizontalne strukture rezervata Pecka smo uporabili le­talske posnetke Geodetskega zavoda Slovenije (CAS 1997, format 24 x 24) v stereoskopskem pokritju in merilu 1 : 17.400. Podatke, ki se nanašajo na rezervat Pecka, smo pridobili s snemanjem na stalnih raziskovalnih ploskvah septembra 1998 (ROŽENBERGAR 1999). V rezervatu ležijo štiri stalne raziskovalne ploskve s skupno povr­šino 2,9 ha, kar je 4,8% površine rezervata. Vsakemu drevesu smo izmerili obseg v prsni višini, ocenili njegovo slojevitost (socialni položaj), vitalnost, zdravstveno stanje in razvojno težnjo ter ga uvrstili v posamezno razvojno fazo. Na ploskvi 3 smo vsakemu drevesu izmerili še dimenzije krošnje in njegovo višino. Vsi parametri, razen obsega drevesa, dimenzije krošnje ter višine dreves na ploskvi 3, so bili doloceni na podlagi ocen clanov terenske ekipe. Poenotenje kriterijev smo dosegli s poskusnimi ocenjevanji in v pogovoru z ocenjevalci nicelnega stanja. Lesno zalogo smo izracunali na podlagi polnih premerb na ploskvah in v celotnem rezervatu . Rezervata sta bila v vecini primerov polno pre­merjena ob obnovi gozdnogospodarskih nacrtov. V rezervatu Pecka smo uporabili vmesne tarife (COKL 1992), in sicer za jelko V 8/9 in za bukev V 10, v Rajhenavskem Rogu pa za jelko V 8 in za bukev V 9. Letalski posnetki pragozdnega rezervata Pecka iz leta 1997 so bili osnova za izdelavo ortofotokarte, ki je bila izdelana s pomocjo programs­kega paketa DMS. Ortofotokarto smo izdelali v merilu 1 : 2.500 in na njej oznacili vse sestojne vrzeli, vecje od pet arov. Vrzeli smo kasneje s pomocjo programskega paketa ArcView digitalizirali in izracunali površine za vsako vrzel. Na isti nacin smo digitalizirali tudi karto razvojnih faz, ki jo je izdelal Hartman (HARTMAN et al. 1985). Grafikon 1. Lesna zaloga iglavcev in listavcev v m3/ha v obdobju 1953-1994 -Pecka (HARTMAN et al. 1985, arhiv ZGS, OE Novo mesto) Graph 1. Growing stock of coni­fers and deciduous trees in ,-nJ/ha in the period of 1953-1994 -Pecka (HARTMAN et al. 1985, ZGS, OE Novo mesto archive) O lglavci 1 Conifers 1000 900 ~ (.) 800 .2 V) O> 700 ·~ ero 600 .r:. -;o-'E soo Ol o Cii 400 N co c: 300 Vl Q) _, 200 100 o 1953 1963 1973 1980 1982 1994 Leto 1 Year Roženbergar D .. Razvojne znacilnostJ sestojev v pragozdn1i1 ostankih Pecka in Rajhenavski Rog 900 800 ~ 700 {J ..2 (fJ Ol 600 -~ e 500 C!>1 ro E 400 Ol o co N 300 ctl c (/) aJ 200 _J 100 o 1957 1967 1976 1985 1995 Leto 1 Year Grafikon 2: Lesna zaloga iglavcev 4 REZULTATI in listavcev v m3/ha v obdobju 4 RESULTS 1957-1995 -Rajhenavski Rog (HARTMAN 1987, BONCINA 4.1 Razvoj lesne zaloge pragozdnih sestojev v Pecki in 1999) Rajhenavskem Rogu Grapll 2 Growfng stock of coni­fers and deciduous trees in m3/ha 4.1 Growing stock changes in Pecka and Rajhenavski Rog virgin in the period of 1957-1995-Raj­ forest stands henavski Rog (HARTMAN 1987, BONC/NA 1999) Skupna lesna zaloga v pragozdnem ostanku Pecka v analiziranem obdobju nenehno upada, saj se je v dobrih 40 letih s prvotnih 942 m3/ha zmanjšala na 714 m3/ha (za 24 %). Še bolj izrazito se zmanjšuje lesna zaloga jelke, ki se je v zadnjem desetletju zmanjšala za 41 %. Lesna zaloga bukve se je v obdobju 1953 -1982 le neznatno spreminjala. Opazen je porast lesne zaloge bukve v zadnjem desetletju za 15 % (grafikon 1 ). Delež lesne zaloge bukve in Slika 1: Panj sredi rezervata prica o clovekovi prisotnosti. Fotografija je bila posneta na stalni razisko­valni ploskvi š1.1, ki leži sredi pra­gozdnega rezervata Pecka. Panj je verjetno posledica planskih se­cenj v letih po drugi svetovni vojni. Figure 1. The stump is the proof of human activity in !he virgin fo­rest. The picture was taken on the permanent research plot No. 1 lying in the middle of the virgin forest reserve. The stump is pro­bab/y the result of heavy /ogging in this forests after the second world war. Roženbergar. D : Razvojne znacilnosti sesto)ev v pragozdn1 t1 ::Jstanl ih Pecka in Rajl1ena'Jski Rog 40 ... ······ Cl) <1> 35 ...... ~ o 30 '­ Q) .o 25 E ::;, ro ~..c ~z > Q) -o ..Q ·;;: Q) ,Ci) -lglavci 1 Conders 94 -Listavci 1 Deciduous trees 94 ......... lglavci 1 Conders 53 ···-··· Listavci 1 Deciduous trees 53 ..... ~········ .. , .. ·········· ······ 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Debelinska stopnja (Sem) 1 Diameter level (5 cm step) jelke v skupni lesni zalogi je v celotnem analiziranem obdobju nad 98­odstoten in se le minimalno spreminja. Vse ugotovitve o razmerjih med iglavci in listavci veljajo zato tudi za razmerja med jelko in bukvijo. Lesna zaloga pragozdnega ostanka Rajhenavski Rog se je v obravnavanem obdobju le neznatno spreminjala. Višina lesne zaloge se giblje okoli 800 m3/ha. Delež jelke v skupni lesni zalogi je v letu 1967 narastel na 64 %, potem pa se je do leta 1995 zmanjšal na današnjih 57 % (grafikon 2). Delež bukve v skupni lesni zalogi pocasi narašca. V letu 1995 je znašal 43 % celotne lesne zaloge sestojev. 4.2 Debelinska struktura in število dreves 4.2 Number of trees according to their dia meter Debelinska struktura pragozdnega ostanka Pecka se je od leta 1953 do 1994 mocno spremenila. Povprecno število dreves na hektar se je zmanjšalo s 399 na 232. število bukev se je zmanjšalo za 28 %, število jelk pa za 66 %. Zmanjšanje števila dreves je posledica staranja in raz­padanja gozdnih sestojev. Spremembe debelinske strukture kažejo na mocno zmanjševanje de­leža jelke. Tudi v najvišjih debelinskih stopnjah se število jelk ne povecuje, kar je sicer znacilno za sestoje, ki se starajo. Pri bukvi je opazen premik krivulje v desno proti vecjim debelinskim stopnjam. V višjih debelinskih stopnjah (od 17. stopnje naprej) je število jelk še vedno vecje kot število bukev. Zmanjševanje deleža jelke ne moremo v celoti pojasniti z obnovit­ven imi cikli sestojev in je verjetno tudi posledica pojava umiranja jelke. V Rajhenavskem Rogu se je povprecno število dreves na hektar zmanj­šalo s 302 na 252. Leta 1957 je bilo v vseh debelinskih stopnjah iglavcev vec kot listavcev. Leta 1995 so iglavci po številu prevladovali le od 13. debelinske stopnje naprej. V obravnavanem obdobju se je skoraj za polovico znižalo število iglavcev v nižjih in srednjih debelinskih stopnjah, nad 15. debelinsko stopnjo pa se je število iglavcev povecalo. Listavcev je v višjih, najbolj opazno pa v najnižjih debelinskih stopnjah vec kot v preteklosti. Z grafiko na 4 lahko razberemo, da se jelka iz nižjih debelinskih stopenj ne vrašca naprej v višje stopnje. Le jelova drevesa, ki so v preteklosti že imela svoj prostor v zgornji drevesni plasti, so uspela. Premik krivulje iglavcev v desno kaže na staranje jelove populacije (BONCINA 1999), Grafikon 3 število dreves iglav­cev in listavcev po debelinskih stopnjah v letih 1953 in 1994 -Pecka (HARTMAN et al. 1985, arhiv ZGS, OE Novo mesto) Graph 3: Number of conifers and deciduous trees according to their dia meter in the period of 1953-94 -Pecka (HARTMAN et al. 1985, ZGS, OE Novo mesto archive) GozdV 58 (2000) 3 Roženbergar. O Razvojne znacrlnost r sestojev v pragozdnih oslankrh P e cka 111 Rajhenavskr Rog lglavci 1 Conifers 57 Listavci 1 Deciduous trees 57 lglavci 1 Conifers 95 Listavci 1 Deciduous trees 95 35 30 Cl) Q) ~ ...... o 25 ...... (1) .c f: 20 ::::! co <..c ~z Q) 15 > ~ -o ~ 10 ·;; (!) ,Ci) 5 ••••..•..... 0~-+--~--~-+--~--~-+--~--~-+--~--r--+--~--~-+~~~ 2 3 4 5 6 7 8 9 1 o 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Debelinska stopnja (5cm) 1 Diameter level (5 cm step) Grafikon · 4 · število dreves ig lav­zmanjšanje števila tankega drevja pa na neuspešno pomlajevanje in cev in listavcev po debelinskih vrašcanje jelke. Razmerja med bukvijo in jelko se bodo povecevala v korist stopnjah v letih 195 7 in 1995 - bukve. Upad števila iglavcev je podoben kot v Pecki, vendar nekoliko manj Rajhenavski Rog (HARTMAN Izrazit. 