SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVII (62) • STEV. (N°) 1 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 8 de enero - 8. januarja 2009 Z BOŽJO IN SKUPNO POMO» O TONE MIZERIT_ Praznovanje šestdesetega rojstnega dne je za nami. Dopolnili smo že enainsestdeseti letnik in stopamo v novo obdobje. Prav je torej, da se malo razgledamo, premislimo in zastavimo korak za nadaljnjo pot. Svobodna Slovenija se je rodila v najtežjih letih slovenske zgodovine. Naša domovina je prestajala trojno zasedbo okupatorjev in domačo revolucijo. Novembra 1942 je skupina zavednih Slovencev, požrtvovalnih idealistov, z izpostavljanjem lastne svobode in lastnega življenja, začela pisati, tiskati in razpečavati podtalni list. Ustanovil in vodil ga je narodni poslanec Miloš Stare. Minila je vojna a svobode ni bilo. Medtem, ko je tisoče nedolžnih žrtev padalo v jame v Kočevju, na Teharjah in drugod, so se polnila begunska taborišča. In po kratkih letih tesnobe in pomanjkanja je sledila pot v novi svet. Argentina nas je sprejela in že 1. januarja 1948 je obnovljena Svobodna Slovenija, znova po navdihu ustanovitelja Stareta, zagledala beli dan pod južnim nebom. Ni bilo več nevarnosti za življenje, a vodili so jih isti ideali, isti so bili njihovi cilji, ista žrtev. Težko bi bilo opisati zgodovino teh že več kot šestdeset let. Po prvih in negotovih korakih na obali reke Srebra se je tudi naš list ustalil. Postal je jasen glas, ki je v imenu zasužnjenega in utišanega naroda govoril svetu resnico o naši preteklosti in zahteval to, kar je v samem imenu; svobodo za Slovenijo in Slovence. Obenem je list postajal gonilo in kronika slovenske skupnosti v Argentini in bistveno pripomogel k temu, kar v domovini zveneče, čeprav napačno imenujejo ,,slovenski čudež v Argentini". V svetu so prišle spremembe; padel je berlinski zid in Slovenija je postala samostojna država. Dobro poznamo težave tranzicije, ki je še ni konec. A pot je zastavljena in spremembe so globoke in neustavljive. Naša skupnost in naš list sta se vključila v ta razvoj. Sodelovanje je pozitivno, iščemo skupni jezik in sanjamo o lepših dnevih. Svobodna Slovenija se danes lahko ponaša z edinstveno zgodovino in tudi edinstveno sedanjostjo. Je edini splošnoinformativni tednik v slovenskem jeziku, ki izhaja izven slovenskega narodnega ozemlja. To smo dosegli z vztrajnostjo, zagnanostjo in odgovornostjo tistih, ki so list pisali in urejali vsa ta desetletja, pa tudi naročnikov, ki so gmotno prispevali k izhajanju, in dobrotnikov, ki so nas podpirali. V zadnjih letih je važna tudi pomoč matične domovine, ki preko Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu nudi potrebno sofinanciranje, ki nam omogoča nadaljnjo in kvalitetno izhajanje. Svobodna Slovenija je tako delo vseh: uredništva in uprave, raznašalcev in drugih sodelavcev, naročnikov in bralcev, tiskarnarjev, ki nam mnogokrat pomagajo z dobro voljo in razumevanjem, in matične domovine, ki vidi naš napor za slovenstvo in nas podpira. Stopamo v novo leto. Začenjamo nov letnik. Koliko jih je še pred nami? Ne vemo in končno tudi ni važno. Z božjo in skupno pomočjo se bodo leta vrstila in ideal Svobodne Slovenije bo vedno bolj stalna realnost v svetu, ki se bliskovito spreminja. Pahor, želje in ukrepi ,,Z znižanjem plač ministrom in državnim sekretarjem smo simbolno sporočili, da mora tudi politična in gospodarska elita pokazati solidarnost z drugimi skupinami prebivalstva." To je, med drugim, v pogovoru za Večer dejal premier Borut Pahor. Želi si, da bi vlada vzpostavila pogoje, v katerih bo vsak razvil svoje talente ne glede na politično lojalnost. Premier napoveduje, da bo leto 2009 ,,tako težko, da bomo kot odgovorni vsak na svojem položaju ohranjali zaupanje samo, če bomo verodostojni". Tako če socialni partnerji, zaposleni in širša javnost