Aktualno Prenovljene po~itni{ke enote na morju in v gorah Aktualno Program slovesnosti ob 100-letnici bohinjske `eleznice Potni{ki promet Z vlakom na dopust ali potep Tovorni promet Poslovanje I-V Na~rti so dose`eni Infrastruktura Posegi za vo`nje te`jih vlakov Okrepitev vodnikov na koprski progi junij 2006 Revija Slovenskih `eleznic Za na{e podjetje je bil osrednji dogodek prej{njega meseca prav gotovo uradni prevzem prve od dvajsetih ve~sistemskih lokomotiv na ljubljan- skem kolodvoru. [lo je za dejanje, ki je simboliziralo na{a prizadevanja za to, da ujamemo in izkoristimo nove prilo`nosti, torej za dejanje, usmerjeno v prihodnost. V naslednjih dneh pa je pred nami popolnoma druga~en dogodek – praznovanje stote obletnice bohinjske proge. Najlep{a slovenska `elezni{ka proga ima za sabo pestro zgodovino. Njena gradnja je bila zaradi konfiguracije terena zelo zahtevna, hkrati pa tudi zelo kakovost- na. Druga `elezni{ka povezava s Trstom je bila ob gradnji gospodarsko nujno potrebna vsem zahodnim de`elam tedanje Avstro-Ogrske, pred- vsem pa Trstu. Toda po prvi svetovni vojni sta jo presekali dve dr`avni meji, in njena vloga se je po~asi za~ela zmanj{evati, saj so se glavni prometni tokovi preusmerili drugam. Stoti rojstni dan bohinjske proge je torej predvsem prilo`nost za pre- mislek o njeni zgodovini in nekdanji veli~ini. Ravno nasprotno kot pri novih lokomotivah tu pogled usmerjamo v zgodovino … Pa je res tako? Z veseljem lahko zapi{em, da je praznovanje stotih let bohinjske `elez- nice dale~ od le nostalgi~nega obujanja spominov na minule ~ase. Obletnica je predvsem velika prilo`nost za vsaj delno obnovo proge in njeno ohranitev. To je `e danes o~itno ob vo`nji po progi, ob kateri obnovljene postajne stavbe `e sijejo v novi lepoti, marsikaj pa je bilo postorjenega tudi v njihovi okolici. Seveda so prvi pogoj za za~etek del ustrezna finan~na sredstva, a to {e zdale~ ni vse. Brez marljivosti na{ih sodelavk in sodelavcev bi lahko {e tako dobri in finan~no podprti na~rti izzveneli v prazno. Prizadevnost `elezni~arjev in ne`elezni~arjev v vseh ob~inah ob progi pri obnavljanju postaj in pripravi {tevilnih krajevnih slovesnosti je dokazala, da lahko na krajevni ravni storimo marsikaj, kar se nam prej morda ni zdelo mogo~e. O tem sem se prepri~al tudi sam, ko sem si ogledal delo na vseh postajah ob progi. Prijetno je bilo sre~ati ljudi, ki s svojo prizadevnostjo skrbijo za ohranitev `elezni{kih zna~ilnosti na postajah – za originalni videz objektov, spominske sobe – muzeje, za urejeno okolico in {e bi lahko na{teval. Obnova, ki se v dneh pred osrednjo slovesnostjo po~asi kon~uje, nam daje vizijo in nas utrjuje v prepri~anju, da praznovanje ne pomeni konca zgodbe o bohinjski progi, temve~ le za~etek novega poglavja. Pomemben dele` k njegovemu pisanju bodo prav gotovo {e naprej dodajale tudi ob~ine ob progi, ki se jim zahvaljujem za odli~no dose- danje sodelovanje. Velika zagnanost lokalnih skupnosti vse od Jesenic do Gorice in Trsta namre~ obeta, da se bo o bohinjski progi {e sli{alo, predvsem pa zna ob primerni organiziranosti turisti~nih dejavnosti v prihodnje pomeniti za ta del Slovenije velik turisti~ni potencial. Na{ skupni cilj je, da pripravimo enotno vizijo razvoja bohinjske proge ter oblikujemo kakovosten integralni turisti~ni produkt, ki bo zanimiv tako za doma~e kot za tuje turiste. Obenem pa `e potekajo pogovori o tem, kako lahko povezave Jesenic z Novo Gorico in kraji ~ez mejo naredimo {e prijaznej{e in uporabnej{e za na{e potnike. Ob razmi{ljanju o prihodnosti bohinjske proge pa nikakor ne moremo mimo njene veli~astnosti, njenega ob~udovanje zbujajo~ega poteka, ki jo po lepoti in drznosti trase enakovredno postavlja ob bok najdrznej- {im evropskim gorskim progam. Zato si bomo prizadevali, da bi proga pre{la pod okrilje Unesca kot del svetovne dedi{~ine, kar si bohinjska lepotica nedvomno zaslu`i. Drage sodelavke in sodelavci! Dovolite mi, da vas na koncu prisr- ~no povabim, da 15. julija obi{~ete katero od postaj, na katerih bodo potekale prilo`nostne slovesnosti, ali pa se nam pridru`ite na osrednji prireditvi v Novi Gorici. Aktualno Po~itni{ki ~as je pred vrati. Ravno pravo- ~asno so v Centru za nepremi~nine obnovili 19 po~itni{kih enot v naselju Stara Gavza na otoku Cresu. 2 4 6 8 9 Novo progo izdajajo Slovenske ̀ eleznice, Slu`ba za organizacij sko komuniciranje • Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon (01) 29 141 94, telefaks: 29 148 09, e-po{ta: marko.tancar@slo-zeleznice.si • odgovorni urednik: Marko Tancar • lektoriranje: Darinka Lempl • tajni{tvo uredni{tva: Mateja Urbanc • avtorji fotografij: Antonio @ivkovi~, Mi{ko Kranjec, Marko Tancar, Marjana Lesar Slovnik, Ana Tu{ar, dr. Vladimir Korun, Igor Kuralt, Zmago Plahuta, Robert Zakraj{ek, Dario Cortese, arhiv Gornjesavskega muzeja Jesenice, arhiv S@. • tisk: Flaksy d.o.o. • Nova proga izide desetkrat na leto v 12.500 izvodih • naslovniki jo prejemajo brezpla~no • fotografij in rokopisov ne vra~amo. Bralci in dopisniki, ne pozabite! Prihodnja {tevilka Nove proge izide 4. septembra. Prispevke zanjo lahko na naslov uredni{tva po{ljete najpozneje do 18. avgusta. 1 Uvodnik dr. Jože Jurkovi~, generalni direktor Revija Slovenskih `eleznic junij 2006 Aktualno V soboto, 15. julija, se bodo ves dan vrstile slovesnosti ob 100. rojstnem dnevu bohinj- ske proge. Zbrali smo jih na enem mestu. Potni{ki promet V poletnih mesecih vsi bolj ali manj razmi- {ljamo le o dopustu, odhodu na morje ali morda potepanju po svetu. Da bi bilo va{e odlo~anje la`je, vam predstavljamo nekaj najugodnej{ih ponudb. Tovorni promet Kot je pokazala analiza za prvih pet mesecev leta, je bila dose`ena prihodkovna postavka, izra`ena v tolarjih na netotonski kilometer, za 2,9 odstotka ve~ja od na~rtovane. Infrastruktura Projekt, katerega cilj je omogo~anje napa- janja vle~nih vozil za vo`njo vlakov te`e do 1.750 ton na progi Koper-Diva~a v presled- ku 20 minut, je `e prakti~no kon~an. Iz tujine [estindvajsetega maja so v Berlinu odprli novi glavni kolodvor Lehrter Bahnhof, ki postavlja nova merila arhitektonske in sto- ritvene kakovosti `elezni{kih postaj. 12 Reporta`a Letos mineva `e 40 let od ukinitve proge Jesenice-Planica, ki je `e zdavnaj izgubila svoj pomen. Danes se po njeni trasi vozijo kolesarji. 16 2 Aktualno Marjana Lesar Slovnik @e v prej{nji {tevilki smo vam nakazali, s ~im vas bomo pre- senetili letos, ko boste letovali na Cresu in v Bohinju. Tokrat vam podrobneje predstavljamo obnovo po~itni{kih enot v nase- lju Stara Gavza na otoku Cresu. Prenovili smo 19 po~itni{kih enot, med katerimi so zajeti vsi tipi~ni tlorisi enot, ki jih ima v lasti Holding Slovenske `elezni- ce. Tako bomo z obnovo lahko nadaljevali po `e preizku{enih na~rtih. Tlorisne zasnove so v osnovi resda tipi~ne, vendar po izmerah odstopajo v vsaki posamezni enoti. Objekte smo prenovili zato, da v notranjosti ~im bolj racionalno, zra~no in prostorno razporedimo opremo in pohi{tvo. Delno obnovo smo za~eli `e lani – zamenjali smo nekaj dotrajanih kuhinj in tudi spremenili dostope v objekte. Malo uporabljane dostope z zadnje strani objekta smo zaprli tudi v nadaljevanju prenove in nove vhode v enote uredili ~ez teraso. Tako smo pridobili ve~ prostora za razporeditev notra- njih prostorov (kuhinje in spalni- ce). Namesto temnega lesenega opa`a v notranjosti smo izgled spremenili tako, da smo prostor obdali v bele stene in stropove ter ga tako posvetlili in mu dali zra~nost in sve`ino. Ker so vse obnovljene enote opremljene tudi s klimatskimi napravami, ki omogo~ajo tako hlajenje kot tudi ogrevanje, bo sedaj bivanje v njih res prijetno in obenem mo`no tudi v malce hladnej{ih mesecih. V Bohinju pa smo v celoti pre- novili zelo priljubljeni po~itni{ki dom v Ukancu 33. Glede na dotrajanost opreme je bila prenova doma zelo temeljita in je obsegala menjavo stavb- nega pohi{tva, tlakov, stropnih in stenskih oblog ter seveda pohi{tva in ostale opreme. Zaradi la`jega ~i{~enja smo v nadstropju odstranili tekstilne talne obloge in jih nadomestili z lamelno pluto svetle barve. V spalnice smo kljub veliki pros- torski stiski namestili poste- lje obi~ajnih velikosti in nove omare za garderobo. V pritli~ju smo odstranili vse opa`e, ki so prostor zelo potemnili, in stene in strop oblekli v belo oblo- go, tla pa v keramiko naravne, zemeljske barve. Zidan odprti kamin, ki je bil zaradi dotrajanosti `e kar malo nevaren, smo zamenjali z novim, kakovostnim lito`elez- nim in v keramiko oble~enim monta`nim zaprtim kaminom z mo`nostjo pe~ice v zgornjem delu, ki poleg tega zavzema tudi veliko manj prostora od starega. Zato smo lahko bivalni prostor tudi bolj funkcionalno povezali in jedilni kot pribli`ali kuhinji, dnevno sobo pa pre- stavili v del bivalnega prostora, ki je bli`je vhodu. Dodatni ~ar prostoru dajo tudi otro{ke risbe, s katerimi smo spet okrasili ves dom. Tlakovana zunanjost okoli po~itni{kega doma in skladno opremljen po~itni{ki dom vam bo br`kone omogo~il lepo pre- `ivljanje po~itni{kega prostega ~asa. Po dosedanjih izku{njah in va{ih vtisih opa`amo, da se v prenov- ljenih po~itni{kih enotah dobro po~utite ter da z novo opremo tudi lepo ravnate, da se bo tak{na lahko ohranila za ~im ve~ va{ih letovanj. @elimo vam, da prijetno pre`ivite svoje po- ~itnice! Prenovljene po~itni{ke enote na morju in v gorah Kuhinja v eni od obnovljenih enot v naselju Stara Gavza na Cresu. Pogled na obnovljeno hi{ko na Cresu. Notranjost obnovljene enote v Bohinju. 