1987, BONCINA 1999) Graph 4· Numberofconifers and 4.2.1 Razvojne faze deciduous trees according to their 4.2.1 Development phases diameter in t/1e period of 1957­1995 Rajhenavski Rog Ocena zastopanosti razvojnih faz navadno temelji na ocenah površin, (HARTMAN 1987, BONC!NA ki jih zavzemajo sestoji posamezne razvojne faze . V našem primeru 1999) imamo na razpolago le podatek o številu dreves v vsaki razvojni fazi Grafikon 5: Delež dreves v posa­pragozdnega ostanka Pecka v letih 1980 in 1998 (grafikon 5). Kljub manj mezni razvojni fazi na raziskoval­primernim podatkom lahko s primerjavo podatkov grobo ocenimo razvoj nih ploskvah-Pecka(%) sestojev na trajnih raziskovalnih ploskvah. Grap/1 5· Percentage of trees in V preucevanem obdobju je prišlo do velikih sprememb v razmerju different developmental phases razvojnih faz. število dreves je manjše v optimalni in inicialni fazi, precej on the permanent research plots vecje pa v optimalni fazi s pomlajevanjem, fazi razpadanja in inicialni fazi ·Pecka pod zastorom. Optimalna Optima/ Optimal. s pomi. Optima/ with g. Prebiralna Staranje Razpadanje Mixed O/der Decay Razvojna faza 1 Deve/poment phase lnicialna­zastor Juv. under the canopy lnicialna Juvenile 120 GozdV 58 (2000) 3 Rozenbergar. D.: Razvojne znacilnosti sestojev v pragozdnih ostankih Pecka in Ra]henavski Rog 4.3 Analiza vrzeli 4.3 Gap analyses Vrzeli so posledica motnje v gozdu. V glavnem jih locimo po velikosti, in sicer na manjše, ki so posledica propada enega drevesa ali manjše skupine dreves, in na vecje, ki so posledica razlicnih ujm, kot so vetrolom, požar itd. (PETERKEN 1996). Raziskovalci podatke za analizo dinamike vrzeli praviloma pridobijo s terenskimi merjenji. Obicajna spodnja veli­kostna meja pri študiju dinamike vrzeli se v tem primeru giblje v intervalu 25-50 m2 (RUNKLE 1990, SPIES et al. 1990). Ce uporabljamo letalske posnetke, taka natancnost ni mogoca . Sami smo horizontalno strukturo celotne površine pragozdnega rezervata Pecka analizirali s pomocjo letalskih posnetkov. Omejili smo se le na vrzeli. Vrzel je v našem primeru definirana kot vec kot 5 arov velika površina brez zastara zgornjega drevesnega sloja. Rezervat Reserve Pecka-1980 (HARTMAN et al.1985) Pecka-1997 Rajh. Rog-1994 (BONCINA 1997) N % n % n % 5-10 arov 8 45 26 58 6 100 10 -15 arov 4 22 12 27 o o 15-20 arov 2 11 5 11 o o 20-25 arov 2 11 1 2 o l____Q__ 25-30 arov o o o o o o 1 nad 1 above 30 arov 2 11 1 2 o o 1 Skupaj 1 Total 18 100 45 100 6 100 V vseh treh primerih po številu prevladujejo manjše vrzeli. Tri cetrtine vrzeli je manjših od 15 arov. Od leta 1980 do danes se je v Pecki število vrzeli vec kot podvojilo. V Rajhenavskem Rogu je vrzeli bistveno manj, hkrati so vse vrzeli manjše od 1 O arov (preglednica 3). Rezervat 1 Reserve Pecka-80 Pecka-97 Rajh. Rog-94 Povprecna velikost vrzeli Average size of gaps 16,1 ar 10,5 arov 6,5 arov Standardni odklon Standard deviaUon 16,6 arov 5,4 are 0,6 ara Skupna površina vrzeli Total area 290 arov 473 arov 39 arov Delež vrzeli v površini rezervata Percentage of gap size in total area of the rese/Ve 4,8% 7,9% 0,8% Na celotni površini rezervata Pecka je bilo leta 1980 18 vrzeli, od katerih se jih 1 O deloma prekriva z vrzelmi, ki smo jih evidentirali leta 1998. Štirim od teh vrzeli so se površine povecale, vsem ostalim pa zmanjšale. Kar 4 vrzeli iz leta 1980 so vecje od 20 arov in zavzemajo skupaj 53 % površine vseh vrzeli. Po številu so l. 1980 prevladovale najmanjše vrzeli, do 1 O arov. ki pa so zavzemale le 19 % površine vseh vrzeli (slika 3 -levo). Na sliki za leto 1997 (slika 3 -desno) je opazno, da velikih vrzeli iz leta 1980 ni vec . Na istih lokacijah je vec manjših vrzeli, kar je posledica zarašcanja okoliških krošenj in vrašcanja drevja v vrzeli v zgornji drevesni sloj. Nekatere vrzeli srednje velikosti (1 O do 20 arov) so v analiziranem obdobju popolnoma izginile (slika 3). Preglednica 2 število vrzeli (n) po površinah in njihovi deleži(%) glede na skupno število vrzeli Table 2: Number of gaps (n) according to their size and their percentage (%) of total number ofgaps Preglednica 3: Povprecna veli­kost, skupna površina in delež vrzeli v površini rezervata Table 3: Average size, total area and percentage of gap size in total area of the reserve GozdV 58 (2000) 3 Roženbergar, O . RClZVOJile znacilnosti sesloJeV v pragozdnih os[ankill Pecka in Rajhenavsl\1 Rog Slika 3. Lokacije vrzeli v letu 1980 Od leta 1980 do leta 1997 se je skupna površina vrzeli v Pecki povecala (levo) in v letu 1997 (desno)­za 65 %. Kljub temu se je povprecna velikost vrzeli zmanjšala. V Rajhe­Pecka (M = 1 : 1 0.000) navskem Rogu je delež vrzeli v površini rezervata bistveno manjši, saj Figure J; Positions of the gaps in ne dosega nni 1 %. Tudi povprecna velikost vrzeli je manjša (preglednica 4). the year 1980 (/efl) and in the year 1997 (right)-Pecka (M=1 :10000). 5 RAZPRAVA 5 DISCUSSlON 5.1 Primerjava strukture obravnavanih pragozdnih rezervatov 5.1 Comparison of virgin forests reserves structure 5.1.1 Lesna zaloga 5.1 .1 Growing stock Lesna zaloga pragozdnih sestojev lahko kjub velikim spremembam v drevesni sestavi, debelinski strukturi in deležih razvojnih faz ostaja ne­spremenjena, zato ni najprimernejši sestojni parameter za opisovanje razvojnih procesov v pragozdnih sestoj ih (BONC INA 1998 ). Kljub temu lahko spremembe skupne kolicine, predvsem pa spremembe v zastopa­nosti posameznih drevesnih vrst v skupni lesni zalogi, nudijo koristne informacije o razvojnih dogajanjih v pragozdu. Rajhenavski Rog v zadnjih štiridesetih letih ni doživljal velikih sprememb v skupni lesni zalogi, v Pecki pa so se v tem obdobju zgodile velike spremembe. Zmanjšanje skupne lesne zaloge, predvsem zaradi velikega zmanjšanja deleža jelke, nakazuje trende gibanja lesnih zalog v pri­hodnosti. V obravnavanem obdobju je prirasla masa bukve v Pecki enaka kolicini odmrlih dreves bukve, vendar pa kljub svoji veliki rastni moci bukev ne more pokriti zmanjšanja lesne zaloge jelke. Analiza vitalnosti je po­kazala, da bo jelka še naprej intenzivno admirala in da se bo njen delež še naprej zmanjševal, tako da bo v prihodnosti lesna zaloga jelke pred­stavljala le neznaten delež skupne lesne zaloge. Proces bo izrazitejši v Pecki kakor v Rajhenavskem Rogu . Jelka je v rezervatu Pecka manj vitalna, pa tudi vpliv abiotskih motenj je vecji. Zaradi velikih dimenzij bo odmiranje jelke znatno vplivalo na skupno lesno zalogo. Ta se bo zmanj­ševala, dokler bukev ne bo izkoristila razpoložljivega rastnega prostora. Roženbergar. D .. Razvojne znacilnosti sestojev v pragozdn1h ostankih Pecka 1n Ra1henavsk1 Rog Slika 2: Rastišcni pogoji so mar­sikje v rezervatu izredno neugodni (obe foto: Dušan Roženbergar) Figure 2· Growing conditions in the virgin forest resetves can be very poor in some places (all photo: Dušan Roženbergar) Glede na razširjenost in obilje bukovega pomladka pricakujemo povece­vanje števila bukovih dreves nad meritven im pragom in njihovo vrašcanje v zgornji sloj. Razgradnja sestojev, ki se v Rajhenavskem Rogu šele zacenja, poteka v Pecki že vsaj 30 let in ne bo koncana, dokler bukev ne zapolni vrzeli v zgornjem sloju. 5.1.2 Debelinska struktura 5.1.2 Diameter distribution Spremembe debelinske strukture v pragozdovih dobro ponazarjajo dosedanji razvoj in omogocajo napovedovanje prihodnjega razvoja. V našem primeru pokaže primerjava debelinskih struktur obeh objektov velike razlike v vseh debelinskih stopnjah. V petdesetih letih je bilo število dreves od 3. do 12. debelinske stopnje v Pecki skoraj dvakrat vecje kot v Rajhenavskem Rogu . Ceprav je danes v Pecki število dreves, prera~ cunano na hektar, le za 5 % manjše kot v Rajhenavskem Rogu, pa je tankega drevja ter zelo debelega drevja ( 14.-18. debelinska stopnja) skoraj za polovico manj, vec pa je srednje debelih dreves. Navedene razlike so posledica razlicnih razvojnih stadijev vecine ses­tojev v obeh objektih. Bencina {1998) ugotavlja, da so sestoji v rezervatu Rajhenavski Rog zaradi zmanjšane gostote dreves, povecanja števila najdebelejših in zmanjšanja števila srednjedebelih dreves v fazi staranja, ponekod pa tudi v fazi razpadanja. Razmere v rezervatu Pecka z majhnim deležem debelega in vecjim deležem srednjedebelega drevja so znacilne za sestoje v fazi razpadanja, ki nastopi po fazi staranja. Delež najtanjših dreves v Pecki se bo v prihodnje povecal, saj je pomladek mocno razširjen po celotni površini. Marsikje je že v fazi letvenjaka. 5.2 Vrzeli 5.2 Gaps Analiza vrzeli na celotni površini rezervata je v preucevanem obdobju, od leta 1980 do leta 1998, pokazala znatno povecanje števila in skupne površine vrzeli ter tako potrdila domnevo o hitrih sestojnih spremembah v pragozdnem ostanku Pecka. V vseh treh preucevanih primerih (Pecka GozdV 58 (2000) 3 Roženbergar, D.: Razvojne znacilnost i sestojev v pragozdnih ostankih Pecka 1n Rajhenavski Rog 1980 in 1997, Rajhenavski Rog 1994) po številu prevladujejo vrzeli, velike od 5 do 1 O arov, ki so posledica propada enega drevesa ali manjše skupine dreves. Glede na te podatke lahko potrdimo domnevo, da v dinarskem pragozdu bukve in jelke prevladujejo endogene motnje (BORMANN 1 LIKENS 1979, SONCI NA 1 DIACI 1998), saj so naravne katastrofe vecjih intenzivnosti redke. Glavni vzrok motenj je umiranje jelke, kar je verjetno posledica antropogenih vplivov (onesnaženje, klimatske spremembe). Pragozd ni ostanek je v preteklosti že doživljal motnje, saj so te sestavni del gozdnih ekosistemov, vendar verjetno nikoli tako intenzivno kot v zadnjih tridesetih letih. Kljub temu je ekosistem stabilen, saj lesna zaloga nikoli ni bila manjša od 700 m3. Poleg tega je v rezervatu ogromno mrtve lesne mase, tako da se skupna lesna masa zelo malo spreminja in je vedno nad 1.000 m3/ha. Vse manjši delež jelke bo vplival na obnovitvene cikle sestojev. Zaradi vecjega deleža bukve bo v prihodnosti v teh pra· gozdnih ostankih verjetno znacilen vecjepovršinski razpad sklepa in bu· kavo pomlajevanje. 