v njih ne bodo prepoznali iskrenosti ravnanj ,,potem ne bodo verjeli, da je treba v času gospodarske negotovosti sprejeti kakšen nepopularen ukrep, ki ga v času konjunkture ne bi sprejeli". Glede odprave plačnih nesorazmerij Pahor sicer napoveduje, da bodo takoj po novem letu začeli pripravljati vladna izhodišča, ki jih bodo ponudili sindikatom, pogajanja pa bi se lahko začela konec februarja. Poleg vprašanja plačnih nesorazmerij pa naj bi, tako Pahor, ustanovili še posebno skupino strokovnjakov, ki bi pripravila načrt modernizacije javnega sektorja. ,,Zdaj moramo vsi skupaj izkazati dolžno skrb do razmer, ki nas čakajo v tem letu," je poudaril predsednik vlade. Pahor brani tudi odločitev vlade o subvencioniranju skrajšanega delovnega časa. „Odločitev za pomoč podjetjem, ki se bodo znašla v težavah zaradi finančne in gospodarske krize, sicer pa verjetno ne bi zašla v težave, je ukrep, ki pomaga prav pretežnim izvoznikom," meni premier, ki pojasnjuje, da bi ta delovna mesta radi ohranili, ,,ker upravičeno upamo, da se bo sčasoma kriza prevesila v gospodarsko rast, takrat pa bodo ta delovna mesta zelo pomembna". Pahor poudarja svojo ambicijo, ,,da bi ta vlada kot svoj presežek vzpostavila pogoje, v katerih lahko vsakdo ne glede na politično lojalnost do konca razvije svoje talente". ,,To se mi zdi za majhno skupnost, kakršna je Slovenija, bistveno. Človeški resurs je najpomembnejši resurs, ki ga ta država ima," še pojasnjuje premier. ff Ljudi ne zanima iskrenost" V Sloveniji močne krščanskode-mokratske stranke ni, a jo naš politični prostor potrebuje, je v pogovoru za Delo ocenil evropski poslanec Lojze Peterle. Kot je dejal o predvolilnih obljubah, ,,ljudi ne zanima iskrenost, ampak obljubljene številke o pokojninah in plačah. Po volitvah je treba poravnati račune. Čim več obljubiš, tem večji so." „Nekdanji krščanski demokrati so danes razdeljeni vsaj na tri stranke: na NSi, SLS in na KDS. Mislim, da jih je precej tudi v apatiji. Pojavlja se vse več klicev, da je treba krščansko demokracijo zopet postaviti na noge," je dejal Peterle. Po njegovih navedbah se hoče NSi po kongresu ,,profilirati kot jasna demokrščanska opcija. Sam menim, da je sprememba imena nujna, ni pa dovolj. Kmalu je treba priti pred volivce z aktualnim in verodostojnim programom, na novo je treba povedati to, kaj nam v novih okoliščinah pomeni spoštovanje človekovega dostojanstva, ki je bistveno izhodišče krščanskodemokratskega programa". Krščanska demokracija je po Peterletovih besedah „stranka realizma, solidarnosti in izrazitega socialnega čuta, ni izključujoča, hkrati pa premore veliko podjetniškega duha, ki ga ne zanima samo dobiček". V ,,zaostrenih razmerah, ki se nam že dogajajo", je krščanska demokracija ,,nujna alternativa, utemeljena na vrednotah in načelih, ki so se v evropskem političnem prostoru že uveljavili," je poudaril Peterle. Kot je dejal, je Borut Pahor na zadnjih državnozborskih volitvah „zmagal z najavo sprememb. Sedaj čakamo na dejanja. So pa tej koaliciji že na samem začetku zagotovo škodile zavajajoče obljube o tisoč evrih minimalne pokojnine. Stranka, ki je to širila, je sedaj v vladi, njen predsednik pa minister". „Pahorju ne zavidam te situacije, vendar je v politiki jasno: ko prevzameš vlado, prevzameš odgovornost. V situaciji, ko še ni jasno, kako globoko bo šla kriza, pa je v ljudeh seveda prisotna tudi velika negotovost", meni Peterle. Možna sprava treh? Italijanski zunanji minister Franco Frattini v pogovoru za tržaški dnevnik Il Piccolo meni, da je sprava med Italijo, Slovenijo in Hrvaško glede polpretekle zgodovine, za katero se je pred dnevi zavzel hrvaški predsednik Stipe Mesiž, mogoča. Hkrati pa je prepričan, da je treba fašistične in komunistične zločine postaviti na isto raven. Obenem Frattini verjame, da Italija lahko posreduje v