3 Revija Slovenskih `eleznic junij 2006 Aktualno Brane Trojer Marko Tancar Dr. Jo`e Jurkovi~, predsednik uprave Intereurope Andrej Lov{in, generalni direktor Po{te Slovenije Ale{ Hauc in predsednik uprave Luke Koper Robert ^asar so 6. julija v Ankaranu pod- pisali pismo o nameri o skupnem poslovnem sodelovanju na podro~ju logistike. Cilj poslovnega sodelovanja je v zagotav- ljanju skupnih mednarodno konkuren~nih in kakovostnih glo- balnih logisti~nih storitev za u~inkovitej{e in bolj enakovredno vklju~evanje v mednarodne blagovne tokove. Dejavnosti, ki jih izvajajo {tiri dru`be, se namre~ prepletajo in medsebojno dopolnjujejo, zato lahko usklajeno delovanje in organiziran nastop prispevata k pozitivnim u~inkom na poslovanje ne le {tirim podpisnikom, pa~ pa tudi {irokemu krogu drugih, manj- {ih in ve~jih gospodarskih subjektov v Sloveniji. ^i{~enje portala predora Bohinj V dogovoru z `upanom Ob~ine Tolmin in Slovenskimi `elezni- cami smo ~lani Prostovoljnega gasilskega dru{tva Podbrdo 30. in 31. maja o~istili ju`ni portal predora Bohinj. Akcija je bila del priprav na praznovanje stoletnice odprtja bohinjske proge. Na~rtovana akcija sprva ni bila videti te`ka, saj smo imeli na raz- polago te`ko motorno drezino in vozi~ek z odrom za pregled predorov. Vendar smo dokaj hitro spoznali, da le s tem odrom ne bomo mogli o~istiti celotnega portala.Od dale~ portal ni videti tako velik, ko pa se mu pribli`a{, spozna{, da je to precej velika gmota skrbno izklesanih kamnov. Na sredini meri v vi{ino od tal do vrha 11,8 metra. Prvi dan smo tako lahko z visokotla~no napra- vo, ki zmore do 500 barov pri- tiska, o~istili le tisti del, ki smo ga dosegli s tem odrom in lestvami. Ta dan nam je izdatno »pomagal« {e de`, ki je ves ~as neusmiljeno padal. [e dobro, da imamo gasilci nepremo~ljive obleke … Za naslednji dan smo si priskrbeli {e dodatni oder, da smo lahko pri{li {e vi{je – do vrha porta- la. Nadaljevanje dela je potem potekalo la`je, v precej lep{em vremenu kakor prvi dan, in prav zadovoljni smo bili, ko sta s kam- nov izginjala sivina in prah, ki sta se na njih nabirala ve~ kakor sto let. Izklesani kamni portala so zasijali v vsej svoji lepoti, in ~lo- vek bi pomislil, da so bili pravkar polo`eni skupaj. Vseh saj in ~rni- ne vendarle nismo mogli sprati, ker so se saje povsem za`rle v kamne. Kljub temu se portal ob bli`ajo~em se praznovanju ka`e v svetlej{i lu~i, gasilci pa smo bogatej{i za novo izku{njo in preizku{njo, ki je portal verjetno ni do`ivel od svojega nastanka. Dodatni vlaki za slovesnost V soboto, 15. julija, bo ob 18. uri v Novi Gorici osrednja slovesnost ob 100. obletnici bohinjske proge. Najenostavnej{a mo`nost nje- nega ogleda je – seveda – z vlakom. Zato bosta na ta dan vozila {e dva dodatna izredna vlaka – po eden iz Bohinjske Bistrice in iz Se`ane. Izredni vlak bo iz Bohinjske Bistrice odpeljal ob 13.30. Ustavljal bo na postajah in postajali{~ih Podbrdo ob 13.39, Hudaju`na ob 13.46, Grahovo ob 13.55, Most na So~i ob 14.06, Kanal ob 14.23 in Anhovo ob 14.35. Vlak bo v Novo Gorico pripeljal ob 14.52. Poskrbljeno bo tudi za vrnitev z izrednim vlakom, ki bo iz Nove Gorice odpeljal ob 22.20, v Bohinjsko Bistrico pa bo prispel ob 23.44. Izredni vlak iz Se`ane pa bo odpeljal ob 15.45. Ustavljal bo na postajah in postajali{~ih Dutovlje ob 15.56, [tanjel ob 16.04, Branik ob 16.12, Dornberk ob 16.19, Prva~ina ob 16.21, Vol~ja Draga ob 16.27 in [empeter pri Gorici ob 16.33. V Novo Gorico bo pripeljal ob 16.37. Nazaj proti Se`ani bo vlak odpeljal ob 22. uri, tja pa bo prispel ob 23.02. 6 Potniški promet Ana Tu{ar V poletnih mesecih vsi bolj ali manj razmi{ljamo le o dopu- stu, odhodu na morje ali morda potepanju po svetu. Da bi bilo va{e odlo~anje la`je, vam pred- stavljamo nekaj najugodnej{ih ponudb, {e posebej pa vas `eli- mo seznaniti z novostmi, ki smo jih uvedli v zadnjem ~asu. Morda vam bodo v pomo~ pri na~rtova- nju va{ih potovanj ali pa jih boste priporo~ili va{im prijateljem in znancem. Predlagamo, da se na morje odpravite z vlakom in se tako izognete neskon~nim avtomobil- skim kolonam. Sosednja Hrva{ka ni primerna le za dopustovanje, temve~ tudi za kratek skok do obale ob koncu tedna – imamo pa~ to sre~o, da sta nam blizu tako Reka kot Pulj. Na Reko vozi- ta vsak dan dva vlaka in tisti, ki na morju ne `elijo ali ne morejo preno~evati, se lahko odlo~ijo za enodnevni izlet s popustom za »kopalne vlake«. Mimogrede, vozovnica s tem popustom velja tri dni in torej nikakor ni nujna vrnitev {e istega dne. Za povratno potovanje s popustom za kopal- ni vlak boste pla~ali le 3.307 tolarjev (13,80 evra), kar je res minimalen izdatek. Enak znesek boste pla~ali tudi, ~e boste poto- vali v skupini. Povratna vozovnica Ljubljana-Reka sicer stane 4.361 tolarjev (18,20 evra). V Pulj vozi od 24. junija do 27. avgusta sezonski vlak, povrat- no potovanje Ljubljana-Pulj pa stane 6.902 tolarja (28,80 evra). Potovanje v skupini je seveda {e cenej{e (5.224 tolarjev oziroma 21,80 evra na osebo). V Split boste najceneje potovali z vozovnico City Star International. ^e je v skupini pet oseb, vas bo povratno potovanje stalo le 11.158 tolarjev (46,56 evra) na osebo. In da ne bi koga zavedlo, da mora skupaj potovati 5 oseb – ne, lahko vas je tudi manj, le cena na osebo bo nekoliko vi{ja. Pri potovanjih na Hrva{ko je treba posebej poudariti, da pri ponudbi City Star International otroci do 15 let, ki potujejo s star{i ali starimi star{i, potujejo brezpla~no. Za dru`inska poto- vanja torej nadvse dobrodo{la »olaj{ava«. A morje seveda ni edina mo`nost, z vlakom lahko poceni potujemo tudi do {tevilnih »celinskih« ciljev. Od 1. februarja naprej je mogo~e na Dunaj potovati po neverjetni ceni 29 evrov, pla~ljivo v tolarski protivrednosti, in sicer z vlaki 150/151 EC Emona, 156/157 EC Zagreb, 158/159 EC Croatia in 1458/1459. Cena velja za poto- vanje v eno smer v 2. razredu. [tevilo mest po tej ponudbi je omejeno. Potovanje z vozovnico City Star je cenovno prav tako ugodno, vendar za to vozov- nico veljajo dolo~ena pravila (v odhodu ni omejitev, vrnitev pa je mogo~a {ele od 0.00 prve nede- lje po za~etku veljavnosti vozov- nice). S tovrstno vozovnico stane povratno potovanje iz Ljubljane do Dunaja – ~e je v skupini pet oseb – le 8.052 tolarjev (33,60 evra) na osebo, otroci v starosti 6 do 15 let v spremstvu star{ev ali starih star{ev pa tudi v Avstrijo potujejo brezpla~no. Za dru`inski izlet z manj{imi otroki kot nala{~! In ~e `elite svoje {olarje nagraditi za dober uspeh, je morda pravi namig nakup vozovnice Jugend- Feriennetzkarte Österreich, za katero boste za mlade, ki ob dnevu nakupa {e niso dopol- nili 19 let, od{teli le 19 evrov. Nekoliko starej{e oziroma tiste do 26. leta starosti pa bo vozov- nica stala 49 evrov. Z omenjeno vozovnico bodo lahko mladi v poletnem ~asu od 1. julija do 9. septembra 2006 potovali po Avstriji po dolgem in po~ez. Pogoj za nakup vozovnice Jugend- Feriennetzkarte Österreich mladi je mladinska kartica EURO<26 (partnerska kartica S@-EURO<26 ali klasi~na kartica EURO<26). In ~e se morda odpravljate na dalj{o pot z letalom z enega od letali{~ pri sosedih, je za potovanja do Beljaka in Gradca potnikom na voljo posebej ugodna ponudba Regio AS. O Srbiji se je v zadnjem ~asu precej govorilo in morda bo koga zamikalo ponovno obis- kati kraje, ki so nam bili precej ~asa kar odmaknjeni. Povezave z Beogradom so dobre – {tirje vlaki v vsako smer na dan – cena, {e posebej za potnike v skupini, pa je zelo ugodna, saj imajo skupine kar 40-odstotni popust. Povratno potovanje med Ljubljano in Beogradom v drugem razredu stane 11.982 tolarjev (50 evrov) na osebo v skupini. V no~nih vla- kih, to je tistih, ki zve~er odpelje- jo iz Ljubljane oziroma Beograda, so tudi dva spalnika ter le`alnik, kar pomeni dodatno udobje na potovanju. Med potniki v Nem~ijo je najve~ takih, ki iz Slovenije potujejo le do Münchna in za taka poto- vanja je najprimernej{a povrat- na