5.2.1 Problemi pri preucevanju horizontalne strukture v pragozdu 5.2.1 General problems in horizontal structure research of the virgin forest Razvojne faze so le pripomocek za prikazovanje stanja sestaja v do· locenem trenutku. Njihove definicije predstavljajo idealizirano podobo sestojev in njihovih parametrov. Terensko delo kmalu pokaže, kako težko je uvršcati naravne strukture v sistem. Klasificiranje dolocenih sestojev, gnezd ali skupin drevja je dostikrat težavno, ker ne ustrezajo postavljenim definicijam v celoti. Še vecji problem je razmejevanje posameznih raz­vojnih faz, saj v naravnem gozdu ni ostro zacrtanih linij. Dostikrat bi bilo strukturne in druge spremembe v pragozdnih sestojih primerneje ozna­cevati z gradienti kot pa s strogo postavljenimi mejami. Tudi v našem primeru se je izkazalo, da so uporabljene definicije razvojnih faz prevec toge in premalo natancno definirane, da bi natancno predstavile realno strukturo pragozda. Kljub temu smo v raziskavi uporabili "stare" (HARTMAN et al. 1985) definicije razvojnih faz, saj smo menili, da so informacije iz preteklosti dragocene. Pri dolocevanju razvojnih faz na terenu so nam bili v veliko pomoc popisovalci nicelnega stanja. Take priložnosti vecina raziskovalcev nima, zato je potrebno za bodoce delo natancno dolociti kriterije za dolocevanje elementov horizontalne strukture in razviti metodologijo, ki bo ponovljiva in uporabna ne glede na velike sestojne spremembe. Predlogi za rešitev zgoraj navedenih problemov so: -Osnovni elementi za dolocevanje horizontalne strukture naj bodo enos­ tavni (vrzel-nevrzel) in do neke mere locljivi tudi na letalskih posnetkih. Izhodišce za njihovo oblikovanje naj bodo v preteklosti že postavljene definicije (LEIBUNDGUT 1959). -Osnovni elementi za dolocevanje horizontalne strukture morajo biti dobro definirani in opisani, pri cemer si lahko pomagamo s fotografijami ali izdelanim katalogom, kar ne bo dovoljevalo razlicnih interpretacij. -potrebno je dolociti minimalno površino sestaja, ki še lahko nastopa kot osnovni element za dolocevanje horizontalne strukture, in najprimernejše merilo za analizo osnovnih elementov horizontalne strukture. -Uporaba letalskih posnetkov je koristna in priporocljiva. Razvojne faze preucujemo , ker nas zanimajo dinamika sestojev, nacini pomlajevanja in motnje v sestojni dinamiki. Metodologija naj bo prilagojena Roženbergar. O : Razvojne znac i lnost i sestojev v pragozdnill ostankih Pecka in Rajhenavsk1 Rog tem raziskovalnim vprašanjem. Vprašanja kompeticije, preslojevanja itd. pa lahko preucujemo na trajnih raziskovalnih ploskvah in s pomocjo modelov. V prihodnosti lahko pricakujemo pojav vedno novih metodologij pre­ucevanja horizontalne strukture gozda. Njihov razvoj bo moral iti v smeri objektivizacije, obenem pa bo moral omogociti primerljivost vseh podatkov (enotna metodologija), tudi tistih, zbranih v preteklosti. 6 ZAKLJUCEK 6 CONCLUSJON Vse opravljene analize kažejo, da se vertikalna in horizontalna struktura pragozdnih sestojev intenzivno spreminjata. Kljub podobnim rastišcnim razmeram obstajajo bistvene razlike v strukturi sestojev obeh pragozdnih ostankov. Letalski posnetki so koristen in uporaben pripomocek, saj omo­gocajo objektivno dolocanje vsaj grobih elementov horizontalne strukture gozda in lahko pripomorejo k razvoju objektivnih in -primerljivih metod proucevanja horizontalne strukture. 7 ZAHVALA 7 ACKNOWLEDGEMENT Clanek je povzetek diplomske naloge z istim naslovom, zato se tudi tu zahvaljujem vsem, ki so pripomogli k njeni izdelavi. Še posebej pa se zahvaljujem: doc. dr. Juriju Diaciju, doc. dr. Andreju Boncini, univ. dipl. inž. Tomažu Hartmanu, dr. Davidu Hladniku in obmocnima enotama Zavoda za gozdove Slovenije v Novem mestu in Kocevju . Stand Dynami1cs of the Virgin Forest Remnants of Pecka and Rajhenavski Rog Summary Structures of virgin forest reserves of Pecka and Rajhenavski Rog are analysed in the paper. Both fO'rest reserves have a rich history of research. Up to 1980, only particular parts or elements of the virgin forests were analysed. At the beginning of the 1980's both forest reserves were fully measured and development phases and the distribution of the tree dia mete rs we re analysed. Permanent research plats were established and the following parameters were measured or estimated for each tree: diameter at breast height, status of the crown in the canopy, vitality, health condition and development phase. ln 1998, the same measurerments were done on permanent research plats in Pecka. Ana•lyses of texture of the reserves were done with the use of previously made maps of development phases, and with the help of aerial photographs. Analyses of the growing stock show that averag.e· growing stock in Pecka decreased from 942 m3/ha to 714m3/ha. The growing stock of silver fir (Abies alba) decreased 41 %from 1980-98. From 1957-95, the growing stock in Rajhenavski Rog didt not change much and stayed in the value of about 800 m3/ha. The decrease of silver fir growing stock is noticeable, but the process is not as intensive as it is in Pecka . The number of trees had d:ecreased in both forest reserves. Analyses of the vitality and development phases were made on the permanent research plats. Com pared to Rajhenavski Rog, the vitality of trees in Pecka is inferior. Development phases percentages changed rap•idly. The area of optima! and juvenile phases had decreased, while the area of optimal ph ase wi1th ground regeneration, decay phase and juvenile phase under the canopy has increased. The texture of the Pecka reserve was analysed for the years 1980 and 1997. Rajhenavski Rog texture was only analysed for the year 199'4. The number and the a.rea of gaps in the period of 1980 to 97 in Pecka had increased. Gaps from 5 to 1 O ares (are= 1OOm2> prevail, asa result of dying of one or a small GozdV 58 (2000) 3 Rozenbergar, D .. Razvojne znacilnosti sestoJeV v pragozdnlh ostankih Pecka ln Rajhenavski Rog group of trees. The gap cover of the reserve Pecka in 1980 was 4,8 %. It was 7,9% in 1997. The g.ap cover in Rajhenavski 1Rog represents 0,8 % of the whole area of the reserve. All the analyses show that development processes and stand parameters change rapidly ina relatively short period of time. Vertical and horizontal structures are not constant. Both forest reserves. differ in all analysed elements. Aerial photos are a useful tool and can contribute to the development of objechve methods in the horizontal structure research. VIRI/ REFERENCES BONCINA, A. 1 DIACI, J., 1998. Contemporary research on regeneration patterns of Mid-European virgin forests with recomendations for future research.-Zbornik gozdarstva in lesarstva 56, s. 33-53. BONCINA, A., 1997. Naravne strukture gozda in njihove funkcije pri sonaravnem gospodarjenju z gozdom.-Doktorska disertacija. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 21 O s. BONCINA, A., 1999. Stand dynamics of the virgin forest Rajhenavski Rog (Slovenia) during the past century.-V: Proceedings of the invited lecturers' reports presented at the COST E4 Management Commitee and Working Groups Meeting in Ljubljana, Slovenija, Virgin Forests and Forest Reserves in Central and East European Countries. Ljubljana, University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Forestry and Renewable Forest Resources, 171 s. BORMANN, F. H. / LIKENS, G. E., 1979. Catastrophic disturbances and the steady state in northern hardwood forests.­ Am. Sci. 67, 6, s. 660-669. COKL, M., 1992. Gozdarski prirocnik.~ Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 342 s. DERBIŠ, M., 1957. Pragozd v Kocevskem Rogu .-Diplomska naloga, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana, 46 s. HARTMAN, T. 1 TURK, V. 1 KASTELIC, A., 1985. Pragozd Pecka.-V: Gozdni rezervati Slovenije, Strokovna in znanstvena dela 81, 75 s. HARTMAN, T., 1987. Pragozd Rajhenavski Rog.-V: Gozdni rezervati Slovenije, Strokovna in znanstvena dela 89, 80s. HARTMAN, T., 1998 . Hundred years of virgin forest conservation in Slovenia.-V: Proceedings of the invited lecturers' reports presented at the COST E4 Management Commitee and Working Groups Meeting in Ljubljana, Slovenija , Virgin Forests and Forest Reserves in Central and East European Countries. ljubljana, University of Ljubljana. Biotechnical Faculty. Department of Forestry and Renewable Forest Resources, 171 s. HOCEVAR, M., 1992. Daljinsko pridobivanje podatkov v gozdarstvu.-Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 173 s. KORPEL, š., 1995. Die Urwalder der Westkarpaten.-Stuttgart, Gustav Fischer Verlag, 310 s. LEIBUNDGUT, H., 1959. Ober Zweck und Methodik der Struktur-und Zuwachsanalyse von Urwaldern .-Schweiz. Zeitschr. f. Forsi\Nesen 110, 3, s. 111-124. LElBUNDGUT, H., 1982. Europaische Urwalder der Bergstufe.-Bern und Stuttgart, Verlag Paul Haupt, 306 s. MLINŠEK, D. 1 ACCETTO, M./ ANKO, B. 1 PISKERNIK, M./ ROBIC, D. / SMOLEJ, l. 1 ZUPANCIC, M., 1980. Gozdni rezervati v Sloveniji.