sporu med Slovenijo in Hrvaško, kar bo ponudil tudi formalno. Italija, pravi Frattini, močno podpira prizadevanja Češke, ki trenutno predseduje Evropski uniji, za posredovanje v sporu med Slovenijo in Hrvaško glede meja, pri čemer je prepričan, da pri tem lahko posreduje tudi Italija, zato bo v prihodnjih dneh Pragi tudi formalno ponudil možnost italijanskega prispevka. Italija ima odlične odnose tako s Slovenijo kot s Hrvaško, pravi Frattini, ki dodaja, da sta na nedavnem prvem srečanju v Bruslju skupaj s premierom Silviom Berlusconijem vprašala novega slovenskega premiera Boruta Pahorja, kaj namerava storiti s Hrvaško. Pahor je po Frattinijevih besedah dejal, da čaka na telefonski klic hrvaškega premiera Iva Sana-derja, če tega klica ne bo, pa ga bo poklical on, saj bo slovensko zadržanje pozitivno in konstruktivno. „Prepričan sem, da sta bila fašizem in nacizem absolutno zlo, vendar je jasno, da ko se ubijajo osebe, in tu se nanašam na tragedijo fojb (povojnih pobojev), žrtve nimajo politične barve," pravi Frattini. Ob tem dodaja: ,,Preveč časa smo pozabljali, kar so Titovi vojaki in komunistične sile povzročile in si pri tem nakopale odgovornost za grozljive pokole." Smisel sprave je sproščena zgodovinska analiza, meni italijanski zunanji minister, ki tudi upa, da bo Trst, ki je ob koncu druge svetovne vojne doživel 40-dnevno jugoslovansko upravo, znal metabolizirati tisto ob-dob je in obrniti stran. Umrla je Zmaga Kumer Umrla je et-nomuzikologinja Zmaga Kumer, ki je bila med drugim vse do upokojitve leta 1988 raziskovalka, od leta 1973 pa tudi znanstvena svetnica na Glasbenona-rodopisnem inštitutu ZRC SAZU. Kumerjeva se je ukvarjala z zbiranjem, zapisovanjem, analiziranjem in posredovanjem slovenske ljudske glasbene dediščine. Rodila se je v Ribnici leta 1924. Diplomirala je iz slavistike na ljubljanski filozofski fakulteti ter na fol-klorno-zgodovinskem oddelku Akademije za glasbo v Ljubljani. Leta 1955 je doktorirala z disertacijo Slovenske priredbe srednjeveške božične pesmi ,,Puer natus in Betlehem". Izdala je dve splošni etnomuzikološki deli, več del o slovenskih ljudskih pesmih, med njimi leta 1975 monografijo Pesem slovenske dežele. Zbrala, uredila in s strokovno razlago pospremila je številne zbirke slovenskih ljudskih pesmi. Sestavila je tudi več pesmaric, med njimi leta 1994 čez polje pa svetinja gre in leta 1995 Eno si zapojmo. Njeno delo je bilo nagrajeno z zlatim vencem, Murkovo, Herderje-vo, Zoisovo in Štrekljevo nagrado. Leta 1995 je postala članica ZRC SAZU. ,,Veliki" pok in posledice Po zakonu o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih je v Sloveniji dovoljeno uporabljati pirotehnične izdelke le med 26. decembrom in 2. januarjem. Tako je bilo tudi prejšnja leta, letos pa je zakon dodal še eno omejitev: pirotehnika, katere glavni učinek je (le) pok, je nasploh prepovedana. Torej ni (ne sme biti) več v prodaji petardov in drugih ,,pokic" (,,cohetes, ametralladoras, rompeportones ...") Noč na prehodu iz starega v novo leto je bila za dežurne zdravnike, policiste in gasilce delovna. Na kirurškem delu urgence Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana so ponoči oskrbeli 50 poškodovancev, med njimi pet ljudi zaradi poškodb s pirotehničnimi izdelki. Pirotehnična sredstva so povzročila tudi več požarov po celotni državi. Jutranji požar pri Dravogradu, ki je najprej zajel balkon stanovanjskega bloka, pa je povzročil za približno 15.000 evrov gmotne škode. Brez poročil ne bi bilo knjige Ob predstavitvi knjige Marjana Pertota Slovensko gledališče v Argentini IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI TONE MIZERIT ^Mai^an fPlErtPf S&rvKiij^ ^iftstaii^ v fligiEPtrfrt^ Med publiko, ki se je udeležila predstavitve knjige Marjana Pertota Slovensko gledališče v Argentini v dvoranici Slovenskega