vozovnica München Spezial. Povratno potovanje v 2. razredu na relaciji Ljubljana-München stane 15.816 tolarjev (66 evrov). Vsem, ki potujete dalj na sever, ka`e priporo~iti vozovnice City Z vlakom na dopust ali potep Najugodneje ta hip! Morje vabi … 7 Potniški promet Star, ki so naprodaj tudi za odli- ~ne vlake ICE. Vozovnice City Star so uporabne predvsem za manj{e skupine – ~e je na pri- mer v skupini pet potnikov, bo vsak pla~al le 23.868 tolarjev (99,60 evra). Navedena cena velja za potovanje v 2. razredu iz Ljubljane do katerega koli mesta v Nem~iji. Ponudba EuroDomino je namenjena posameznikom in je {e posebej dobra izbira za tiste, ki v Nem~iji `elite obiskati ve~ krajev. Tudi tovrstne vozovni- ce so primerna nagrada za mlade za njihova po~itni{ka potepanja. Enkratna mo`nost potova- nja na Mad`arsko z obiskom Budimpe{te z vlakom je poto- vanje z vlakom IC Citadella, ki vozi ~ez mejni prehod Hodo{. Za povratno vozovnico 2. razreda za relacijo Ljubljana-Budimpe{ta je treba od{teti le 39 evrov ozi- roma 9.346 tolarjev. Otroci pla- ~ajo le polovico cene. Mogo~e je seveda tudi kupiti vozovnico za potovanje z omenjenim vlakom v eno smer – v tem primeru stane vozovnica 29 evrov oziro- ma 6.950 tolarjev. Decembra lani smo uvedli vlak EuroCity Jo`e Ple~nik 100-101 Ljubljana-Praga, ki vozi po pre- vozni poti Gradec-Linz-^e{ke Budejovice. Za tiste, ki neradi prestopate, je to kot nala{~. Z avstrijskimi in ~e{kimi `elezni- cami smo oblikovali ponudbo Praga Spezial, ki bo na omenje- nem vlaku veljala vse dni v letu do 9. decembra 2006. Vozovnica Praga Spezial, ki jo lahko kupite za 2. razred, stane za relacijo Ljubljana-Praga le 29 evrov ozi- roma 6.950 tolarjev. Cena za otroke je enaka. Pri tej ponudbi ne veljajo dodatni popusti, {tevi- lo sede`ev pa je omejeno. A ker je po rezervacijskem sistemu EPA mogo~e sede`e rezervirati kar tri mesece vnaprej, za tiste, ki se boste hitro odlo~ili, seveda ne bo te`av. Vsem drugim, za katere bi zmanjkalo sede`ev po tej ponud- bi, pa priporo~amo vozovnice City Star ali EuroDomino, s kate- rimi prav tako lahko potujete po zelo sprejemljivih cenah. Seveda pa se da na ^e{ko potovati tudi ~ez Dunaj. V tem primeru je naj- cenej{e potovati z vozovnico City Star ali pa EuroDomino. Tudi obisk Benetk je cenej{i kot doslej, poleg tega pa so nam Benetke prav blizu. Povratno potovanje v 2. razredu za relacijo Ljubljana-Venezia Santa Lucia po ponudbi Smart Price stane le 30 evrov oziroma 7.189 tolarjev. [tevilo sede`ev po tej ponudbi je omejeno. Skupine imajo seveda tudi na tej relaciji popust – tudi v tem primeru stane povratna vozovnica le 30 evrov oziroma 7.189 tolarjev. V Benetke se je seveda najudobneje odpeljati z vlakom EuroCity Casanova, lahko pa tudi z EC vlakom Goldoni in no~nim EN vlakom Venezia. Da so Benetke odli~no izhodi{~e za potovanja v vse smeri v Italiji, gotovo ni treba posebej poudar- jati. S Slova{ko smo si postali nekako bli`je, odkar smo tako Slovenci kot Slovaki ~lani Evropske unije, sicer pa je za ve~ino Slovencev {e relativno neraziskana. Za potova- nja na Slova{ko je zlasti poceni ponudba City Star International. Tudi to je ponudba za manj{e skupine (dva do pet potnikov), {e zlasti ugodna pa je za dru`ine, saj otroci v starosti 6 do 15 let v spremstvu star{ev ali starih star- {ev potujejo brezpla~no. Povratna vozovnica Ljubljana-Bratislava tako stane, ~e potuje posamez- nik, 17.254 tolarjev (72 evrov); ~e je v skupini pet odraslih oseb, pa le 10.352 tolarjev (43,20 evra) na osebo. Na{teli smo vam le nekaj mo`no- sti za izlet do bli`njih in tudi nekoliko bolj oddaljenih mest v povezavi s pestro ponudbo popu- stov. ^e smo s katero od ponudb pritegnili va{o pozornost, vam svetujemo, da si podrobnej{e informacije poi{~ete na splet- nih straneh Slovenskih `elez- nic www.slo-zeleznice.si in po e-po{ti potnik.info@slo-zeleznice.si Vidimo se torej na vlaku! Benetke – sanjski cilj za obiskovalce z vsega sveta, za nas le za lu~aj dale~. Obisk Budimpe{te je z vlakom res poceni. Popravek V prej{nji Novi progi smo v ~lanku Na dopust zapisali napa~en koledar vo`nje spalnika Dunaj-Solun. Avstri jske `eleznice so namre~ spremenile koledar vo`enj, a o tem na{e slu`- be niso obvestile. Pravilni koledar vo`enj je tak{en: L e ` a l n i k n a r e l a c i j i Duna j -Ma r i bo r–So lun / Thessaloniki vozi ob torkih od 20. junija do 22. avgusta 2006, odhod iz Maribora Maribor ob 19.55, iz Celja ob 20.49. Vrnitev z le`al- nikom v vlaku 410/158 na relaciji Solun/Thessaloniki– Maribor-Dunaj, ki vozi ob ~etrtkih od 22. junija do 24. avgusta 2006, prihod v Celje ob 9.14 in Maribor ob 10.12. Mirjana Vanovac Revija Slovenskih `eleznic junij 2006 8 Tovorni promet Marko Tancar Krivulji prepeljanega tovora in netotonskih kilometrov tudi v prvih mesecih leta ka`eta nav- zgor. Preseganja lanskih rezul- tatov smo se tako reko~ `e kar navadili. Hkrati pa vedno pogo- steje poslu{amo, da na prihod- kovni strani ciljev ne dosegamo, saj naj bi prihodki kljub ve~jim koli~inam prepeljanega tovora strmo padali. Kot je pokazala analiza za prvih pet mesecev leta, to ne dr`i, saj je bila dose- `ena prihodkovna postavka, izra`ena v tolarjih na netoton- ski kilometer, za 2,9 odstotka ve~ja od na~rtovane. V obdobju I-V/2006 je bilo namre~ oprav- ljenih dobrih 61 odstotkov pre- vozov tistih vrst blaga, pri kate- rih so prihodkovne postavke ve~je od povpre~ne, in dobrih 38 odstotkov prevozov blagov- nih vrst, pri katerih so dose`ene prihodkovne postavke ni`je od povpre~ne. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem, so dose`eni rezul- tati v vseh mesecih, z izje- mo aprila, bolj{i. V obdobju I-V/2006 so prepeljane koli~ine vagonskih po{iljk ve~je za 405 tiso~ ton. [tevilo prepeljanih vagonov se je v primerjavi z lani pove~alo za 4 odstotke, pove~ala pa se je tudi povpre~- na obremenitev vagonov, kar pomeni, da so vagoni bolje izkori{~eni. ^eprav obseg pre- voza vagonskih po{iljk za 5,7 odstotka presega koli~ine iz istega obdobja lanskega leta, je bilo {tevilo vlakov, s katerimi so bile prepeljane te koli~ine, za 2,4 odstotka manj{e od lan- skega {tevila vlakov. Na~rta niso dosegli prevozi v kopenskem in lu{kem tranzitu, zmanj{anje pri teh dveh vrstah prometa pa smo nadomestili s pove~anjem prevozov v uvozu, izvozu in notranjem prometu. Skupno je obseg prevozov dose- gel predvidevanja dinami~nega na~rta, opravljeno delo pa za predvidevanji dinami~nega na- ~rta zaostaja za 2,9 odstotka. Zaostajanje je posledica nedo- seganja na~rtovanega obsega prevozov v kopenskem tranzi- tu, kjer zaostajajo prevozi sta- rega `eleza, `eleza in jekla, kmetijskih proizvodov ter v lu{kem tranzitu, kjer zaosta- ja predvsem prevoz `elezove rude, saj je bila ena ladja preu- smerjena drugam. Za tranzitne prevoze je zna~ilno, da poteka- jo na dalj{ih prevoznih poteh kot v drugih vrstah prometa. Izpad prevozov v tranzitu zato mo~neje vpliva na zmanj{anje transportnega dela. V prvih petih mesecih leta so bili transportni prihodki, ki pomenijo kar 92 odstotkov poslovnih prihodkov v tovor- nem prometu, na ravni pred- videvanj dinami~nega na~rta. Dose`enih je bilo namre~ 11,6- 73 milijarde transportnih pri- hodkov, ki le za 8 milijonov tolarjev oziroma 0,1 odstot- ka zaostajajo za na~rti. Lanski rezultati pa so bili prese`eni za 6,7 odstotka. K temu je treba dodati {e, da so bili poslov- ni odhodki za 1,4 odstotka manj{i od predvidenih, v pri- merjavi z lanskim letom pa so se, pri~akovano, pove- ~ali za 10,6 odstotka. To pove- ~anje gre pripisati predvsem vi{jim stro{kom materiala in energije in stro{kom storitev. Da se na{i tovorni vlaki sre- ~ujejo s {tevilnimi te`avami, ni skrivnost. Kljub {tevilnim po- ~asn im vo`n jam, pren iz - kim osnim obremenitvam in pomanjkanju lokomotiv pa je tovorni promet v prvih petih mesecih leta tako koli~insko kot vrednostno dosega in celo rahlo presega na~rto- vane rezultate. V predvide- nih okvirih se giblje tudi na- ~rtovani rezultat iz poslovanja. Poslovanje I-V Na~rti so dose`eni 9 Revija Slovenskih `eleznic junij 2006 Infrastruktura Marko Tancar Proga med Koprom in Ljubljano je zaradi konfiguracije terena, po katerem poteka, zahtevna, saj je mestoma zelo strma. Obenem pa gre za eno najpomembnej{ih prog na{ega omre`ja, saj poteka do Luke Koper. Prav lu{ki tranzit pa od vseh vrst prometa naj- bolj nara{~a. Zaradi pove~evanja koli~ine tovora vo`nje vlakov te`e 1.400 ton iz Kopra proti notra- njosti ne zado{~ajo ve~ potre- bam, zato se je njihova te`a pove~ala na 1.750 ton. Vleka te`kih tovornih vlakov po eno- tirni koprski progi pa je te`avna. Vlake te`e 1.750 ton morajo vle~i tri elektri~ne lokomotive ali pa dve elektri~ni lokomotivi in ena dizelska. Pri vleki treh elek- tri~nih