-Ljubljana, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani, 414 s. MLINŠEK, D., 1967. Pomlajevanje in nekatere razvojne znacilnosti bukovega in jelovega mladja v pragozdu na Rogu. -Zbornik BF 15, s. 7-32. MLINŠEK, D., 1975. O novih gozdnih in pragozdnih rezervatih v Sloveniji. MLINŠEK, D., 1985. Naraven gozd v Sloveniji.-V: Gozdni rezervati Slovenije, Strokovna in znanstvena dela 84, 48 s. PETERKEN, G., 1996. Natural Woodland. Ecology and conservation in northern temperate regions.-Cambridge, Cambridge University Press, 522 s. PUNCER, 1., 1980. Dinarski jelovo-bukovi gozdovi na Kocevskem . -SAZU, Razprave 22 , 6, 161 s. PUNCER, l. 1 ZUPANCIC, M., 1968. Pragozd "Rajhenavski Rog" na Kocevskem.-Proteus 30, 8, s. 201-206. ROŽENBERGAR, D., 1999. Razvojne znacilnosti sestojev v pragozdovih Pecka in Rajhenavski Rog.-Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 77 s. ŠIVIC, A., 1924. O starih gozdih na Dolenjskem.-Šumarski list 11, s. 564-567. ŠIVIC, A., 1956. Naši narodni in drevesni parki ter parkovni gozdovi, pragozdovi in drugi zakonske zašcite vredni objekti. -GozdV 14, 9-10, s. 257-271 . VESELIC, Ž., 1998. Ustni vir, Ljubljana, ZGS, november 1998. WRABER, M., 1952. O gozdnogospodarskem in kulturno~znanstvenem pomenu pragozdnih rezervatov.~ Biološki vestnik, 1, S. 38-66. ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVEN IJE. 1998. Površine gozdnih rezervatov po sektorjih lastništva in gozd negospodarskih obmocjih . -npkopis, 4 S. Znanstvene razprave GDK: 302 + 323.12 : 304 Obremenitev sekacev z ogljikovim monoksidom Chain Saw Workers' Loads by Carbon Monoxide Marjan LIPOGLAVŠEK* lzvlece1k: Lipoglavšek, M.: Obremenitev sekacev z ogljikovom monoksidom . Gozdarski vestnik, št. 3/2000. V slovenšcini, s povzetkom v anglešcini, cit lit. 17. Prevod v anglešcino: Eva Naglic. V preteklosti pri gozdnem delu izpušnim plinom in njihovi škodljivosti za zdravje delavcev niso posvecali posebne pozornosti. Šele meritve v kratkih casovnih intervalih so dokazale, da so koncentracije ogljikovega monoksida v nekaterih razmerah nad maksimalno dovoljenimi mejami velik del delovnega casa . Previsoke koncentracije ogljikovega monoksida nastajajo pri podiranju drevja, pri klešcenju iglavcev s košatimi krošnjami in pri secnji v gostih mladih sestojih. Ta clanek prinaša nekatere rezultate merjenja ogljikovega monoksida pri secnji z motorno žago na 11 secišcih po Sloveniji. Koncentracija ogljikovega monoksida je bila v povprecju 7 % casa nad maksimalno dovoljeno koncentracijo, kar je manj, kot so ugotovili raziskovalci v tujini. Clanek razpravlja tudi o tem, ali so sedanje dopustne meje za ogljikov monoksid in za ogljikovodike še primerne, saj povzrocajo le-ti resne okvare zdravja predvsem tam, kjer je motorna žaga osnovni stroj pri secnji drevJa. Kljucne besede: ogljikov monoksid, obremenitev, sekac. Abstract: Lipoglavšek, M.: Chain Saw Workers' Loads by Carbon Monoxide. Gozdarski vestnik, No. 3/2000. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 17. Translated into English by Eva Naglic. ln the past, not much attention was dedicated to exhaust gases asa health damaging factor at foresfry work. Only measurements in the short time in te/Vals prave the concentrations of carbon m.onoxide (CO) in ce rta in conditions exceed MAC, maxima! allowed co.ncentrations during an extensive part of total working time. Air concentrations of CO that are to high, are developed at tree felling, delimbing of conifers with many branches, and at cutting· in dense young stands. The paper presents some of the results of CO measurements with chain saw cutting on 11 working places in Slovenia. CO concentration has exceeded MAC value in 7 percent of investigated working times, which is less than investigators in other countries have found. The author discuses weather1he old MAC values for CO and hydrocarbons (HC) are stili suitable. The health damage caused by exhaust gases Is serious and should be avoided, especially where the chain ~aw is primarily used for cutting work. Key words : carbon monoxid, worker's load, chain saw cutter. 1 UVOD INTRODUCTION V izpušnih plinih motorjev z notranjim izgorevanjem so snovi, ki trenutno ali postopno zastrupljajo organizem delavcev, ki so tem snovem izpos­tavljeni. Ogljikov monoksid (CO), za katerega je bilo doslej najvec meritev koncentracij pri delu v gozdu, povzroca zasicenost rdecih krvnick, tako da niso vec sposobne prenašati kisika. S tem povzroca akutne zastrupitve, ki se zacnejo z glavoboli, koncajo pa lahko s smrtjo, ce je koncentracija CO prevelika in trajanje izpostavljenosti dovolj dolgo. Posledice zasice­nosti rdecih krvnick so neugodne zlasti za srcne in koronarne bolnike, ki imajo zaradi zamašenih žil težave s preskrbo srca s kisikom . Stalna izpostavljenost tudi manjšim koncentracijam CO povzroca pogostejša obolenja dihal, obolenja presnove in nevrološka obolenja. Ogljikovodiki (CH), ki prav tako ostajajo v izpušnih plinih zaradi nepopolnega izgore­vanja, zlasti pri dvotaktnih motorjih, domnevno povzrocajo rakasta obo­ *prof. dr., M. L., univ. dipl. inž. lenja ledvic in krvnega obtoka (VOIGHT 1991 ). V izpušnih plinih so v gozd., Biotehniška fakulteta, majhnih kolicinah škodljivi še dušikovi oksidi. V preteklosti, dokler so še Oddelek za gozdarstvo in obnov­ uporabljali osvinceni bencin, so bile škodljive tudi svinceve spojine. Pri ljive gozdne vire, Vecna pot 83, fizicno zahtevnih delih nastajajo zastrupitve hitreje, ker je ventilacija pljuc Ljubljana, SLO Lipoglavšek, M.: Obremenitev sekacev z ogljikovom monoksidom velika. Zato so na primer pri sekacu namerili zasicenost krvi s HgCO nad dopustnimi 5 %, ceprav dnevna maksimalno dovoljena koncentracija (MDK vrednost-30 ppm v zraku ob dihalih) ni bila presežena (BONGER et al. 1995). Raziskovalci so že zgodaj domnevali, da izpušni plini tudi delavcem v gozdu pušcajo škodljive posledice. S tedaj (v šestdesetih letih) razpolož­ljivimi merilnimi reagencnimi cevkami so v relativno dolgih casovnih ob­dobjih merili koncentracije ogljikovega monoksida ob dihalih delavcev. Ugotovili so (DERETA 1967, KOCIJANCIC 1972), da pri secnji le izjemo­ma, v posebnih razmerah (v vrtacah, v snežnih jarkih okoli dreves), prihaja do koncentracij CO, ki bi presegle tedaj še relativno visoko maksimalno dovoljeno koncentracijo (MDK-50 ppm). Kasneje so ugotovili, da motorna žaga v primerjavi z osebnim avtom izloca pol toliko CO in dvakrat vec ogljikovodikov (CH). To je za majhen motor relativno veliko (WENCL et al. 1979). Ugotovili so tudi, da so bili izpušni plini, ki dražijo sluznice delavcev, zelo moteci, kadar so bile škodljivosti ropota in vibracij zmanj­šane in zlasti kadar so mladi delavci pricakovali, da bodo v gozdu delali v cistem okolju. Ko pa so izdelali merilne inštrumente, ki so omogocili merjenje kon­centracij CO tudi v krajših casovnih obdobjih, pod 1 O sekundami, so raziskovalci (BOMBOSCH 1 KOLB 1989) odkrili, da v mnogih primerih kratke, a pogoste konice koncentracij CO presegajo MDK vrednosti velik del (tudi do 50%) delovnega casa. To se lahko zgodi pri redcenju mladih smrekovih kultur ali pri secnji zrelih bukov ih sestojev. Ker pa CO povzroca akutne zastrupitve, MDK vrednosti ne bi smele biti prekoracene niti kratek cas. Izracunane dnevne povprecne obremenitve sekacev sicer ne pre­segajo MDK vrednosti 30 ppm (STAMPFER 1997), presegajo pa prakticno vedno 1/4 te vrednosti (7,3 ppm), ki pomeni po nekaterih predpisih v tujini mejo, pri kateri se je treba lotiti prvih varnostnih ukrepov. Tudi meritve koncentracij ogljikovodikov (CH) so pokazale, da njihove povprecne dnev­ne koncentracije sploh ne dosegajo dopustnih mej, vendar jih, ker so rakotvorni, ob dihalih delavcev sploh ne bi smelo biti. Do povecanih koncentracij CH pa prihaja tudi med dolivanjem goriva zaradi bencinskih hlapov. Tako koncentracije CO kot tudi koncentracije CH kažejo na nepo­polno izgorevanje goriva in so medsebojno v pozitivnih korelacijskih odvisnostih. Zato so meritve obremenitev delavcev s CO še vedno smo­trne, saj lahko z njimi ocenimo tudi druge škodljivosti izpušnih plinov. 