gledališkega muzeja v Ljubljani, sta bila prisotna kar dva akademika: dr. Kajetan Gantar in Zorko Simčič. Kot bivši ,,Argentinec" in poznavalec tamkajšnjega gledališkega (in vsega) življenja je Simčič obogatil predstavitev s svojimi komentarji in dopolnitvami. Bil je prijeten trenutek tudi za tiste, ki vsaj minimalno poznajo življenje slovenske skupnosti v tujini. Sicer pa je predstavitev pokazala, kako malo še vedo nekateri o Slovencih po svetu. Sklepanje sloni na vprašanju, če ti režiserji in igralci, ki so omenjeni v knjigi, živijo od svoje umetnosti ali ustvarjalnosti ... Razen tiskarjev in drugih grafičnih delavcev bomo težko našli še koga, ki bi vedel, koliko je težek list papirja v knjigi. Tudi jaz ne, ampak vem, koliko je težka knjiga, ki ima točno 500 strani: 1,3 kg! Ja, gledališče v Argentini je v tem dobrem kilogramu papirja stopilo v nesmrtnost. Kljub temu ima knjiga še veliko večjo težo v sklopu informacij. Ko sem jo prijel v roke in samo malo prelistal, je nehala biti to knjiga, ampak se je prelevila v film: v glavi se mi je začel vrteti film o tej in oni predstavi, ki sem jo kdaj, danes že daleč v preteklosti, videl. Ali pa imena gledališčnikov, ki jih nisem osebno spoznal, so pa bili vedno prisotni v pogovorih tistih njihovih kolegov, ki so jih preživeli. Res, ta knjiga mi je bila kot del nadaljevanke ,,El tunel del tiempo". Pertot si je zadal težko delo. Sicer je že navajen poprijeti za tovrstne naloge, saj je pripravil bibliografiji o slovenskem tisku v Argentini in v Veliki Britaniji. Kljub temu je potreboval cela štiri leta intenzivnega dela, da je prišlo do uspešne izdaje. Zelo pomemben pa je podatek, da je Marjan Pertot že star poznavalec slovenskih dejavnosti v izseljenstvu, saj si je kot knjižničar Knjižnice Dušana Čer-neta v Trstu dolga leta z veliko vnemo prizadeval, da je pridobil — če že ne vsega — zelo veliko večino tiskanega materiala, izdanega ali objavljenega v tujini. Tako je tudi lahko razrešil marsikatero kratico, ki jih je najti v obdelanem materialu. Pri tem sta mu bila blizu še ena bivša ,,Argentinka" Lučka Kremžar De Luisa in še en dober poznavalec slovenske skupnosti časnikar Ivo Jevnikar. V uvodnem delu je urednica knjige mag. Francka Slivnika predstavila življenje slovenske skupnosti razporejeno po organizacijah. V enakem sklopu je Pertot razporedil svoj popis. Nastope je porazdelil po prirediteljih prireditev in po letnikih. Gledališko dejavnost je opredelil zelo široko: vse, kar se dogaja na odru (izvzeti so seveda koncerti) in je zapisano v pregledanih virih: od dramskih del, recitacijskih večerov, spominskih proslav, pa do zaključnih šolskih prireditev ali priložnostnih prizorčkov n.pr. za dan mater, itd. Tri skupine zaznamo: prireditve, ki so jih pripravile osrednje slovenske organizacije, igralske družine in slovenski Domovi. Na koncu je še popis naslovov predstavljenih del, bibliografija dramskih del, izdanih v Argentini in seznam imen oseb, ki so omenjene v knjigi. Hotel sem prešteti, koliko naslovov —predstavitev v različnih letih — je Pertot uspel zapisati, pa nisem prišel do konca. Če je na vsaki strani zapisanih 32 predstavitev, strani pa je 48, znese to dobrih — zelo dobrih! — 1.500 predstavitev. In to so predstavitve; pomnožite še vsako s številom ponovitev ... In še dve ugotovitvi, ki nista prav nič originalni: 1) Knjiga ima 500 strani. V njej so nastopi in kratek izsek iz poročila, ki je zabeležil prireditev. Si mislite, koliko bi bila knjiga lahko debela, če bi zapisali še imena vseh, ki so sodelovali na odru ali pa za njim?! 2) Vsi podatki so povzeti iz poročil in literature, ki jo Pertot navaja proti koncu knjige. Torej: česar ni bilo napovedano, poročano ali pokritizirano v tiskani obliki — ni omenjeno v knjigi, ne bo prišlo v zgodovino slovenskega gledališča v Argentini (ergo: vsa čast