lokomotiv se pregrevajo vodniki vozne mre`e, uporaba dizelske lokomotive pa je pro- blemati~na zaradi hudega hrupa in z njim povezanih prito`b pre- bivalcev ob progi. Zaradi omenjenih zahtev in te`av se je oblikoval projekt, katerega cilj je omogo~anje napajanja vle- ~nih vozil za vo`njo vlakov te`e do 1.750 ton na progi Koper- Diva~a v presledku 20 minut. Na podlagi idejnih re{itev in {tudij je poslovodstvo julija lani sprejelo sklep o za~etku del ter njihov ter- minski na~rt. Takoj nato je sledila nabava potrebnih materialov ter priprave na za~etek del, ki so ste- kla v za~etku leto{njega marca, ve~inoma pa so `e kon~ana. Na odseku Diva~a–ENP ^rnoti~e je bil pove~an presek obhodnega voda iz ENP ^rnoti~e proti lo- ~i{~u A. K obstoje~emu vodu ({tiri bakrene vrvi preseka 95 mm2) so delavci Sekcije za elektroenerge- tiko dodali {e dve bakreni vrvi preseka 185 mm2. Po novem ima tako okrepljeni obhodni vod presek 750 mm2 (prej 380 mm2). Pove~an je bil tudi presek oja~itvenega voda voznega voda mre`e od lo~i{~a A izogibali{~a ^rnoti~e v smeri proti Pre{nici do zateznega droga vozne mre`e {t. 198 v km 3+118. Na dol`ini 2,158 kilometra je bil name{~en vod iz dveh bakrenih vrvi preseka po 95 mm2. Tako okrepljeni vod- niki vozne mre`e imajo skupni nominalni presek 700 mm2 (prej 510 mm2). Obstoje~i napajalni vod med Diva~o in postajo Hrpelje–Kozina se je povezal na vozni vod, tako da rabi kot oja~itveni vod voz- nega voda. Na odseku med ENP Ri`ana in ENP ^rnoti~e se je obstoje~i obhodni vod {tirikrat po 95 mm2, ki iz ENP ^rnoti~e napaja vozno mre`o proge ^rno- ti~e-Hrastovlje, okrepil z dvema vodnikoma preseka 2 x 185 mm2. Tako je skupni presek vseh Posegi za vo`nje te`jih vlakov Okrepitev vodnikov na koprski progi 10 Infrastruktura Bo{tjan Hernavs Brez`i~ne komunikaci je in storitve so zadnja leta dose- gle neverjetno rast in napre- dek. V Sloveniji je po podatkih mobilnih operaterjev vklju~enih v omre`je ve~ naro~nikov, kot pa je prebivalcev. ^eprav se ta pojav v {ir{em okolju ne more nadaljevati, pa je vsaj v tej fazi v celoti zadostil potrebam po osebnem komuniciranju upo- rabnikov. Brez`i~no komunicira- nje na svoj na~in narekuje dina- miko sedanjega `ivljenja. Temu v prid govori dejstvo, da je za postavitev brez`i~nega sistema potrebno malo ~asa, stro{kov in konec koncev tudi administrativ- nih postopkov. Brez`i~ni ITK sistemi Med najpomembnej{imi pred- stavniki brez`i~nih ITK omre`ij sta na podro~ju komercialnih podatkovnih povezav tehnolo- giji WiFi in WiMax. Tako teh- nologija WiFi (Wireless Fidelity ali brez`i~na reprodukcija sig- nala) kot WiMax (Worldwide Interoperability for Microwave Access – globalna priklju~itev na mikrovalovni podlagi) pome- nita brez`i~ni prenos podatkov. Uporabljata se tako za poslov- ne kot za popolnoma specifi- ~ne operativne namene, kot je na primer vodenje `elezni{kega prometa. WiFi dostopovna to~ka, imeno- vana tudi e-to~ka, oddaja radij- ski signal, ki ga sprejema druga brez`i~na enota. To je lahko prenosni ali namizni ra~unal- nik, dlan~nik, mobilni telefon tretje generacije ali katera koli druga komunikacijska naprava, ki sprejema brez`i~ni signal. Da bi omogo~ili medsebojno {ir{o povezljivost brez`i~nih naprav, je bilo treba proizvajalcem dolo~iti standard, po katerem bodo pro- izvajali terminalno in sistemsko opremo. Razdalje med dostopovnimi to- ~kami in uporabni{kimi termina- li so pri tehnologijah WiFi dokaj nizke in odvisne od zahtevane kakovosti ter pokritosti podro- ~ja s signalom. V povpre~ju ne presegajo razdalj, ve~jih od nekaj deset metrov, zato morajo Brez`i~ne komunikacije ter storitve v informacijsko– telekomunikacijskem okolju Primerjava tehnologij WiFi in WiMax. Opis funkcionalnosti tehnologije WiFi WiMax Prenosna hitrost podatkov v omrežju 11 Mbit/s 70 Mbit/s Obmo~je pokrivanja s koristnim signalom 100 m 30 km Frekven~ni spekter 2.4 GHz 2 - 11 GHz Standardizacija po IEEE 802.11b 802.16e Potrebno je dovoljenje za vgradnjo in delovanje ne da Zagotavlja mobilnost uporabnikov ne/da da Brezži~na distribucijska omrežja ne da Omogo~anje klasi~ne mobilne in IP telefonije ne da vodnikov na razdalji 840 metrov po novem 750 mm2. Med ^rnoti~ami in Hrastovljami sta bila sedanja voda vozne mre`e (vozni vod preseka 320 mm2 in oja~itveni vod preseka 2 x 95 mm2) okrepljena z dodat- nim vodom preseka 2 x 95 mm2 od lo~i{~a B postaje ^rnoti~e do droga {t. 103, to je v dol`ini 3,7 kilometra. Dela so potekala tudi na odseku Hrastovlje-Ri`ana. Tam se je voz- nemu vodu preseka 320 mm2 in oja~itvenem vodu preseka 2 x 95 mm2) pridru`il dodatni oja~itveni vod preseka 2 x 95 mm2, od droga {tevilka 63 do lo~i{~a A na postaji Ri`ana. Gre za nov vod v dol`ini 3,9 kilome- tra. Dodatni vodniki so name{- ~eni tudi v vodu, ki napaja odsek iz ENP Ri`ana proti Hrastovljam. Pri na{tetih delih, ki so vredna okrog 150 milijonov tolarjev, pa ne gre le za nekak{no neusklaje- no »ga{enje po`ara«, temve~ za `e predvidena dela, s katerimi se izbolj{uje prepustnost proge do predvidene gradnje drugega tira. Pomembno je, da so tudi pri sedanjih posegih `e upo{te- vane re{itve idejnega projekta druge faze posodobitve proge Diva~a-Koper, ki ga je leta 2004 izdelalo S@-Projektivno podjetje. Gre torej za predvidene posege v sklopu posodobitve obstoje- ~ega tira, ki pa so se zaradi pove- ~evanja prevozov za~eli vna- prej. Potekajo tudi `e meritve za predvideno ureditev povratne- ga voda na progi Diva~a-Koper, s katerimi se bodo zmanj{ali tako imenovani streseni tokovi, ki lahko po{kodujejo kovinske konstrukcije ob progi, na primer ri`anski vodovod. 11 Revija Slovenskih `eleznic junij 2006 Infrastruktura biti sevalne antene name{~ene po prostorih precej na gosto. Nasprotje temu je tehnologi- ja WiMax, kjer lahko govorimo o {irokopasovnem dostopu do mobilnih uporabnikov pri ve~jih opti~nih razdaljah. Uporabnost brez`i~nega sistema Brez`i~na omre`ja s tehnologi- jo WiFi omogo~ajo uporabniku enostavno priklju~itev njegove- ga prenosnika ali druge komu- nikacijske naprave na svetovni splet, intranet ali na druga varna omre`ja na internetu. Omre`ja WiFi so namenjena za ljudi, ki potujejo, zato so tipi~ne e- to~ke restavracije s hitro prehra- no, kavarne, hoteli, `elezni{ke postaje, letali{~a in knji`nice. Tehnologija WiFi ponuja poce- ni na~in dostopa do javnega interneta. ^e je omre`je `e pri- pravljeno, je stro{ek za opremo WiFi relativno nizek. ^e pa infra- struktura za to {e ni pripravlje- na, potrebuje ponudnik na vsaki vstopni to~ki {irokopasovni `i~ni dostop ali pa take vrste dostopa zagotavlja brez`i~no kar preko drugih dostopovnih to~k. Infrastruktura mobilnih tehno- logij WiFi in WiMax je zanimiva tudi za `eleznice, zlasti v pri- merih, kadar zaradi tehni~nih omejitev frekven~nega prostora ni mogo~e uporabljati digital- nega radijskega sistema GSM-R. Klju~ni poudarek {e pred zgra- ditvijo tak{nih mobilnih omre`ij je vsekakor nabor storitev, ki jih imamo namen vpeljati. Odlo~itev o vrstah aplikacij je odvisna pred- vsem od zastavljenih ciljev, in ne toliko od tehni~nih lastnosti. Predstavili bomo mo`na podro- ~ja, kjer bi lahko uporabljali ome- njeni tehnologiji. Informacijski sistem za potnike Vlaki vozijo 24 ur na dan, sedem dni v tednu in tako so razpo- rejene tudi zahteve potnikov. Na~in podajanja informacij lahko v osnovi razdelimo na postajno podro~je in na vlakovno podro- ~je. V obeh primerih je treba izbrati tako slu{ni kot video medij. Pri tem ne smemo pozabi- ti na tiste potnike, ki imajo lastne prenosne komunikacijske napra- ve: prenosni ra~unalnik, dlan- ~nik, zmogljiv prenosni telefon. Tako zasnovani sistem je treba osve`evati s primernimi vsebi- nami – s tistimi, ki so klju~ne za potovanje, pa tudi tistimi, ki so potnikom namenjene le kot dopolnilna informacija, oglas, zanimivost … K tak{nim oblikam obve{~anja potnikov je smisel- no pritegniti tudi medijske hi{e, televizije, ~asnike ali ogla{eval- ske agencije. Pomembno je, da so vse posredovane informacije pripravljene v tak{ni obliki, da jih potniki hitro in na razumljiv na~in sprejmejo. Vsi potniki pa vendarle ne potrebujejo infor- macij, ki se prikazujejo na opisa- ni na~in na zaslonih, tabelah ali panojih. Zanje je treba zagoto- viti osebno obravnavo. To lahko enostavno, hitro, poceni in u~in- kovito naredimo tudi v mno`ici ljudi. Pri tem izpolnimo natan- ~no dolo~ene zahteve oziroma `elje potnika po posebni infor- maciji, ki je namenjena samo njemu. To pomeni dvig kakovo- sti obravnave potnikov, kar pri- na{a mo`nost dodatnih storitev in s tem tudi dodatnega zaslu- `ka. Tak{en na~in dela omogo~a dlan~nik. To je komunikacijska naprava, ki je prirejena za pri- kaz aktualnih informacij osebno uporabniku. ^e je aplikacija