2 METODA IN OBSEG RAZISKOVANJA OBREMENITEV SEKACEV S CO 2 METHODOLOGY AND EXTENT OF INVESTIGATION OF CHAIN SAW WORKERS' LOAD BY CO Ker bo v goratih predelih Slovenije motorna žaga še dolgo prevladujoce motorno orodje pri secnji drevja, smo se odlocili , da pridobimo vsaj manjše število podatkov o obremenitvah sekacev s CO. Ceprav je bilo v tujini že nekaj podobnih raziskav, pa doslej nismo vedeli, kolikšne so te obreme­nitve v naših gozdnogospodarskih razmerah pri tehnologiji secnje dolgega lesa oz. pri naši ucinkovitosti dela. Za merjenje in beleženje koncentracij smo uporabili dozimeter Dositox proizvajalca Compur (Munchen). Oositox je hkrati merilnik in pomnilnik podatkov. Vsakih 1 O sekund spravi v spomin povprecno vrednost izmer­jenih koncentracij CO. Namestili smo ga na desno stran prsnega koša sekaca, cim bliže dihalom. Lipoglavšek, M.: Obremenitev sekacev z ogljikovom monoksidom Med beleženjem koncentracij CO smo sekace posneli z videokamere, tako da smo lahko kasneje, pri obdelavi podatkov, vsakemu 1 O-sekund­nemu casovnemu intervalu pripisali prevladujoci element dela (delovni postopek). Z videoposnetkov pa smo lahko razbrali tudi položaje telesa sekacev in druge vzroke za povecanje koncentracij CO. Pri gledanju videoposnetkov smo ugotovili, da zabeležene koncentracije CO v pom­nilniku sistematicno zaostajajo za dogajanjem pri secnji za 40 do 70 sekund (4-7 intervalov). Merilnik izmeri in zabeleži koncentracije kasneje, kot nastanejo. Pri pripisovanju elementov dela, ki so vzrok za povecano koncentracijo, smo to zamujanje morali upoštevati. Pri snemanju krajših casovnih obdobij dela med študentskim prakticnim poukom smo dolocili elemente dela na drug nacin, samo s pomocjo casovnih študij z navadno štoparico. Zamujanje merilnika smo upoštevali enako. Za obdelavo podatkov o izmerjenih koncentracijah CO smo merilnik kasneje prikljucili na osebni racunalnik (PC) in s programom Datalog istega proizvajalca (Compur) precitali in izpisali v pomnilniku zapisane podatke. Isti program nam je izrisal dnevni potek koncentracije CO, izracunal dnevne obremenitve delavca v vsem posnetem casu ter število in trajanje prekoracitev nastavljene MDK vrednosti 30 oz. 120 ppm. Podatke smo prenesli še v program Microsoft Excel, kjer smo podatkom o koncen­tracijah CO dodali šifrirane elemente dela, za katere smo izracunali casovno frekvencno porazdelitev, aritmeticne sredine in standardne od klo­ne koncentracij CO. Za seštevke elementov dela oz. produktivni in delovni cas smo izracunali tehtane aritmeticne sredine obremenitev s CO, pri cemer so bili ponderji število meritev (6/minuto) oz. trajanje delovnih operacij . Preglednica 1" Delovne razmere pri snemanju CO med secnjo z ·motorno žago Table 1: Working conditions at recording CO concentrations whi/e cutting with a chain saw Secišca Working place -o ~ o :;o z r o C/) "" c.... G) 25 c &: < :;o ~ I G) ~ c ~ 0 :;o ~ ;ij I 0 ;o ~ < ;o I O< :;o ~ < :;o I r-.J ~ :;o ro z 0 )> G) ~ c ~ r-.J o m ;o IJl ro z ~ < ~ :;o :­I Drevesna vrsta Tree species sm sm je (bu) je. bu.ja je. sm je. bu je. bu je. bu. (sm) bu, (sm) je je. bu Sestoj Stands dg. tanjši deb. preb. young mid. age select. preb. select. preb. select. preb. select. preb. select. preb. select. preb. select. preb. preb. select. select. Rastlinska združba Vegetation associat. Piceetum Piceetum A.-Fagelum A. -Fagetum A.-Fagetum A.-Fagetum A.-Fagetum A.-Fagetum A.-Fagetum A.­A.-Fagetum Fagetum Naklon(%) lnclination (%) o 25 10 20 30 20 30 18 20 10 25 Nadmor. višina (m) Allilude over sea (m) 1.250 1.250 565 910 Temperatura (°C) Temperature ("C) 15 18 5 24 18 13 18 16 12 27 20 Posekano drevje (n) Cu/ted trees (n) 41 25 29 14 3 4 7 10 4 5 2 Proizvodi 1 Assortm. število 1 No. (n) dolžine 1/enght (m) 52 42 63 5-8 7-10 3-10 34 5-10 10 8 12 4-11 20 4-12 24 4-8 14 4-12 6 4 9-18 8 Volumen izdelanih gozd. proizv. 1 Assortment's vo/ume igl. 1 cc:mif. (m3) 2.70 8.68 24.24 list. / broadl. (m3) 3.25 Skupaj 1 total (m' ) 2.70 8.68 27.49 m3/drevo 1 tree 0.07 0.35 0.95 29.11 0.16 29.27 2.09 6.02 6.02 2.01 0.32 8.31 8.63 2.16 6.57 5.21 11.78 1.68 1.22 13.51 14.73 1.47 4.66 4.49 9.15 2.29 3.21 1.32 -2.82 3.21 4.14 0.64 2.07 Porabljeni prod. cas 1 Productive time used min. 1 185 212 219 minfml 69 24 8 305 10 47 8 41 s 117 10 120 8 23 9 41 34 13 8 GozdV 58 (2000) 3 Lipoglavsek, M _ Obremenitev sekacev z ogiJikovom monoksidom Preglednica z· Sestava delovne­ga casa (%) v dnevih merjenja koncentracije CO Fabie 2: Daily working time structure (%) at CO concentra­lion measurements Najprej smo v letih 1998 in 1999 na štirih secišcih po Sloveniji, Lanskem vrhu (Ljubljana), Glažuti (Kocevje), Rogli (Celje) in Pokljuki (Bled), v razlicnih sestojih in razlicnih delovnih razmerah naredili celodnevna sne­manja koncentracij CO (preglednica 1 ). Na gozdnogospodarskem obmocju Kocevje smo med prakticnim pou­kom študentov gozdarstva v podjetju Grca d.d. nad Glažuto (Ribnica na Dolenjskem) naredili še sedem delnih snemanj CO v krajših delih delov­nega dneva. Celodnevna snemanja so trajala skupaj okrog 24,5 ur in so obsegala 921 minut produktivnega casa (63 %). Secnja je potekala pri redcenju smrekovega drogovnjaka na Pokljuki, pri redcenju tanjšega debeljaka na Rogli in pri prebiranju jelovo-bukovih sestojev v Dinaridih (Lanski vrh, Glažuta). Med temi snemanji je bilo podrtih 109 dreves in izdelanih 191 kosov ali 68,14 m3 pretežno dolgega lesa iglavcev. Izmerili smo 8.778 koncentracij CO v 1 0-sekundnih intervalih. Pri secnji v jelovo-bukovih gozdovih okrog Glažute smo skupaj posneli še 10 ur dela v delih sedmih delovnih dni ali 423 minut produktivnega casa (69 %). Med temi snemanji je bilo podrtih 35 dreves, izdelanih 80 kosov ali 57,66 m3 lesa iglavcev in listavcev. Tudi sestava delovnega casa po elementih dela (preglednica 2) je bila v posameznih posnetih dneh zelo razlicna. Pri celodnevnih snemanjih je delo z motorno žago trajalo od 39 do 49% casa, pri delnih snemanjih pa od 58 do 87 % ali v povprecju znatno vec, 67 %. Zato pa je bilo pri delnih snemanjih neproduktivnega casa posnetega znatno manj -21 %, pri celodnevnih snemanjih pa 37 %. Sestava delovnega casa je pomemb­na za izracun dnevnih obremenitev sekacev, saj so trajanja elementov dela uteži pri izracunu tehtane sredine. Drevesne vrste Tree species 1 Smreka Spruce Bukev -jelka Beech-fir () (1) o ~~ i5 <: ar ii: Q. cn Q) ::J ~~ IJ) ~­IJ) Bukev -jelka -delna snemanja Beech fir-partfy ~~ ~ii: ~~ S"3 <::IJ) ~~· ~;;: 3 Il> (1) (/) Q) ::J (/) ~ <:: 3 ~~--Il> <8~ !!!.c: ;:,-"O ~ .!!!. Seci šca Working place Delovni postopki Working operations iJ o ::0 A o c (j) c: ~ ~ ~ (j) z (/) 2S ~ c: < ::0 ~ I ()< ()< (j) o ()< :::0 ::0 ::0 m ::0 ::0 ~ ~ o:J 05 05 ~ z ~ m z < < c c < ::0 ::0 ::I: :r: o o ::0 )> ~ < )> ::I: N :::0 N ::I: ""'" Delo z motorno ž. 47 39 49 48 45.4 77 58 63 64 78 58 87 67.4 51.9 Chain saw work Podiranje 12 8 14 112 11.6 22 13 19 18 15 37 33 1"9.7 13.9 Fefling Klešce nj e 33 26 28 31 29.0 50 39 41 43 57 20 46 43.5 33.3 Umbing Prežagovanje 1 3 1 4 2 2.4 3 6 3 3 6 5 3.7 2.8 Crosscutting Krojenje 1 2 3 3 2.4 2 1 3 0.6 1.9 Measuring Ostali produktivni cas 1 Other pro· ductive operations 16 14 12 27 17.6 118 6 16 8 5 30 9 11.6 15 . 8 Ves neproduktivni cas 1 All non pro­ 37 47 39 25 37.1 5 36 21 28 17 1·2 4 121.0 32.3 ductive time Neproduktivni ca s 3 22 7 2 9.2 5 4 10 g 12 6.8 8.5 Non prod. time Odmori in zastoji 34 25 32 23 27.9 s 31 17 18 8 4 14.2 23.8 Pauses and troub. Delovni cas 1/nves­ tigated work. time Trajanje ure:min 4:51 6:41 6:01 6:44 24:23 0:50 1:05 2:28 2:48 1,:39 0:46 0:35 10:11 34:34 Duration h:min Datum /Date 3.6.99 29.7.98 8.1.98 13.5.99 17.6,99 16.6.99 15.6.99 17.5.99 19.5.99 10.6.98 11.6.98 GozdV 58 (2000) 3 Lipoglavšek. M .. Obremenitev sekacev z ogljikovom monoks1dom Nacin dela je bil pri vseh snemanjih podoben. Sekac je z motorno žago samostojno, brez pomocnika, drevo podrl, med klešcenjem je pri iglavcih z vzmetnim metrom izmeril dolžine in debla vecinoma takoj tudi prežagal. Ker je bila motorna žaga tudi med kratkotrajnim odmerjanjem dolžin debla v prostem teku, tudi ta postopek štejemo za delo z motorno žago. Ko se je sekac ob deblu vracal, je deloma prežagoval, obracal samo tanjše kose in jih oklestil še na spodnji strani. Med produktivnimi delovnimi postopki brez motorne žage najdemo poleg obracanja še sprošcanje, razlicno zahtevno vzdrževanje gozdnega reda in prehode od drevesa do drevesa. Med neproduktivne elemente dela pa smo šteli dolivanje goriva, vzdrževanje motorne žage, objektivne zastoje, odmere in pripravljalno zakljucni cas . Rocnega lupljenja v gozdu ni (prenešena je na centralna mehanizirana skladišca ali pa lesa ne lupijo vec) . Snemali smo delo z motornimi žagami Husqvarna in Jonsereds srednjega profesionalnega razreda, z mocjo motorjev od 3 do 4 kW in maso med 5,4 in 6,3 kg (preglednica 3). Secišca Working place , Proizvajalec in tip motorne žage Chain saw producer and type Prostornina valja motorja Engine displacement (cm3) Mo c motorja Engine p0wer (kW) Masa Saw mass (kg) Meša­nica Fuef mix (%) Nastavitev uplinja ca Carburetor adjustment Starost motorke (leta) Age (years) POKLJUKA Husqvarna 254 54 3,1 5,5 5 servis 1 service 1 ROGLA Husqvarna 254 XP 54 3 5,4 5 proizvaj. 