Pravične pritožbe. (Dalje.) Veadar tudi z ukazom deželaega sveta fliso bili zadovoljfli vsi krajai ia okrajai šolski sveti spodBJeštajaraki. Marveč, aloveaski okrajai iB krajai šolaki sveti izjavili so se aasprotao. Prosim pa, viaoka zboraica, aaj aa znaaje vzame, da ovi aloveaski šolski aveti Be zametujejo Bemščine v aloveBakih ljudskib. šolab. spoda.ještajarskih! Izjavili so željo, aaj bi nemščiaa bila poučai predmet v sloveoskih ljndskih šolah na apodnjem iStajarskera, ker je zaanje Bemščiae koriatao, ali tudi, če je komu Ijubo, potrebao, toda uči aaj se toliko ur, da je po pametBih. pedagogičaib načelih mogoče odobriti, zlaati pa ae preraao, k veejemu v 4. ali 5. šolakem letu. (Tako je! Ba desaici.) Nadalje izjavili so se, da hočejo, naj velja Bemščina kot aeobligatea poučfli predmet, Bikakor pa ne kot obligatea predmet ia ae aaj- rnaaje kot poučai jezik. ker bi to nasprotovalo XIX. členu osBOvaib državljaaskih pravic, ki so oadi sloveaakemu aarodu zajamčeae. Ta člen XIX. je paladij ali zaštitba Barodae svobode v Avstriji ia te si Sloveaci ae dajo vzett, tudi ae po ukazu deželaega šolskega sveta. (Bravo! aa deaai.) Ni resniČBO, kar aekateri liati pisejo, da bi SloveBci aploh ae trpeli aemščiae v sloveaskib Jjudskih šolah. Ali mi želimo, da se aemščiaa uči na pametea uačin v našib šolah Ko so torej sloveaski okrajai ia krajai šolski sveti izvedeli vaebiao ukaza deželaega aolskega aveta, uložili so ugovor ali pritožbo zoper BJega (zlasti Šmarije, Leskovec, Majšberg sv. Jaaž aa Dravskem polju, Wurmberg, sv. Vrban, sv. Lovreac, sv. Marjeta, sv. Marko, sv. Andraž) pri c. kr. namestBiji v Gradcu do aaučaega miaistra, Baj bi ta razveljavil oai ukaz, ker je protipostavea, Osoda teh pritožeb je čudaa. Uložeae bile ao pred bolje aego pol letom, pa še aedaj aiso rešeae. Tukaj je le jedao izmed dveh mogoče. Ali jih aeče c. kr. nameataija v Gradcu dalje poalati, ali pa leže kje v Baučaem miBiaterstvu, ker jih tukaj rešiti aečejo ali ae utegaejo. To je pa veadar, da več ne rečem, žalostao ia žalno za Slovence. Ako se pritožimo, ker nam pravice krhajo, pravice v osaovaih državaib zakonib zajaaičeae, pa ae najdemo ae posluha ae pomoči, morarao to jako obžaljevati. Saj veadar znam, da aeka razaodba državaega sodišča (25. aprila 1878. št 91) veli, da deželai šolski avet aema pravice, tem maaje okrajai ali krajni šolski svet, kaj takega zaukazati, kar bi aa^protovalo sedaj veljavnim zakonom, izlasti še pa osaovaim državnita zakoaom. Saj sem veadar čital, da ae tukaj nima ozirati za oportuaitetae razloge, aa primer aa to, da je semtertje aemščiaa jako koriataa ali potrebaa, ker taki oportuaitetai razlogi ae morejo nikdar razveljaviti pravic, ki so po državaih oaaovaih zakoaih Sloveacem prizaaae, — do varovanja ia gojeaja avoje aarodnosti ia jezika. Cital aetn aapoeled v istih razsodbah državaega sodišča, da naučai miaiater poatavno ai samo pooblaščea. ampak celo dolžaa zaukaze deželaega iolskega aveta ustaviti ali preaarediti, kedar aasprotujejo tpdaajim veljavaim za koaom. Zato bi pričakoval, da se bode aaučao miaisterstvo aa uložeae piitožbe oziialo. Kar sem povedal, velja za slučaj. ako so pritožbe že miaisterstvu doposlaae. Ako pa ae niao tain. pozivljem tukaj javao viaoko miniateratvo. aaj ai da omeajeae pritožbe zoper ukaz deželnega šolskega aveta od štajarakega od 22. febr. 1887. atev. 823 takoj predložiti, da jih reši v zmialu zakonov, izlaati državaib oanovnih zakoaov, ter naj oai ukaz razveljavi. Kar aem aavedel, to aem govoril, da dokažem, kako težko mi deae glaaovati za oai vladai predlog. Imam še pa jedao pritožbo, o katerej ae bodem tako obairao govoril, ima pa veadar a predatoječo aekšao zvezo. (Koaec prih.)