tako zasnovana, lahko po dlan~niku posredujemo informacije o voz- nih redih, trenutnih zamudah vlakov, cenah vozovnic, presto- panjih in drugih vrstah trans- porta. Dlan~nik je lahko vklju~en v `e obstoje~ sistem klica v sili SOS, kjer potnik ali `elezni{ko osebje potrebuje takoj{nji odziv iz kakr{nega koli razloga. Z dlan~nikom in tiskalnikom lahko tudi natisnemo vozni red ali celo vozovnico. Tako je poskrb- ljeno, da a`urna informacija pride do uporabnika v vsakem trenutku in kjer koli na `elez- ni{kem obmo~ju. Vsi potrebni podatki so shranjeni na uporab- ni{kih stre`nikih ter se v dlan- ~nik prena{ajo z omre`jem WiFi in WiMax. Za nemoteni prenos podatkov je pomembna razpo- lo`ljivost celotnega sistema. Ob izpadu oddajne antene ali pri- stopovne to~ke naprave delujejo brez povezave, ko je povezava spat vzpostavljena, pa se vse- bine avtomatsko osve`ijo. Varnost potnikov na postajah in na vlakih Varovanje potnikov je pomemb- na storitev, ki zagotavlja nemo- ten in varen `elezni{ki promet. Vse informacije o »varnostnem« dogajanju na postajah ali na vlakih se lahko zbirajo v eni ali ve~ nadzornih to~kah. Slika in zvok se shranjujeta na posebne stre`nike. Sistem omogo~a tudi avtomatsko zaznavo zapu{~enih in s tem morda nevarnih pred- metov. Omogo~a zagon sistema pri nenadnem in mo~nem hrupu, vpitju ali razgrajanju. Za vse na{tete aplikacije je zato treba zagotoviti dvosmerno zvo~no in vsaj enosmerno video povezavo med terenom in nadzornim cen- trom. Video opazovanje vlaka lahko poteka v vsakem vaognu. Ob alarmu se »`iva« slika prena- {a v posebni oddelek v vlaku ali v center, kjer upravljalec sistema ustrezno ukrepa. Infrastrukturi WiFi in WiMax omogo~ata tudi uporabo v pov- sem `elezni{kih aplikacijah, kot so sprejemanje delovnih nalo- gov, prenos internih obvestil, komunikacija z vzdr`evalnim osebjem vlaka ali proge, zazna- vanje navzo~nosti osebja na dolo~enem podro~ju. Odlo~itev, za kaj vse bomo uporabili brez- `i~na podatkovna omre`ja in s tem tehnologiji WiFi ali WiMax, je tako odvisna od na{e domi- {ljije in primernosti uporabe. Opisani sistemi, tudi za `elez- nice, so `e v uporabi in preiz- ku{eno delujejo. Da so brez`i- ~na podatkovna omre`ja resni- ~no uporabno podro~je, govori tudi poro~ilo odbora za reforme Vlade republike Slovenije, z dne 25. oktobra 2005: »Najcenej{i poseg na podro- ~je infrastrukture s potencialno najve~jimi donosi je vzpostavitev {irokopasovnega brez`i~nega mobilnega dostopa do interneta za vsakega dr`avljana Slovenije. To je mo`no dose~i z nacional- nim projektom postavitve WiFi omre`ja, za katerega `e obstaja zrela tehnologija, ali pa s tehno- logijo WiMax, ki je {e v razvoju (glej poglavje prioritetnih pro- jektov nacionalnega pomena). Predlagamo, da je to prioritetni nacionalni projekt.« Smo se tem izzivom sposobni pridru`iti tudi na Slovenskih `eleznicah? Celoten ~lanek je objavljen na intranetnih straneh : intranet/ projekti/WiFi in WiMax. Eden od sodobnih na~inov posredovanja informacij potnikom. 12 Iz tujine dr. Vladimir Korun V Novi progi sem maja 2002 in julija 2004 `e pisal o gradnji nove berlinske `elezni{ke infra- strukture, zlasti novega osred- njega kolodvora Lehrterbahnhof ter treh drugih postaj na novi povezovalni osi sever-jug, ki se pridru`uje smeri zahod-vzhod. [estindvajsetega maja, ob nav- zo~nosti kanclerke Angele Merkel, generalnega direktorja nem{kih `eleznic Hartmuta Mehdorna in prometnega ministra Wolfganga Tiefenseeja, je potekalo slovesno odprtje novih postaj. Vzdu{je je bilo nepopisno, zlasti ob ogrom- nem ognjemetu, ki ga je sprem- ljala glasba ^ajkovskega. Naslednji dan je bil dan odpr- tih vrat in obiskovalci smo si lahko ogledali vse, kar nas je zanimalo. Na vseh kolodvorih so se odvijale prilo`nostne pri- reditve, na razpolago pa je bilo ogromno tiskanih materialov in spominkov. Tudi za jeda~o in pija~o po zni`anih cenah je bilo poskrbljeno. Poleg tega smo se lahko s posebnimi vlaki brez- pla~no vozili po novi osi od ene do druge postaje. Seveda je bila osrednja pozornost obiskoval- cev, ki so jih ta dan na{teli kar blizu pol milijona, namenjena osrednjemu objektu – glavnemu kolodvoru, ki je kot kri`ni kolo- dvor trenutno najve~ji tovrst- ni objekt na svetu. Pri gradnji postajne stavbe, ki je `e po merah ter tudi arhitektonsko in tehni~no nekaj posebnega, so uporabili najnovej{o tehnologijo in materiale. Enako velja tudi za zagotavljanje varnosti. Zato lahko zapi{emo, da je kolodvor ne le prometno in tehni~no, temve~ tudi nasploh velika pri- dobitev in obogatitev za mesto. Da je to res, ka`e `e izbira lokacije nove osrednje postaje, saj ji na eni strani dru`bo dela Reichstag (parlament), na drugi strani pa zgradba kanclerskega urada z drugimi upravnimi stav- bami. Le streljaj stran pa je grad Bellevue, kjer je sede` pred- sednika republike. Na tem delu mesta je bila pred vojno diplo- matska ~etrt, ki po zdru`itvi z gradnjo novih ali obnavljanjem starih dr`avnih predstavni{tev dobiva ~edalje ve~ji pomen. Da mesto ~edalje bolj `ivah- no diha in ima ~edalje vedrej{o podobo, je zaznati na vsakem koraku. To je bilo ~utiti tudi ob odprtju postaje Lehrterbahnhof, ki je pospe{ila utrip predela, kjer stoji. Vsak trenutek dneva ali no~i je na postaji namre~ nekaj tiso~ ljudi, ne le zaradi vlakov, vozovnic in voznih redov. Tu so namre~ tudi prijetni lokali najrazli~nej{ih vrst, ki jim kon- kurenco delajo razli~ni butiki za debelej{e denarnice. Ne manjka niti ban~nih poslovalnic, najde- mo pa celo ambulanto. V kratki predstavitvi je te`ko povedati ~im ve~ o objektu Berlinska `elezni{ka razglednica Odprtje novega glavnega kolodvora Na novem berlinskem kolodvoru je vsak trenutek dneva ali no~i nekaj tiso~ ljudi. 13 Iz tujine novega berlinskega kolodvora. @e vstop v stavbo obiskovalca preveva z ob~utkom, da je vsto- pil v posve~en hram. In res, to postajo lahko brez zadr`ka pri- merjamo s katedralo. V zgradbi je 54 teko~ih stopnic, seveda poleg fiksnih betonskih. Zaradi hitrej{ega pretoka potnikov je med nadstropji tudi {est velikih steklenih dvigal. Zaradi velikosti postaje in linijskega prometa, ki je razporejen na dve nadstropji, je bil ~as prehoda potnikov med eta`ama upo{tevan tudi pri oblikovanju voznega reda, ki je za~el veljati 28. maja. Na ta dan so na postaji ustavili prvi vlaki ICE, ki so do tedaj vozili le po zgornjem nadstropju, a se tam niso ustavljali, temve~ so postanke imeli na postajah Friederichstrasse, na vzhodnem kolodvoru in na postaji Zoo. Na glavnem kolodvoru danes pelje ve~ kakor 1.100 vlakov na dan, ta {tevilka pa {e ni dokon~na, saj `elezni{ki kri` {e ni dokon- ~an. Zgradili bodo namre~ {e eno linijo mestne `eleznice in podalj{ek podzemne `elezni- ce U5 do kletnega nadstropja glavnega kolodvora. Sedaj vlaki mestne `eleznice namre~ vozi- jo le v smeri vzhod-zahod na vrhnji eta`i. Kljub velikosti stavbe je arhitekt Meinhard von Gerkan zgrad- bo zasnoval tako, da dnevna svetloba prodre vse do kletne eta`e. Ta sicer ne osvetljuje vseh delov enako, a kljub temu daje precej bolj{i ob~utek, kot bi ga le umetna razsvetljava. Poleg tega je notranjost zgra- jena nemasivno, skorajda fili- gransko, kar {e pove~uje ob- ~utek zra~nosti. Zanimivosti o Lehrterbahnhofu in preostalih treh kolodvorov na 4,3 kilometra dolgi osi bi lahko nizali {e kar nekaj ~asa, kar pa presega okvire tega ~lan- ka. Zato naj na koncu zapi{em le, da sem se med bivanjem v Berlinu ve~krat spomnil na- ~rtovane ureditve ljubljanskega prometnega vozli{~a. Le `eli- mo si lahko, da bomo tudi v Ljubljani po na~rtovanju, ki poteka `e predolgo, zagleda- li nekaj podobnega, seveda v manj{i izvedbi. Aktualno UIC za ve~jo varnost `eleznic Izvr{ni svet mednarodne ̀ elezni{ke zveze UIC je v za~etku junija na sre~anju v Montrealu odobril vzpostavitev UIC-jeve varnostne delovne skupine, v sodelovanju z `elezni{kimi prevozniki potnikov, tovora in upravljalci `elezni{ke infrastrukture. S skupnim delom naj bi izbolj{ali sposobnost UIC-ja, da pri svojem delu upo{teva tudi varnost `elezni{kega prometa, ter izbolj{ali u~inkovitost delovanja na tem podro~ju. Nova skupina se bo ukvarjala s {engenskimi dolo~ili in emigracijo, va rnos t jo tovorne ve r ige , razvojem varnostnih tehnologij, z varnostjo potni{kih vlakov, postaj in bistvene infrastrukture, z upravljanjem velikih dogodkov, z bojem proti ponarejanju vozovnic in proti terorizmu. Trenutno so ~lani delovne skupine iz `eleznic ~lanic izvr{nega sveta, CER-a in nekaterih drugih organizacij ter delovnih skupin. Ve~ o dokon~ni organiziranosti in terminskih na~rtih pa bo znano 28. septembra, ko bo organiziran naslednji sestanek. DB {e uspe{nej{e kot lani Nem{ke `eleznice so v prvih pet ih mesecih leta svoje prihodke v primerjavi z istim lanskim obdobjem pove~ale za skoraj 19 odstotkov. Ponovno se je pove~al tudi obseg potni{kega prometa. Med januar jem in majem pa so se pove~ali tudi prihodki. V primerjavi z istim lanskim obdobjem so se pove~ali za skoraj 19 odstotkov – na 11,95 milijard evrov. Po besedah predsednika uprave Hartmuta Mehdorna bo leto 2006 za Nem{ke `eleznice ponovno rekordno. Nadzorni svet DB-ja pa se je zavzel za vstop Nem{kih `eleznic na borzo. Po prepri~anju nadzornega sveta je vstop zasebnega kapitala nujen za dolgotrajno ohranitev trenutnih uspehov nem{kih `eleznic. Zato se je nadzorni svet enoglasno odlo~il podpreti kapitalsko privatizacijo podjetja. Revija Slovenskih `eleznic junij 2006 Pogled na zgornjo eta`o postaje. V zgradbi je 54 teko~ih stopnic ter {est velikih steklenih dvigal. 