1 producer 2 LANSKI VRH Husqvarna 371 XP 71 3,9 5,9 2 sekac 1 worker 0,1 GlAŽUTA Jonsereds 670 66,8 3,3 6,3 2 servis 1 seNice 4 CRNI VRH Jonsereds 640 61,5 6,3 2 sekac 1 worker 3 CRNI VRH Il Jonsereds 670 2 servis 1 service 5 CRNI VRH 24 Jonsereds 670 2 servis 1 seNice 5 RIBNICA Jonsereds 670 66,8 3,3 6,3 2 servis 1 service 2 GlAŽUTA 2 Jonsereds 670 2 servis 1 seNice 4 DEBELI VRH Jonsereds 670 2 servis 1 seNice 3 RIBNICA 1 Husqvarna 268 67 6,2 4 sekac 1 worker 1 Motorne žage so bile stare do 5 let. Delavci so uporabljali mešanico bencina z navadnim oljem za dvotaktne motorje (4-5 %) ali s posebnim oljem proizvajalcev motornih žag (2 %). Uplinjaci so bili nastavljeni veci­noma v servisih ali pa so jih delavci nastavili sami. Sekaci, ki smo jih snemali, so bili stari od 25 do 51 let in izkušeni, s 5 do 22 let delovnega staža kot sekaci, vendar razen dveh, nešolani, samo priuceni s kratko­trajnimi tecaji za sekaca. Njihova telesna masa (70 do 125 kg) pa tudi telesna višina (174 do 188 cm), ki zaradi oddaljenosti nosu od motorne žage lahko vpliva na obremenitev s CO, sta bili nadpovprecni. Vecinoma so bili kadilci, kar lahko tudi povecuje obremenitve s CO (BONGER et al. 1995). Delovni ucinki vseh delavcev med snemanjem CO so bili visoki. Delovna skupina, ki smo jo snemali v Glažuti, je bila po zaslužkih v preteklosti najboljša v delovni enoti Ribnica. Vremenske razmere med snemanjem koncentracij .so bile za delo ugodne (temperatura zraka vecinoma med 15 in 20° C, brez padavin). Celodnevna snemanja smo opravili ob izbranih nevetrovn1h dnevih, tako da med delom gibanja zraka z anemometrom ni bilo mogoce izmeriti, ceprav v naravi ozracje ni nikoli povsem mirno. Zaznati je bilo le rahlo gibanje listja dreves. Tudi pri delnih snemanjih ni bilo vetrovno, saj sicer ne bi izmerili koncentracij CO. Veter namrec hitro odnese izpušne pline stran od delavca. Preglednica 3: Motorne žage pri merjenju koncentracij CO Table 3. Chain saws at CO concentration measurements GozdV 58 (2000) 3 Grafikon i: Koncentracija CO med delovnim casom pri secnji z motorno žago-secišci Glažuta in Rogla Grap/7 1: CO concentration du­ring the working time at chain saw cutting -cutting places G/ažuta and Rogla 3 REZULTATI RAZISKAVE 3 RESULTS OF THE RESEARCH Analizirali smo dnevna nihanja koncentracij CO ob dihalih sekacev in prekoracitve dopustnih mej obremenitev. Iz casovnih porazdelitev kon­centracij smo ugotovili prispevek posameznih delovnih postopkov k dnev­nim obremenitvam. Izracunana povprecja po elementih dela smo uporabili za izracun povprecnih dnevnih obremenitev sekacev s CO iz izpušnih plinov motorne žage. 3.1 Potek koncentracij CO v delovnem casu 3.1 Distribution of CO concentrations during the working time Za koncentracije CO ob dihalih sekacev so zelo znacilna velika nihanja v kratkih casovnih obdobjih. Kadar motorna žaga ne tece, npr. med odmori in neproduktivnim casom, tudi ni koncentracij CO. Zanimivo izjemo je ugotovil Stampfer s sod. (1997), in sicer, da lahko pri zastojih ali nastavit­vah motorne žage njeno preizkušanje pomeni zelo visoke koncentracije CO. Najvecje koncentracije so med podiranjem debelih dreves v gostem GLAŽUTA. 300 koncentracija CO (ppm) CO concentnu/on 280 broz pomlad'ka v gostem bukovem pomlad ku no regonorliltlon Ir> dor>cl.l beoch rogonorntion 260 240 220 200 180 160 jelka 1 nr jolkll J fir jelka/ lir Julka/ tir Jolka 1 nr jolka 1 tir Jelka/ tir Jolka/ tir Jallt~ 1 flr Jolka/ tir 45cm l4cm 58 cm 30cm 58 cm 47c:m 45 ern 54 cm 48cm 74c:m 140 prsni premor 120 ....................... .. .......... , , ~!!~~~ .~IQ.ht, cli~~~!~!".., ....... . ..................... u ........................................... rll 100 80 60 MDK 40 MA.C 20 cas Umo o Il) u"} \t) ... tn Il) \() o "" o "' N "' c "' N "' .... "' o ~ "' ,.; o "' N "' "' "' ~ '!; "' o N "' "' "' o "' N "' ~ "' 9. "" '!; "' o "' N o -::: "' '?. "' "' <:'! '!; ,;; C> "' "' N "' "' "' N "' "l': o o IJ:> ili z: g ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ .... ~ ~ ~ ~ ~ ,., (2 ~ ;! ~ ~ ~ ~ N ~ ~ ~ 1') m ::; ~ "" '!l "!': "' ;.:. ;.:. ;.:. ) cii .;; .;; .;; .;; ,;; 2 g g en g ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ; ~ t1 ~ a ; ~ ~ ti ti ~ ~ ~ i ~ 140 koncontracija co (pprn) ROGLA CO conc:Dntnrtlan 12() ...................................................................................................................................................................................................................... . 100 so 40 20 o 18 "' ., ~ ~ ., ~ ~ .., CD ~ g ... 18 i :2 ill ~ ~ ~ ~ ~ 18 !>) CD :ll ~ .., ... ~ ~ 18 .., :8 ~ ,._ "" o; ,;; "' ~ ol:i ~ o .;; "' ~ "' N ~ ~ o ~ &l ~ :s ;ili N !::1 ~ ~ !E ~ ~ ~ re f;; ;.;: oo ~ .;:> ~ ~ ~ O:i Cl ::rl Cl Cl ~ ~ ~ g ~ 5:! ~ ~ E ::: g ~ :: ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ; ~ ~ ; ~ :! ~ Lipoglavšek, M.: Obremenitev sekatev z ogiJikovom monoksidom pomlad ku in pri naših meritvah (secišce Glažuta, Lanski vrh) so 10­sekundna povprecja dosegla tudi vrednosti okrog 250 ppm (grafikon 1 ). Na secišcu Rogla (grafikon 1) pa smo izmerili bistveno nižje maksi­malne koncentracije, saj niso presegle 1 OO ppm. Potek koncentracij na ostalih secišcih je bil nekje med obema prikazanima secišcema . Na se­cišcu Glažuta so bile koncentracije v drugi polovici delavnika vecje kot zjutraj, ker je sekac tedaj podiral debele jelke v gosti olista ni bukovi gošci, kjer ni bilo nobenega gibanja zraka. Na Rogli pa so bile koncentracije v drugi polovici dneva manjše kot zjutraj, morda zato, ker je bilo za spoz­nanje vec gibanja zraka na pobocnih grebenih, kjer je potekala secnja . Drugi raziskovalci (BUNGER et al. 1995) so ugotovili maksimalne kon­centracije HgCO v krvi v tretji delovni uri in padec proti koncu delavnika. To dejstvo so razložili z manjšo ucinkovitostjo delavca v drugem delu delavnika, ko je že utrujen in ko je casovni delež delovanja motorne žage manjši. Torej bi lahko razložili potek na secišcu Rogla tudi s tem dejstvom. Kot posebno zanimivost v primeru secišca na Rogli lahko navedemo, da smo tudi med vožnjo na delovišce in z njega (v Zrece) izmerili v osebnem avtu s štiritaktnim motorjem, s katerim se je sekac peljal na delo, koncentracije CO do 12 ppm. Na vseh secišcih je bila vecino posnetega casa koncentracija CO pod MDK 30 ppm, konice preko 120 ppm pa so bile redke in kratkotrajne (glej tudi preglednica 5). 3.2 Prispevek delovnih operacij k obremenitvi sekaca s CO 3.2 Contributions of different working operations to chain saw workers' loads with CO Grafikon 2 Povprecna casovna porazdelitev koncentracij CO pri Izracunali smo porazdelitve izmerjenih koncentracij po elementih dela secnji z motorno žago v 15 ppm široke razrede. Iz njih smo izracunali relativne frekvencne po­ Graph 2-Average distribulion of razdelitve v posnetem casu . Porazdelitev koncentracij pri vseh snemanjih CO concentrations during chain skupaj je prikazana na grafikonu 2. Pravzaprav sestavlja dnevno saw cutting Delež posnetega casa (%) 0,45 Part of investigated time 0,4 Dnevna obremenitev = 9 ppm Daily workers load = 9 ppm 0,35 0,3 0,7 Obrem. s CO 0•6 CO load (ppm) 0,25 0,5 0,2 0,4 0,15 0,3 0,2 0,1 0,1 0,05 o o o 1-15 16-30 31-45 46-60 61-75 76-90 Sestava delovnega casa Workin time structure Odmori in zastoji Pauses and troubles Neprod. cas 2 _-1 Non prod. time Ostali prod. cas s Other prod. time Prežagovanje 10 Crosscutting 8 Krojenje Measuring 25 Podiranje Fel/ing Klešcenje 12 Limbing 91-105 106-120 121-135 136-150 nad/over 150 Koncentracija CO 1 CO concentration (ppm) Lipoglavšek. M .. Obremenitev sekacev z ogljikovom monoksidom Preglednica 4 Koncentracije CO na razlicnih secišc ih -aritmeticne sredine in standardni odkloni (ppm) Table 4 CO concentrations on different cutting places-arithme­tic means and standard devi­alians (ppm) obremenitev sekaca s CO predvsem koncentracija CO med podiranjem in klešcen jem. Med podiranjem so koncentracije najvecje, med klešcen jem pa dolgo trajajo. Ceprav sta obe operaciji trajali 4 7 % posnetega casa, je bilo med njunim trajanjem le okrog 5% posnetega casa brez koncentracije CO. Izjema je secišce Rogla, kjer dalj casa ni bilo koncentracij CO tudi med klešcenjem. Koncentracije CO, razlicne od O, nastopajo med vsemi elementi dela, dalec najvec pa jih je med klešcenjem. Koncentracije nad maksimumom 30 ppm pa nastopajo izkljucno samo med klešcenjem in podiranjem. Pri klešce nju dosegajo koncentracije CO vrednosti do 90 ppm, pri podiranju pa tudi preko 120 ppm. 3.3 Obremenitve sekacev z ogljikovim monoksidom 3.3 Chain saw workers' loads with carbon monoxide Iz izmerjenih koncentracij CO med delovnimi postopki in drugimi ele­menti dela smo izracunali aritmeticne sredine in standardne odklene, ceprav porazdelitve niso normalne (grafikon 2). Povprecne vrednosti lahko vendarle imamo za merilo obremenjenosti sekaca s CO. Prikazane so v preglednici 4 in vidimo, da so med elementi dela zelo razlicne in da so tudi med posameznimi secišci razlike zelo velike. Obremenitve sekacev med delom z motorno žago so znašale od 7 do 32 ppm ali povprecno 15 ppm, najvec med podiranjem (25 ppm) in najmanj med krojenjem (8 ppm). Na posameznih secišcih so obremenitve s CO med podiranjem v pov­precju presegle tudi 50 ppm in med vsem delom z motorno žago 30 ppm. Med drugimi produktivnimi postopki in med neproduktivnim casom so znašale obremenitve s CO le od O do 6 ppm, izjemoma pa 15 ppm . Obremenitve so bile med temi elementi dela vecje od nic, ker so prejšnji delovni postopki z motorno žago vplivali na koncentracije CO ali ker so delavci v tem casu deloma krajši cas tudi uporabljali motorne žage, npr. Drevesne vrste Tree species Smreka Spruce Bukev -jelka Beec/1-fir () CD o ~~ o <: ij)~ Q.rn ~:o Cl!