Lep prizor iz otroškega življenja našega cesarja.
Dni5 18. avgiista 1834. 1. sedela sta cesar Franc I. in Karolioa Avgusta, praroditelja našega presvetlega cesarja, v prelppem LaksenburSkem gaji ae daleC od Dunaja. Naš cesar, Franc Jožef, bil je takrat še otrok in je godoval fietrto leto svojega rojstva. Veselo sta gledala praroditelja svojega malega vnuka.
Mali nadvojvoda, Frane Jožef, igraji5<5 se in skakaj&i po zelenem gaji ugleda pred vhodom cesarskega dvora stražnika, ki je s pnško ob raoii hodil gori in doli. Solnce je vroče pripekalo in ubogi stražnik se je smilil malemu princu. Tahij popusti svoje igrače ter stopi k dedu, rek6č: ,,Kaj ne, dad ta človek tukaj je zd6 ubog!"
nKako to, Ijnbo moje dete?" rpraša ga oesar Franc.
„1 nu, ker ga vidim po pek6čem solnci Setati s puSko ob rami."
,.L|ubi moj, tako delati je treba veCkrat tudi imovitim Ijudem, da, — še cel6 cesarjem m ces-arjeviijem. Nu, kar se tega človeka tiče, uganil si, ker je res ubožen."
Mali nadvojvoda, Franc Jožef, milo pogleda svojega dobrega deda ter ga prosi, da bi smel ubozemu stražniku kaj darovati.
Oesar Franc se prijazno nasnieje svojemu vnuku ter mu da nekaj sre-brnega denarja, reko6, da ga naj pcdari iibozcmu vojaku.
Veaelo biti mali ,,Franci," kakor sta »a pvaroditelja ^edno imenovala, k vojaku stražniku ter mu ponuja denar, rekoč: rNa, yzemi, to ti dadii moj dobri cied !"
Stražnik pritegae puško na pdzdrav, a vsled ostrega povelja, ki ga imajo stražniki, ne vzame denarja.
72
Mali najvojvoda ves zavzet pogleda ubozega stražnika, potem zopat svojega deda, n« vedtfč, kako to, da ul.iogi stra/.uik neče deuarja. Z dopadajenjem je gledal ded to biago dejanje svojt^ga vnuka. Naposltni mu reče: ,,Vtakui mn denar v nžbojno torbico, vojak (Jpnarja v roko ue smi' vzeti."
Mali nadvojvnda posknSa, a ker je torbiea previsoko visela, ne more tega stpriti, da-si je roko prav visoko stezal. Milo se mu stori, da ne more svojfl želje izpolniti.
Nato pristopita ded in eesarica. Ded privzdigne mladega vnuka a ce-sarica odpre pokrovec n&bojne torbice in raali prino veselo vtakne denar v TOJaSko torbico, To storivši, veselo pogleda deda in reCe: ,.Kaj ne, ded, zdaj ta vojak ni več siromak ?u
nDa se ti želja izpolni" re&e cesar Franc, rstoriti hočemo, da se mn bode od sib dob boljp godilo."
Druzega dne ukaže eesar Franc. da se nm da natančno sporofilo, kako se stražnik vede. Ker je bilo sporo^ilo zeI6 ugodno, ukazal je msar, naj se stražoiku odsodi boljša prihodnost.