14 SŽ so ljudje Marko Tancar Kristijan Matko Moj delovni ~as se nikoli ne kon~a ob dveh Kristijan Matko je eden od enajstih in{truktorjev strojevodij v SV Ljubljana, obenem pa je eden od `elezni~arjev, ki so ves ~as najbolj dejavno sodelovali pri preizkusih novih lokomotiv vrste 541. Zato mu je pripadla tudi ~ast, da je lokomotivo 541-101 pripeljal na slovesno primopredajo na ljubljanski kolodvor. Pa za~niva kar s »klasi- ~nim« vpra{anjem – zakaj prav `eleznica? Dru`inska tradicija? Ne, v mojem primeru dru`inska tradicija pri izbiri poklica ni igrala nobene vloge. Kljub temu sem se po kon~ani osnovi {oli, to je bil ~as usmerjenega izobra`evanja, odlo- ~il za nadaljevanje izobra`evanja na {tiriletni {oli za strojevodje. @elez- nica me je `e od nekdaj zanimala, pa tudi pri nas v vasi sem poznal strojevodjo, ki je povedal marsikaj o svojem poklicu. V {ali bi lahko rekel, da je svoj del k moji odlo- ~itvi prinesla tudi enodnevna odso- tnost iz {ole, ko smo kandidati za strojevodsko {olo {li na zdravstveni pregled v Ljubljano. Zato se nas je kar precej fantov 8. c razreda iz Sevnice odlo~ilo za kandidiranje za strojevodjo. Najprej torej {tiriletna {ola v Ljubljani. In potem? Po kon~anem {olanju, mimogrede, {olo nas je kon~ala samo okrog polovica sprejetih, sem leta 1989 pri{el v ljubljansko sekcijo za vleko. Bili smo prva generacija progra- ma, ki nam je dal dolg uradni naziv »`elezni{ki transportni tehnik vleke«. [e danes se `ivo spomi- njam, kako smo se s tedanjo ravna- teljico pogajali o oblikovanju tega naziva … No, po kon~ani srednji {oli sem za~el delati kot pomo~nik strojevodje, moje delo pa je za- ~asno prekinil odhod na slu`enje voja{kega roka, {e v tedanjo JLA. Ko sem se vrnil, sem po opravlje- nem periodi~nem izpitu spet za~el delati kot pomo~nik strojevodje, do septembra 1991. Do konca leta sem nato delal v obratih CD Moste, v za~etku leta 1992 pa je bilo spet treba nazaj v {olo. Na Alja`evi v Ljubljani sem najprej opravil teore- ti~ni izpit za strojevodjo in nato {e vadil na dizelskih in elektri~nih vozi- lih. Oba izpita sem opravil novem- bra 1992 in nato vse do leta 2003 delal kot strojevodja, takrat pa sem se za~el izobra`evati za in{truktorja strojevodij. 15 Revija Slovenskih `eleznic junij 2006 SŽ so ljudje SŽ so ljudje Je bila odlo~itev za novo delovno mesto te`ka? K tej odlo~itvi me je spodbudil tedanji {ef sekcije Ludvik Pevec, ki me je v za~etku leta 2003 povabil na pogovor. Jeseni sem se za~el uvajati pri Rafaelu Kosu in potem je {lo vse kar precej hitro, saj sem na za~etku leta 2004 `e za~el samostojno delati kot in{truktor. Izobra`evanje je bilo predvsem prakti~no in je obsegalo med drugim preglede in prevzeme vozil, re{evanje zamud, admini- strativne postopke in podobno. Kako torej poteka delovni dan in{truktorja strojevodij? Moj delovni dan je pravza- prav precej te`ko opisati, ker je nepredvidljiv. Takoj ko pridem v slu`bo, se seznanim s stanjem vozil in za~nem nadzirati delo. Moja vloga je predvsem izob- ra`evanje kolegov strojevodij, pomo~ v izrednih situacijah in podobno. ^e se na primer na lokomotivi primeri ve~ja napaka, ki je strojevodja sam ne more odpraviti, kli~e mene in sku{ava napako odpraviti skupaj. (Tudi med najinim pogovorom je Kristijanu Matku ve~krat zvonil mobilni telefon, po katerem je svetoval strojevodju med vo`njo. Op. avt.) Svojim sodelavcem pomagam in svetujem na raz- li~ne na~ine. Veliko sodelujem tudi s centralnimi delavnicami. ^e je vozilo pokvarjeno, iz delav- nic dobim povratno informacijo in podatke o stanju lokomo- tiv posredujem strojevodjem. Seveda pa tudi nadziram delo strojevodij in skrbim za to, da ne opu{~ajo dolo~enih postop- kov in predpisov. Moja naloga je nadzor na~ina, kako strojevodja vozi lokomotivo, opazujem pa tudi delo prometnikov in vlako- spremnega osebja. K temu pa je treba pri{teti {e razli~na izobra- `evanja, dokvalifikacije in redno mese~no {olanje. Dela mi torej ne zmanjka. Uradno moj delovni ~as traja osem ur, na mesec pa sem dvakrat ali trikrat na no~ni. Toda dejansko se moj delovni ~as nikoli ne kon~a ob dveh ali ob treh, saj se lahko te`ave z vozili pojavijo kadar koli. Zato sem po mobilnem telefonu ves ~as v stiku s fanti, tudi ko sem `e zdavnaj doma in uradno ne delam ve~. Va{a vloga je torej tak{- na, da se lahko v kolektivu pojavi tudi kak{na zamera? Res je, da je moja naloga pre- te`no prav nadzor sodelavcev. Toda, saj veste, kako je – sta dve vrsti »policajev« – dobri in slabi. Sam na napako najraje najprej opozorim sodelavca, da jo sku{a sam odpraviti. Vsekakor pa pred nepravilnostmi ni mogo~e zami- `ati. Re~em lahko, da se z vsemi dobro razumem in da so odnosi v kolektivu res dobri. Kak{ne pa so delovne raz- mere v va{i sekciji? Treba je priznati, da te niso ravno idealne. Veliko je te`av z izrabo dopustov, saj `e dolga leta ni bilo sistemati~nega izobra`evanja strojevodij. V zadnjem ~asu se sicer spet za~enja, a v manj{em obsegu, hkrati pa je tudi veliko upokojitev. V~asih je k nam pri{la cela generacija strojevodij in se je delo la`je razporedilo, poleg tega pa smo novim sodelavcem, naj priznam, lahko dodelili slab{e turnuse in manj priljubljena dela. Danes tega ni ve~ in tudi dolgo- letni strojevodje morajo opravljati bolj »umazana« dela. Zaradi pre- majhnega {tevila zaposlenih pa je praksa, da imajo strojevodje izpit za vedno ve~ vrst vozil. V~asih so bili specializirani; nekdo je na primer vozil samo gomulke, drugi samo dizelmotorne enote … Danes pa en strojevodja vozi {tevilne lokomotive, ki pa se med sabo zelo razlikujejo in jih stro- jevodja le te`ko do potankosti spozna ter se nau~i ~im hitrej{ega odpravljanja napak. Bili ste tudi med prvimi strojevodji, ki so se izobra- `evali za vo`njo novih ve~- sistemskih lokomotiv. Kako je potekalo? Izobra`evanje je bilo organizira- no `e ob najemu Dispolokovih Helg. Teoriji je sledil prakti~ni del, ki ga je vodil upokojeni strojevodja, ki dela za Dispolok. Po dva in{truktorja iz Ljubljane in dva iz Diva~e sta nas u~ila {tiri dni, naprej pa smo izobra`eva- nje organizirali sami. Za loko- motive vrste 541 pa je bilo janu- arja organizirano {olanje {tirih in{truktorjev in petih strojevodij ter enega kontrolno-prevzemne- ga organa iz Centralnih delav- nic. Petdnevno izobra`evanje so vodili in{truktorji nem{kih `elez- nic in Siemensa, obsegalo pa je tako teoreti~ni kot prakti~ni del. Tak{na kombinacija dela mi je bila v{e~, saj nikoli nismo vsega dneva pre`iveli v u~ilnici, tem- ve~ smo novo teoreti~no znanje takoj preizkusili {e v praksi, na lokomotivi. Mi pa to znanje pre- na{amo naprej na na{e kolege. Trenutno je teoreti~ni del znanja o novih lokomotivah opravilo 24 strojevodij. [e strokovna ocena nove lokomotive? Pri prevzemu novih lokomotiv sodelujem `e vse od za~etka, od prvih preskusnih vo`enj v tujini do vo`enj pri nas decembra in januarja. Pohvalim pa se lahko, da sem bil tudi na Nizozemskem, ko smo dosegli hitrost 264,2 kilometra na uro. Moja prva ocena je, da se bo lokomotiva odli~no obnesla, ~e ne bo imela kak{nih mehanskih napak. Na te`ave s programsko opremo pa smo tako reko~ `e navaje- ni. Seveda bo nekatere stvari {e treba dodelati, a sam kak{nih ve~jih pomanjkljivosti ne vidim. Morda se bodo {ele pokazale, saj je prva lokomotiva v turnusu {ele od 7. junija. Veliko nam nove lokomotive prina{ajo pri prevozih iz Kopra. Sedaj lahko 1.750 ton te`ke vlake iz Kopra prepeljemo samo z dvema lokomotivama, prej pa smo potrebovali tri. Kar pa zadeva delovno okolje, ga lahko v primerjavi z bri`ito oce- nim kot desetkrat bolj{e. Kabine so seveda klimatizirane. Poleg tega na bri`iti zaradi hrupa sploh nisi sli{al mobilca, tu pa hrupa prakti~no ni ve~. Strojevodska kabina je ve~ja, lokomotiva pa je precej bolje konstruirana. Bri`ita na neravninah bolj ska~e, nova @iva pa lep{e »plava« in je pre- cej bolj udobna. Veliko pa nam nove lokomotive prina{ajo tudi pri iskanju in odpravljanju napak, saj strojevodja skoraj vse infor- macije o delovanju ali nedelo- vanju posameznih sklopov dobi na monitorju. Poleg tega pa se mu na monitorju izpisujejo tudi navodila za odpravo napak, kar precej olaj{a delo. Nekaj te`av so kolegi imeli le s spodrsavanjem. Lokomotive so namre~ opremlje- ne s sistemom za nadzirano spo- drsavanje, in postopki, ki so jih prej opravljali strojevodje pri spo- drsavanju, niso ve~ potrebni. Prosti ~as? Prosti ~as? Kaj je `e to? Lahko bi rekel, da je delo moj prosti ~as. Po kon~ani slu`bi je treba {e kaj opraviti okrog hi{e v Studencu pri Sevnici in dan je kar hitro mimo. [e najraje pa se spo~ijem, ko posedim pod mojo brajdo. 