~ Q) 2.. Q) Bukev -jelka -delna snemanja Beech fir -partly ;;?o -4~ ~~ ~~ s· 3 " en Q) :J en(!) ~ ~-om <' s:.§ ~~- Secišca Workjng place 'U o ;o :;>:; o c G) c ~ ~ ~ G) z en ~ ~ c < ;o ~ I o o o ;o ;o G) o ;o ;o m ;o ~ ~ OJ ffi ti5 ~ z ~ m z < < ;o c c < ;o ('5 ;o I I )> ~ < ~ I ;o N N :­I """ Delovni postopki Working operations Delo z motorno ž. 14 ± 11 7 ± 12 14±22 19±32 13,6 32 ± 30 18 ± 16 16 ± 12 21 ± 20 9±9 7 ± 13 30 ± 33 18,0 15,3 Chain saw work Podiranje 13 ± 11 9 ± 11 26 ± 35 49 ±51 26,8 53± 42 23 ± 22 18 ± 15 23±27 14 ± 12 6 ± 13 49 ± 46 22,9 25,2 Felling Klešcenje 14 ± 11 6±12 9±8 8±5 9,3 24± 19 18 ± 15 15 ± 11 20± 17 8±7 8 ± 14 18 ± 9 15,8 11,8 Limbing Prežagovanje 11 ± 7 8 ± 14 11 ± 11 8± 10 9,0 14 ± 8 9±5 17±9 11 ± 7 9±6 6 11 ±2 11,5 10,0 Crosscutting Krojenje 12 ± 7 7 ± 11 7±6 10 ±9 7,9 9±2 6±1 51 12± o 5±3 8±2 9,6 8,1 Measuring Ostali produktivni ca s 1 Other pro­ductive operations 15 ± 14 2±4 2±4 6±6 ·6,2 6± •6 1 ± 2 2±3 6±6 2±2 1:!:3 2 :±.3 2,9 5,5 Ves neproduktivni cas 1 Alf non pro­ 2±4 1±2 1 ± 3 1 ± 5 1,4 3:!:3 1 ± 2 H2 2±3 2±4 0±0 0:1:0 1,3 1,4 ductive time Neproduktivni cas 6±8 3±3 1±4 7 ± 11 2;8 2±4 1 ± 2 1±2 0±0 0±0 0,8 2,3 Non prod. time Odmori ln zastoji 2±4 0±2 1±2 1 ± 3 0,9 3±3 0±1 1 ± 2 2±4 3±5 0±0 1,5 1,0 Pauses and troub. Delovni ca s lnvestigated working time 9 ± 11 4±8 1 HH 11 ± 25 7,8 25 ±.29 11 ± 15 11 ± 12 14± 19 11 ± 13 4± 10 26 ± 32 13,3 9,4 GozdV 58 (2000) 3 L1poglavsek. M .. Obremenitev sekacev z ogljlkovom monoksidom za sprošcanje dreves ali razžagovanje vej med vzdrževanjem gozdnega reda. Zaradi zelo velike variabilnosti koncentracij CO (veliki standardni odkloni, pogosto vecji od povprecij), zaradi nenormalnih porazdelitev in zaradi majhnega števila secišc bi bile opisane razlike med postopki in secišci statisticno težko dokazljive. V vsem posnetem delovnem casu so znašale obremenitve sekacev s CO na posameznih secišcih od 4 do 26 ppm ali povprecno samo 9,4 ppm, torej precej pod MDK vrednostjo. Ce upoštevamo povprecne obremenitve s CO med elementi dela in ce po­znamo casovno strukturo elementov dela v razlicnih delovnih razmerah, lahko s tehtano aritmeticno sredino izracunamo pricakovano obremenitev sekaca s CO. Ta izracun bi bil lahko glede na posneto sestavo delovnega casa takšen: Element dela Casovna ses1ava Obremenitev s CO (%) (ppm) Delo z motorno žago 47 15 izracunana Podiranje 12 25 izmerjeno Klešcenje 30 12 izmerjeno Prežagovanje 3 10 izmerjeno Krojenje 2 8 izmerjeno Ostali produktivni cas 17 6 izmerjeno Ves neproduktivni cas 36 1,4 izmerjeno Delovni cas 100% 8,6 izracunane Pri skrajševanju delavnika je treba sestavo casa preracunati na 8 ur, da bi lahko obremenitve primerjali z maksimalno dovoljenimi koncentra­cijami za 8 ur. Taki izracuni so lahko samo domneve, kajti številni dejavniki lahko vplivajo na strukturo delavnika in na koncentracije CO, in sicer znacilnosti sestaja, debelina in vejnatost odkazanega drevja, podrast, reliefne razmere, motorna žaga in zlasti uporabljeno gorivo ter nastavitev uplinjaca . Tudi vremenske razmere so dejavniki, ki zagotovo mocno vpli­vajo na koncentracijo CO. Že rahle sapice mocno zmanjšajo koncentracijo CO ob dihalih sekaca. Pregledmca 5 Preseganje dovol­jenih maksimalnih koncen1racij CO pri secnji z motorno žago Ta!Jie 5: Excesses of maxima/ allowed CO concentrations at chain saw cutting Secišca Working place Casovni intervali > 30 ppm Time intervals > 30 ppm Casovni inteNali > 120 ppm Time intervals > 120 ppm število Number (n) Trajanje najdaljšega intervala 1 Longest interval's duration min:sek Delež v posnetem casu 1 Share in investigated time (%) Število Number (n) Delež v posnetem casu 1 Share in investigated time (%) POKLJUKA 22 2:10 4,5 - ROGLA 15 1:40 2,0 - LANSKI VRH 20 6:40 4,9 3 0,4 GLAŽUTA 28 6:00 9,6 1 6 1 '1 CRNI VRH 11 4:20 25,0 2 1,3 CRNI VRH 11 9 1:30 9,7 1 - CRNI VRH 24 17 1:50 7,3 - - RIBNIC~ 22 2:50 9,4 3 0,6 GLAŽUTA 2 14 1:40 9,7 - - DEBELI VRH 17 1:50 ? 1 ? RIBNICA 1 9 2:40 26,2 1 1,9 1 Lipogla'JS€K M Obremenitev sekatev z ogiJikovorn monoi<.Sidom 3.4 Prekoracitve maksimalno dovoljenih koncentracij CO 3.4 Excesses of maxi mally allowed concentrations of CO Kot je bilo ugotovljeno (poglavje 3.1 ). prihaja med secnjo do kratko­trajnih prekoracitev maksimalno dovoljene koncentracije CO. Pri celodnev­nih snemanjih je bilo pri trajanju snemanj od 5 do 7 ur takih prekoracitev od 15 do 28 (preglednica 5}. Iz frekvencnih porazdelitev po jakostnih razredih, širokih 15 ppm, smo izracunali, da je delež prekoracitev v pos­netem casu od 2 do 1 O %, najmanj na Rogli, najvec v Glažuti. Najdaljša prekoracitev je trajala 6 minut in 40 sekund in sicer pri podiranju zelo debele jelke, vse ostale prekoracitve pa so bile krajše. Prekoracitev je bilo pri naši raziskavi manj, kot pa so jih ugotovili drugi raziskovalci (BOMBOSCH 1 KOLB 1989, STAMPFER 1997). Pri delnih snemanjih so prekoracitve na posameznih secišcih dosegle celo 26% casa, vendar tega podatka ni mogoce posplošiti, ker ni bil posnet ves delovni cas z odmori in zastoji vred . Prekoracitve štirikratne vrednosti dopustne meje, tj. 120 ppm, so še veliko redkejše in so trajale le 2 % posnetega casa . Ce hocemo ohraniti zdravje sekaca, do vseh teh prekoracitev, ceprav so kratkotrajne, ne bi smelo prihajati, ker CO ne povzroca samo kronicnih, ampak tudi trenutne. akutne in nevarne zastrupitve. 4 ZAKLJUCKI IN RAZPRAVA 4 CONCLUSIONS AND DISCUSSION Raziskave koncentracij ogljikovega monoksida pri secnji z motorno žago ob uporabi obicajnega goriva po Sloveniji so pokazale, da so obre­menitve sekacev s CO pri nas manjše kot obremenitve sekacev, ugotovljene v drugih raziskavah v Evropi. Stampfer s sod. (1997} je našel precej vecje povprecne vrednosti, ceprav jih je ugotavljal v daljših casovnih intervalih (20 sekund). Povprecna dnevna obremenitev je pri naših meritvah znašala 9,4 ppm, torej veliko pod MDK vrednostjo 30 ppm, vendar nad eno cetrtino te vrednosti, ko je po nekaterih tujih predpisih potrebno sprejeti varnostne ukrepe. Tudi naše raziskave so pokazale znacilne kratkotrajne prekoracitve dopustnih mej, ki pa trajajo najvec 1 O %delovnega casa, kar je spet manj, kot so ugotovili drugi (BOMBOSCH 1 MESECKE 1992). Prekoracitve pogosteje nastopajo v zrelih sestojih, pri debelih drevesih, kjer podžagovanje drevesa dolgo traja . Najvecje koncentracije CO nastajajo namrec pri podiranju. Skupaj s klešcenjem , ki je dolgotrajno, najvec prispevata k obremenitvi sekaca s CO. Do prekoracitve maksimalne vrednosti pa prihaja skoraj izkljucno pri teh dveh delovnih operacijah. Ker prihaja pri fizicno težavnem delu zaradi vecje ventilacije pljuc hitreje do zastrupitve s CO (BUNGER et al. 1995), je vprašanje, ali je dnevna dopustna meja 30 ppm še sprejemljiva. Treba bi bilo postaviti tudi mejo za velikost, število in trajanje prekoracitev MOK vrednosti. Podobno velja tudi za MOK vrednosti za ogljikovodike, za katere so sicer ugotovili (SCHIERLING 1995}, da pri secnji ne presegajo sedanjih MDK vrednosti. Ker pa povzrocajo raka, jih v izpušnih plinih sploh ne bi smelo biti (MDK = 0}. Kljub majhnim izmerjenim obremenitvam sekacev s CO pa torej ni mogoce škodljivosti izpušnih plinov kar zanemariti. V Sloveniji z veliko gorskimi gozdovi in z nacinom gospodarjenja brez golosecenj težki stroji za secnjo še dolgo ne bodo nadomestili motorne žage. Zato bi bilo treba v bodoce zmanjšati tudi škodljivost njenih izpušnih plinov. Uporaba novih, Lipoglavšek M Obremenitev sekacev z ogljikovom monoksidom sicer dražjih posebnih goriv, alkilatov, zmanjša koncentracije CO, zlasti pa ogljikovodikov v izpušnih plinih (STAMPFER et al. 1997, LANDWEHR 1991 ). Proizvajalci motornih žag so že izdelali ali pa so pripravljeni razviti celo vrsto izboljšav motornih žag za zmanjšanje emisij (LANDWEHR 1991, WILDT-PERSSON 1991, SCHIERLING 1995). Katalizator in vbrizgavanje goriva zagotavljata boljše izgorevanje goriva. Pravilno kontrolirana na­stavljanje uplinjacev in vecji filtri zraka, ki se za maš ijo kasneje, zagotavljajo vedno primerno revno mešanico, ki bolje izgori in zato manj škoduje delavcu. Izdelali so tudi že cev za vodenje izpušnih plinov stran od dihal sekaca in poseben sistem (lijak) dolivanja, ki zmanjšuje izhlapevanje goriva med nalrvanjem v motorno žago. Najvecje zmanjšanje škodljivosti bi dosegli, ce bi vse izboljšave uporabili hkrati. Izboljšave zmanjšajo škodljivosti, ne vplivajo bistveno na ucinkovitost motorne žage, vendar pa jo podražijo. Proizvajalci že ugotavljajo, da ni nihce pripravljen placati teh izboljšav, in so zato zacasno že prekinili njihov razvoj. To še posebno velja v naših razmerah, ko lastniki slabo izkorišcenih motornih žag, delavci in lastniki gozdov, niso pripravljeni investirati v ergonomsko izboljšane stroje. Chain Saw Workers' Loads by Carbon Monoxide Summary lnvestigatjons of carbon monoxide concentrations at working with a chain saw in Slovenia while using conventional fuel, ha.d shown the wor.kers' loads with CO