16 Reportaža Janez Li~en Neko~ z vlakom, danes s kolesom Pisalo se je leto 1966. Proga Jesenice–Planica je `e zdavnaj izgubila svoj pomen, ~eprav je bila zgrajena leta 1870 in je pove- zovala Gorenjsko z Gorico, Trstom in Beljakom. Minilo je `e 40 let, odkar je vlak zadnji~ prisopihal z Jesenic v Zgornjesavsko dolino. Zdi se, kot da so pristojni za vse ve~ne ~ase `eleli odstraniti progo. To je bilo v obdobju {estdesetih let prej{njega stoletja, ko je bilo ukinjenih mnogo prog na sloven- skem ozemlju, pa tudi v tujini. Tako so na primer tudi na `elezni- cah ZRN od leta 1955 ukinili 556 kilometrov prog, v na~rtu je bilo predvidenih {e 2000 kilometrov, prav toliko pa bi jih ukinili za potni{ki promet. V Avstriji so v istem obdobju demontirali sicer le 67 kilometrov prog, na 200 kilo- metrih prog pa so ukinili tovorni promet. Ukinjanje prog po teda- njih merilih nikakor ni pomenilo osiroma{enja podro~ij, temve~ tehni~ni napredek in zmanj{anje stro{kov v gospodarstvu. Na progah tedanjega Zdru`enega `elezni{kega transportnega pod- jetja Ljubljana je izvr{ni svet sku- p{~ine SR Slovenije sklenil ukiniti javni prevoz potnikov in blaga v Planico, Stra`o, Krmelj, Tr`i~ in na Vrhniko. Koli~ina prepeljanega blaga po posameznih progah se je gibala med 13.000 in 70.000 ton na leto (na dan 35 do190 ton), {tevilo potnikov pa med 100 in 1700 na dan. Iz teh podatkov je razvidno, da je bilo tovora v obe smeri za 3 do 13 vagonov, potnikov pa v najbolj{em prime- ru le za tri vlake na dan. Poleg tega je marsikje ob progi nastala asfaltirana cesta, ki je nih~e ni nameraval ukiniti, prej raz{iriti in modernizirati. Usoda nekdanje proge od Jesenic do Planice in naprej do Trbi`a se je za~ela z dr`avno razmejitvijo po prvi svetovni vojni, ko je proga pre~kala dr`avno mejo. Po drugi svetovni vojni je bil promet tako majhen, da so Italijanske `elezni- ce svoj del proge ukinile `e deset let pred nami. Tako je ostal le {e 27,3 kilometra dolg odsek na na{i strani. Deloma je bil pomem- ben zaradi prevoza potnikov na delo in {olarjev v smeri Jesenic in obratno, turistov ob koncu tedna, prevoz blaga pa je bil minimalen. Tako se je leta 1965 na dan po tej progi prepeljalo okrog 1250 potnikov in le 15.000 do 17.000 ton blaga na leto ali povpre- ~no po tri vagone na dan. Cestni prevoz je bil cenej{i, ~eprav so bile dnevne zmogljivosti `eleznice neprimerno ve~je. Potni{ki promet je od leta 1958 skupno padel za 22 odstotkov. V tovornem prometu so prevlado- vali lesni proizvodi (smrekovina, bukovina, rezan les) in premog, vendar gre v obeh primerih za surovine ali kve~jemu polizdelke z nizko tarifo. Temu primerni so bili dohodki. ^etudi bi `eleznica prepeljala ves tovor, bi dohodki narasli z 68 milijonov dinarjev na 169 mili- jonov din na leto, a v potni- {kem prometu ne bi mogli pokriti stro{kov potni{kega prometa, ki so zna{ali 305 milijonov din. Na `alost so bili dohodki iz prevoza blaga slabi, saj bi zna{al primanj- kljaj leta 1966 155 milijonov din, ~eprav je proga celotni `elezni{ki mre`i prinesla le pribli`no 15 mili- jonov din dohodka. Proga je bila ob koncu obratovanja v slabem stanju, zato bi morali odpla~evati anuitete in obresti za nalo`be v osnovna sredstva, ~e bi jih obna- vljali, v znesku 352 milijonov din v prvih petih letih. Ob progi je `e takrat potekala cesta, ki je prevzemala blago in potnike. Cestni prevoz je bil cenej- {i, saj bi morali potniki pla~eva- ti za kilometer poti na `eleznici 38,04 din, v blagovnem prometu Vlak na vo`nji proti Kranjski Gori. (Iz zbirke Gornjesavskega muzeja Jesenice) @elezni{ka postaja v Kranjski Gori 31. marca 1966. (Iz zbirke Gornjesavskega muzeja Jesenice – avtor Franci Makovec) 17 Revija Slovenskih `eleznic junij 2006 Reportaža pa bi bila ceno za tono na kilome- ter prepeljanega blaga 523 din. Temu je bilo treba pri{teti {e ceno za~etne in kon~ne operacije, ki bi zna{ala 296 din za tono tovora. In kon~no je padla odlo~itev, da se `elezni{ki promet med Jesenicami in Planico ustavi konec marca 1966. Svoje delo so v tistih ~asih `elez- ni~arji opravljali zelo temeljito. Na tako priljubljeno `eleznico so ostali le spomini. Danes je mo~ zbujati spomine s kolesarskim izletom po nekdanji trasi, saj je od Gozd Martuljka do Kranjske Gore urejena asfaltirana kolesar- ska steza. Na progo spominjajo {e {tevilni objekti, kot so nekda- nje `elezni{ke postaje na Hru{ici, v Mojstrani, Martuljku, Kranjski Gori, Podkorenu in Rate~ah. S ceste sta lepo vidni pozablje- ni rjave~i mostni konstrukciji pri Martuljku ~ez Savo Dolinko in ^i~arah ~ez Pi{nico. Tretjo so ob demonta`i proge odpeljali na koprsko progo pri vasi Podpe~. Od Kranjske Gore do Rate~ je po trasi speljana lokalna cesta, primerna za teka~e in kolesarje. Spet drugje po trasi pa »rase grmovje in zelene trave« … Kakor neko~ se je s kolesom treba dvig- niti z okrog 555 metrov nad- morske vi{ine na Jesenicah na okrog 850 metrov v Rate~ah. Od tam pa se poljubno zapeljete {e do plani{kih skakalnic pod Poncami in v dolino Tamar, kjer se v ozadju razkazuje mogo- ~ni Jalovec. Od nekdanjega postajnega poslopja v Rate~ah {e vedno vodi gozdna makadamska pot proti Italiji. Nekoliko neugod- nej{e je med Hru{ico in Dovjami ter Mojstrano in Martuljkom mimo Belce. Da bi danes traso ponovno obnovili, bi bilo treba odstraniti marsikaj. V Mojstrani na trasi danes stoji obrat lesne tovarne LIP Bled, v poslopju pa `ivi ve~ dru`in. Njena okolica pri Dovjah ima prelep pogled na Triglavske vr{ace in tam je tudi spomenik Jakobu Alja`u. Od tod je mo`nost skreniti s poti v lede- ni{ko dolino Vrata in si ogledati slap Peri~nik in obiskati Alja`ev dom ob vzno`ju triglavske sever- ne stene. V Kranjski Gori so na trasi zgradili hotel Kompas ter {tevilne po~itni{ke hi{ice. Tudi postajno poslopje v svojih pros- torih ponuja po~itni{ke zmog- ljivosti. V Podkorenu se okoli{ pred postajo pozimi uporablja kot parkiri{~e obiskovalcev belih strmin smu~i{~a Vitranc. Ob poti do Rate~ je na mo~virnatem trav- niku ob gozdu naravni rezervat Zelenci, prvokakovostni vodni vir Save Dolinke. Ni`je, ob za~etku proge med Jesenicami in Hru{ico, `elezni{ki tiri {e stojijo za potrebe tamkaj{- nje delavnice in drugih industrij- skih objektov, kamor dostavijo {e kak tovorni vagon. S kolesom se je tukaj te`ko prebiti do trase, saj je mnogokje izginila med ograjami, skladi{~i, objekti in parkiri{~i. Pred vhodom avtoceste v Karavan{ki predor pa stoji visok nasip, preko katerega pre~ka re~no dolino. Vo`nja zadnjega vlaka v Planico je imela tragikomi~no obele- `je, ceremonije so bile podobne pogrebom. Delavci popoldanske izmene so pri{li iz `elezarne na postajo Jesenice s tremi ~rnimi zastavami, njim so se pridru`ili drugi potniki, ki so se vozili na tej progi, hru{i{ka pihalna godba pa je igrala pogrebne ma{e in `alostinke. Med jokom in sto- kom, vzdihovanjem in protesti je ob 22.22 uri odpeljal zadnji vlak iz Jesenic v Planico. Med vso vo`njo je lokomotiva s svojim turobnim in `alostno zategnje- nim piskanjem opozarjala pre- bivalstvo na nepreklicno dejstvo, da Gornjesavska dolina zadnji sli{i pisk lokomotive in vidi zadnji vlak, ki jih je 96 let povezoval s svetom. ^rne zastave, ki so jih ob tej pri- lo`nosti nosili delavci `elezarne, so imele na koncu droga iz zarja- vele `ice napravljeno figuro mrav- lje, kot obto`bo in`enirja Cirila Mravlje, ki je bil {ef takratnega Z@TP-ja, ~e{ da je on kriv, ker je Gornjesavska dolina ostala brez `eleznice. Strojevodja vlaka je bil Jo`e Egart, kurja~ Jure Toki~, vla- kovodja Janez Ko{ir, sprevodnika pa Adolf Kolenc in Janez Gruden. Progo so razmontirali tako, da je nadzornik hodil spredaj in {tel prage, po dvajset na vsakega. »Od tu do tu je tvoje, kolikor jih bo{ lahko vzel, jih odpelji domov,« je dejal. Tako je proga res hitro izginila. Progo bi danes gotovo {e potre- bovali, predvsem v turisti~ne namene, posebno, ker so na{i najbolj{i gosti ravno Italijani in Avstrijci. ^e bi progo poveza- li s Trbi`em, bi dobili povezavo z glavno `elezni{ko povezavo iz Beljaka v Italijo. Lokalni tovorni promet bi bil verjetno minimalen, saj na tem podro~ju ni ve~jih industrijskih obratov. In {e nekaj za ljubitelje gorskega kolesarjenja. V znamenju 40–let- nice se lahko popeljete po 40 kilometrov dolgi, terensko zelo razgibani poti. [tartate v Gozdu- Martuljku pri kampu na 740 metrih nadmorske vi{ine in se po 100 metrih vo`nje po glavni cesti povzpnete proti Srednjem vrhu (ob poti je Jermanov slap). Na razpotju pod po~itni{kim domom zavijete levo mimo Hlebanjeve doma~ije, za njo pa desno strmo navzgor mimo vodnega zajetja v dolino potoka Jermana, koder vas kolovoz pripelje v @eleznico (dolino, da ne bo pomote). Od tam se dvignete (na okoli 1600 metrov) do planine Blekove na sedlu na meji z Avstrijo. Nato s presledki sledi spust do Poljan pod Korenskim sedlom, kjer pre- ~kate asfaltno cesto. Po 600 metrih spusta se dr`ite kolovoza desno, nakar se pot dviga vse do kri`i{~a poti za Pe~ na tromeji. Od tam sledi spust levo navzdol do Rate~, kjer vodita do Martuljka izmenjaje asfaltirana cesta in kolesarska steza. Vlaka, ki bi nas prehitel na poti, najbr` {e lep ~as ne bo, zato lahko kar mi sopihamo od vro~ine – kot parni vlak. Prometnik Slavko Cuznar odpravlja zadnji vlak s postaje Planica proti Jesenicam, 31. marca 1996 ob 12.44. (Iz zbirke Gornjesavskega muzeja Jesenice – avtor Franci Makovec) Na delu trase nekdanje `elezni{ke proge Jesenice-Planica je danes lepo urejena kolesarska steza. Na izlet z vlakom Iz Vuzenice v Dravograd Kozjak je pohodni{tvu zelo pri- jazna {irina na severni strani Drave med Dravogradom in Mariborom. Najvi{ji je v zahodnem delu, kjer je tudi najvi{ji vrh hribovja Ko{enjak, 1.522 m. Za razgibano pohodni- {tvo po Kozjaku poskrbi ve~ glo- bokih dolin, ki brazdajo hribovje, tako da se med pre~enjem ve~krat spustimo pa spet dvignemo v vi{i- ne. Na Kozjaku ne manjka ozna- ~enih poti, ki vabijo na enodnevne izlete ali ve~dnevne pohode. Med slednjimi je najprivla~neje{e pre- ~enje celotnega hribovja po Poti ~ez Kozjak, medtem ko vi{ine zahod- nega dela spoznamo na dolgem enodnevnem ali manj napornem dvodnevnem izletu. Z `. p. Vuzenica gremo desno po Livarski cesti, mimo `elezni{ke- ga viadukta in po Mladinski ulici do odcepa, kjer zavijemo levo in po mostu pre~kamo Dravo. Nato zavijemo levo, se po stopni- cah vzpnemo do glavne ceste, jo pre~kamo in se po cesti navkreber sprehodimo v sredi{~e Mute, do koder je z `. p. Vuzenica okoli 2 km hoje. Konec Glavnega trga zavijemo levo na Gortinsko cesto ter gremo po njej do odcepa za Bistri{ki jarek, od katerega se ozna~e- na pot pri robu gozdi~ka odce- pi levo. V nadaljevanju sledimo smerokazom za Pernice in se po dobrih 3 urah hoje iz Vuzenice vzpnemo na nadmorsko vi{ino ve~ kot 1000 metrov. Ko pridemo mimo {ole do nekda- njega zaveti{~a pri Knezu, imamo dve mo`nosti. Proti Ko{enjaku se lahko namenimo po makadamski cesti, na katero usmerja ka`ipot Ojstrica. Bolj po stezah in po vr{- nem grebenu Kozjaka pa hodimo, ~e pri Knezu stopimo navkreber po poti, kot svetuje ka`ipot z napisoma Ko{enjak in Sv. Urban. Tako ali druga~e hodimo do vrha Ko{enjaka okoli 3 ure. Z vrha sestopimo do Doma na Ko{enjaku, ki je odprt ob sobo- tah in nedeljah, od tam pa skozi Gori{ki vrh v Dravograd. Skozi sredi{~e kraja se napotimo do mosta ~ez Dravo in gremo po njem na drugo stran reke, kjer zavijemo levo ter stopimo do `. p. Dravograd. Z vrha Ko{enjaka 3 ure in 30 minut hoje. Skupaj okrog 10 ur hoje, ki jo lahko razdelimo na dva dneva. V tem primeru imejmo s sabo spal- no vre~o in podlogo za le`anje, saj je edina planinska ko~a na poti odprta takrat, ko vlaki ne vozijo. Pri orientaciji pride prav planin- ska karta Pohorje v merilu 1 : 50.000. Pot ~ez Kozjak Ko se na opisanem izletu vzpne- mo na Pernice, zatem vse do Dravograda hodimo po zaklju~- nem delu Poti ~ez Kozjak, ki se v primeru pove~anega pohod- ni{kega navdu{enja poka`e kot zelo primerna za ve~dnevno turo. V tem primeru se z vlakom zape- ljemo v Maribor in se z `elez- ni{ke postaje sprehodimo do Mestnega parka, ob robu kate- rega se za~enja Pot ~ez Kozjak. Mimo Treh ribnikov se vzpnemo na Sv. Urban ter nadaljujemo po Kozjaku proti zahodu. Ozna~ena je z markacijami, ob katerih je bela pokon~na ~rta. V celoti je dolga okrog 32 ur ali 4 do 5 dni hoje. Natan~no je opisana v vodniku Pot ~ez Kozjak, ki ga je izdalo Planinsko dru{tvo Maribor Matica. Vlaki na progi Maribor–Dravograd vozijo le med tednom, zato je izlet primeren za po~itni{ki ~as. Iz Maribora se odpravimo ob 5.20 (Vuzenica 6.43) ali ob 12.12 (Vuzenica 13.26). Vrnitev iz Dravograda proti Mariboru na~rtujemo z vlakom ob 14.42 ali 17.47. Ker slednjega ujamemo le v primeru {portno hitre hoje, je najprimerneje, ~e izlet zasnujemo kot dvodnevno turo. Pozno pomladi in v zgodnjem poletju na Kozjaku cveti vol~ji bob. ^e se odlo~imo za celotno Pot ~ez Kozjak, se po ogrevalnem sprehodu iz Maribora ustavimo pri cerkvi sv. Urbana. 19 Reportaža Dario Cortese Revija Slovenskih `eleznic junij 2006 Na avstrijski strani se izpod Košenjaka odpre pogled na široko Golico. 20 Reportaža Igor Kuralt Modelne `eleznice Alstom BB 427000 in 437000 V svetu skoraj ni ljubitelja modelnih `eleznic, ki ne pozna Mehanovih modelov `eleznic. Mehano se s svojimi modeli ~eda- lje bolj utrjuje pri hobistih, svoje mesto pa modeli najdejo tudi v vitrinah zbiralcev. @e na sejmu v Nürenbergu je Mehano napo- vedal prihod ve~ novih modelov v merilu 1:87 (H0). Prvi med njimi so modeli lokomotiv Alstom BB iz serij 427000 in 437000. Lokomotive Alstom BB 427000 in 437000 so iz serije najsodobnej{ih ve~sistemskih elektri~nih lokomo- tiv, izdelanih za francosko `elez- ni{ko dru`bo SNCF Fret. Delujejo lahko na razli~nih napetostih in sistemih in so nekak{na alternativa Siemensovim ve~sistemskim loko- motivam. Najve~ja mo~ lokomoti- ve je 4.200 kW, osna obremenitev 22,5 tone, najve~ja hitrost pa 140 kilometrov na uro. Po vzpetinah z nagibom 10 promilov pa lahko vozi s hitrostjo do 80 kilometrov na uro. Alstom BB lokomotive so namenjene izklju~no za vleko tovornih vlakovnih kompozicij do te`e 1.200 ton. Proizvajalec tirnih vozil Alstom bo zgradil in Francoskim `eleznicam (SNCF) do leta 2008 dobavil skupaj ve~ kakor 300 lokomotiv iz serije BB 427000 in 437000. Med njimi jih bo 180 elektri~nih lokomotiv za dvosistemsko napajanje (25 kV, 1,5 kV), registriranih od {tevilke 427001 do 427180. Za trosistem- sko napajanje (25 kV, 15 kV in 1,5 kV) bo namenjenih 60 elektri~nih lokomotiv, registriranih od {tevilke 437001 do 437060, za vo`nje med Nem~ijo, [vico in Francijo. Prav tako bo Alstom do konca leta 2008 dobavil Francoskim `elezni- cam {e 60 lokomotiv (z mo`nostjo za dodatnih 63) za dvosistemsko napajanje (25 kV, 1,5 kV), regi- striranih od {tevilke 827301 do 827360. Lokomotivi BB 427000 in 437000 sta prvi tovrstni lokomotivi franco- skih ̀ eleznic. Omogo~ata uporabo ve~ lokomotiv z enotnim uprav- ljanjem, kabine so klimatizirane. Lokomotive so opremljene tudi z varnostnim pasivnim mehaniz- mom za prepre~evanje ~elnih tr- ~enj. Alstom BB 427000 je izdela- na v dveh razli~nih barvnih izved- bah za francosko omre`je, Alstom BB 437000 pa v treh barvnih raz- li~icah – za nem{ke, {vicarske in francoske proge. Za nakup ome- njenih lokomotiv se zanimajo tudi nekatere druge evropske dr`ave. Mehanov model Alstom BB 4270- 00 in 437000 je verodostojna kopija originalne lokomotive v merilu 1:87 (H0). Odlikujejo ga tisk in podrobnosti ter odli~ne vozne lastnosti. Model ima za pogon vse {tiri osi gnane preko zobni{kih in kardanskih prenosov iz sredinsko name{~enega sodobnega petpol- nega motorja z vgrajenim vztraj- nikom. Na modelih so vgrajeni razli~ni gornji tokovni odjemniki, kar je zna~ilnost pravih ve~sistem- skih lokomotiv. Vsi modeli Alstom BB 427000 in 437000 so naprodaj za istosmerni ali izmeni~ni sistem napajanja v analognem ali digi- talnem sistemu. Kdor si pa `eli pri~arati na maketi zvoke prave lokomotive, pa mu Mehano ponu- ja tudi to mo`nost, saj so nekateri modeli opremljeni tudi z najso- dobnej{imi dekoderji, v katerih so shranjeni zvoki, posneti na pravih lokomotivah. Strojevodska kabina je serijsko opremljena s komandno plo{~o in na eni strani s figurico strojevodja. Kovinski tokovni odjemnik je lahko v spu{~enem ali dvignjenem (delovnem) polo`aju. Z njim lahko iz gornjega elektri~nega voda napajamo model z elektriko. Pogled na model Alstom BB 437000 v barvah Francoskih `eleznic (SNCF Fret). Iz @elezni{kega muzeja v Ljubljani »^e je stvar koristna, si je ne pomi{ljajte napraviti tudi lepo!« je bil napotek arhitekta Otta Wagnerja mladim arhitektom. Pred 100 leti so ga zvesto upo{tevali pri temle vodnjaku, namenjenem `ejnim popotnikom na postaji Av~e. Zdi se, da danes vse bolj izgublja veljavo.