are lower as in investigations in other European countries. Stampfer et al. (1997) has found much higher average values. although he ha s been r-ecording in longer time intervals (20 seconds). The average daily loads of o-ur measurements had reached 9.4 ppm which is far bellow MAC value of 30 ppm. But the loads as this one, reaching the values above a quarter of the MAC, require safety measures to be taken according to some foreign country regulations. For our ·investigations too, short exceedings of accepted limits are characteristical. They do not last more than up to 1 O percent of total working time, which is less than was found by other investigators (BOMBOSCH 1 MESECKE, 1992). The overdoses occur more frequently in mature stands with big trees where time of felling last longer. The highest CO concentrations develop with tree felling. Together with limbing, both working operations, due to their long duratio:n contribute most to chain saw workers' l.oads with CO, and are both almost exdusive in exceeding the MAC values. With physically demanding working operations, intoxication with CO is more severe because of higher ventilation of lungs (BONGER et al. 1995). Therefore, the question rises weather daily allowances of .30 ppm are stili acceptable. The limits for quantity of exceeding the MAC value, the number of exceedings and their time should also be set. The same is as well true for MAC values for carbohydrates for which it has been otherwise found (SCHIERLJNG 1995) they do not exceed present MAC values with cutting. As they do otherwise cause cancer, they should not at all have been present in exhaust gases (MAC=O). ln spite of small1 recorded chain saw workers' loads with CO, the damaging factor of exhaust gases should not be overlooked. ln Slovenia, with a lot of mountain forests and the silviculture without a clear cut, heavy harvesters will not substitute the chain saw in a near future. Therefore, it would be necessary to lower th,e healith damaging factor of exhaust gases of the chain saw. LJse of new and more expensive spedal fuels -alkylats, lowers the concentrati"ons of CO and especially carbohydrates in exhaust gases (STAMPFER at al. 1997, LANDWEHR 1·991). Producers of motor saws have already introduced or are eager to develop-a variety of improvements to lower the emissions (LANDWEHR 1991, WILDT-PERSSON "1991, SCHIERLING 1'995). CatalyZ·er and injection of fuel both assure better interna! combustion of the fuel. Accurate carburettor adjustrnents and larger air filters that do not get choked so fast, assure always correct poor mixture that combusts better and therefore causes less lnealth damage to the worker. They have already developed an exhaust pipe to lead the exhaust gases away from a chain saw worker, and a special system of pou ring (funnel) that lowers the evaporation of fuel while refilling. The best results for lowering the health damaging factor would be achieved by using all the improvements at the same time. GozdV 58 (2000) 3 Lipoglavšek. M . Obremenitev sekacev z ogljikovom monol s1dom They lower the health damaging factor but they do not influence the efficiency of the chain saw. However, they make the saw significantly more expensive and the producers have already realised no one is pre pared to pay such improvements, so they were for the time being forced to stop further developments. This is even more true in our conditions, where the owners of poorly used chain saws -workers and owners of the forests, are not prepared to invest in ergonomically improved machinery. VIRI/ REFERENCES AUGUSTA, J., 1995. Gefahrstoffe bei Arbeiten mit der Motosage, tvlotorsage und Freischneider, wo besteht Entwicklungsbedarf, welche Verbesserungsmoglichkeiten gibi es?-Mensch-Arbeit-Umwelt-Forum lnterforst 94. KWF Bericht No. 19, pp. 3-5. BOMBOSCH, F. 1 KOLB, M.,1989. Moglichkeiten der Beurteilung von Abgasbelastungssituationen bei der motormanuellen Holzernte.-Fachhochschule Hildesheim!Holzminden, lnterner Versuchsbericht 15 p. BOMBOSCH, F. 1 MESECKE, 1992. Abgassbelastungen durch die Waldarbeit.-Forst und Technik, Vol. 4, No. S, pp. 32-33. BONGER, J. et al., 1994. CO-Hb-Belastung durch Abgase von Motorsagen, personal communication, 2 p. BON GER, J. et al., 1995. Belastung von Forstwirten durch Motorsagenabgase -elne Analyse mit Hilfe von Expositionsmessungen, biologischen Monitoring und Videoaufzeichnungen.-Zentralblatt Arbeitsmedizin, Vol. 45, No. 8, pp. 302-310. DERETA, 8., 1967. Bul:::t 'd nN ..:..: <1..) "' ral<:se odlocili s potjo in njenimi vsebinami podrobno sez­naniti in se globlje zami si iti o delovanju in pomenu gozda. Vsebinske table so poglavja v knjigi na prostem. Vsako poglavje ima svoj naslov, vsako predstavlja tematsko zakljuceno celoto, hkrati pa je sestavni de] bogate knjige o življenju gozda. Predstavitvena tabla je uvodno poglavje z naslovom Gozdna naravoslovna ucna pot. Sledi poglavje Gozd je bogastvo, v katerem so predstavljene splošnokoristne funkcije gozda. V poglavju o sonaravnem usmerjanju razvoja gozda je obiskovalcem predstavljena zgrešenost smrekov ih ruo­nokulrur in pot za vzpostavitev naravne zgradbe gozda. Poglavje Nazaj h gozdu-zakaj in kako se družimo? razlaga zarašcanje travnikov z združevanjem dreves v šope in njihov pomen za razvoj gozda. Zgradba goz­da je v poglavju Gozd je hiša življenja domiselno pred­stavljena kot hiša s vsemi potrebnimi elementi, nevsil­jivo pa je razložena tudi pestrost življenja v gozdu in njen pomen za krogotok snovi 1n energije v gozdu, za ohranjanje gozda in njegov razvoj. Poglavje Razvojna obdobja gozda na zanimiv nacin vzporeja razvojna obdobja cloveka z razvojnimi obdobji gozda in s tem zahtevne in nestrokovnjakom težko razrunljive vsebine posreduje na zanimiv in jasen nacin. V poglavjih Nega gozda in Usmerjanje razvoja gozda se nikdar ne za­kljucije sistematicno razložen pomen nege pri gospo­darjenju z gozdom za vse razvojne stopnje gozda. Živalski svet v gozdu je predstavljen v poglavju Gozd niso le drevesa, posebno poglavje paje namenjeno tudi Društvene vesti gozdnemu robu. Odziv narave na nespameten vpliv cloveka nanjo je razložen v poglavjih Narava pa dela po svoje in Ko se usta vdaj o, pogaco pa manjša ... Raznolikost rastišc ter pestrost rastlinskih in živalskih združb sta predstavljeni v poglavju Vse v naravi je enh·atno in neponovljivo. Zarašcanju je namenjeno poglavje Nazaj h gozdu, zadnje poglavje knjige pa razlaga varovalno vlogo gozda. Pomembno vlogo pri predstavitvi in razumevanju napisanega imajo domi­selne in privlacne ilustracije. Z informativnimi tablami so v samopredstavitvi zanimivo predstavljena posamezna drevesa (rdeci bor, bukev, hrast graden), bršljan, lišaji, panjevski gozd in odmrlo drevo. Knjiga na prostem je napisana v poljudnemjeziku, prisrcno in z bogatim besednim zakladom pa avtor Zoran Grecs, univ. dipl. inž. gozd., pritegne pozornost obiskovalcev in vzpodbudi njihovo domišljijo, tako da je razumevanje teksta lažje in pomnjenje vecje. Obis­kovalcem je namenjena tudi sliko vita zloženka, ki jo lahko dobijo na centralni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, v Ljubljani, in na Kamnikarjev) kmetiji. V izogib poležavanju doma in spoznavanju lepot narave brez živega stika z njo knjiga na prostem vabi, da si jo ob prijetnem sprehodu po malovrš]cjh gozdovih pre­beremo in tako preživimo lep dan. Vabljeni! Teja Koler-Povh Izmenjalni teden z nizozemskimi študenti gozdarstva (25. 3.-1. 4. 2000) Konec marca smo clani DŠG organizirali izmen­jarni teden z nizozemskimi študenti gozdarstva. Sez­nanili smo jih z nekaterimi izmed mnogih naravnih lepot Slovenije. Za zacetek smo se odpravili na Kocevsko, kjer smo si ogledali pragozd Krokar. Po Kolpi smo se spustili z rafti in dokaj mimo vožnjo sami popestrili. Iz Kocev­ske smo se odpravili do Kostanjevice. Gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije so nas peljali v Krakovski gozd ter nam predstavili gospodarjenje s poplavnimi goz­dovi. Naslednji dan smo raziskovali okolico Idrije in po nakljucju naleteli na spravilo lesa na stm1em terenu. Obiskali smo tudi Trento. Tam nas je pricakalo sne­ženje, kar je Nizozemce zelo navduši lo. Zaradi snega nismo mogli preckati Vršica, zato smo se odpravili v Piran. Zadnji dan smo se sprehodili po Ljubljani in v pivnici Kra Kra zakljucili naše druženje. Med potepanjem po Sloveniji smo Nizozemcem pripravili tudi nekaj tipicnih slovenskih jedi, zraven pa postregli še z znacilnimi slovenskimi pijacami. Nad nekaterimi so bili zelo preseneceni, vendar so pojedli in popili vse. Kljub slabemu vremenu in nekaj pro­blemom z avtomobili smo skupaj preživeli cudovit in nepozaben teden. Obisk jim bomo vrnili konec oktobra. Za denarno in materialno pomoc se zahvaljujemo vodstvu DŠG, uslužbencem Zavoda za gozdove Slo­venije, Medexu ter vsem posameznikom in organiza­cijam, ki so nam nesebicno priskocili na pomoc . Marko Koren Gozdarstvo v casu in prostoru Drugo državno sekaško tel