tistim, ki skrbijo oz. napišejo poročilo/kritiko o prireditvi). In žal: eno tako sem zasledil ... Pertot si je zadal težko delo — in ga uspešno dokončal! Ker pa mu zbirateljska žilica kar ne da miru, že napoveduje nov izziv: hoče zbrati podatke o slovenskem gledališču v Argentini, ampak tistim pred letom 1947! To bo res težka naloga, ki pa ne bo nič manj zanimiva. Kaj drugega, kot da mu želimo novih uspehov! GB Kultura v ospredju Da smo Slovenci visoko kulturen narod gotovo dokazuje tudi obilica prireditev. Tako so te dni v Narodni galeriji v Ljubljani napovedali bogat in mikaven program. Kot prvo bodo odprli spominsko razstavo Zorana Mušiča, ki je bil v svojem zgodnjem obdobju vitalno povezan z Narodno galerijo. Sledila bo obsežna interdisciplinarna razstava o Francescu Robbi in njegovem vodnjaku, ki je bil septembra lani dokončno postavljen v stekleno avlo Narodne galerije. Aprila bodo gostili Narodni muzej iz Varšave z najpomembnejšimi poljskimi avtorji iz časa okrog 1900, oktobra pa znameniti muzej Uffizi iz Firenc, ki bo skozi razstavo umetniških avtoportretov predstavil temeljno dilemo s konca 18. in začetka 19. stoletja, to je dilemo med razumom in sentimentom. Domačo dediščino bosta po besedah direktorice predstavili dve razsta- Narodna galerija v Ljubljani vi: Umetnostni profil Prekmurja od romanike do modernizma ter razstava Risba na Slovenskem od realizma do druge svetovne vojne. Leto bodo sklenili z monografsko razstavo kiparja Alojza Gangla, avtorja Vodnikovega in Valvasorjevega spomenika. Prvo tovrstno predstavitev Ganglovega dela bodo pripravili ob 150-letnici umetnikovega rojstva. Razstavo impresionistov, ki bo na ogled še do slovenskega kulturnega praznika, si je do sedaj ogledalo skoraj 70.000 obiskovalcev, je povedala Jakijeva in dodala: ,,Glede na to, da trend obiska ne upada, predvidevamo, da jo bo do 8. februarja videlo vsaj še 20.000 obiskovalcev." Kot je še povedala, je impresionizem na splošno najbolj priljubljena umetnostna smer, zato so velik obisk pričakovali. „Podatek, da druge razstave pri nas s podobno tematiko niso dosegle tako rekordnega obiska, pa kaže, da je bila naša odločitev, da slikarstvo impresionizma pokažemo v širšem umetnostnem, družbenem in zgodovinskem kontekstu, pravilna." Po mnenju Jakijeve velik obisk seveda sproži tudi razmišljanja o podaljšanju razstave. V tem mesecu bodo pregledali možnosti za podaljšanje, a ni vse odvisno le od galerije. ,,Veliko umetnin je v zasebni lasti, zato bi morali pridobiti soglasja lastnikov, podaljšanje pa je povezano z obnovo zavarovalnih polic in še s čim," je še pojasnila direktorica Narodne galerije. Stopamo v novo leto. Z optimizmom? Ne svetovne niti domače okoliščine niso naklonjene optimističnim napovedim. Lahko pa bi rekli, da začenjamo leto 2009 z upanjem. Končno bo volilno leto in se lahko marsikaj spremeni. Vzdih-nimo skupaj s Prešernom da ,,blagor njim, ki jih vera vase ni bila vzeta Precej zapleteno. Leto ki je za nami, je bilo precej razburkano in zapleteno. Verjetno tudi vešči politični opazovalci niso pričakovali tolikih in takih trenj, kot smo jih doživeli. Predvsem mislimo tukaj na spopad vlade s kmeti, ki je po glasu podpredsednika Cobosa v senatu vodil v prvi javni poraz vlade. Po drugi strani se je Kirchner dokončno naslonil na peronistično stranko in postal njen predsednik. Vlada je tudi podržavila vrsto privatizira-nih podjetij. Na tem področju je izstopajoče in najbolj grozeče podržavl-jenje pokojninskega sistema in sledečega prevzema fondov s strani vlade. Svetovna kriza odmeva tudi med nami in se vedno bolj pozna. Vladne napovedi (ukrepov je še bolj malo) niso mogle ustaviti padca gospodarske rasti. Kar nekaj sprememb je bilo v vladi: novi ministri, novi državni sekretarji: vse je vodilo v vedno bolj jasno nadvlado kirchnerizma. Enotnost kriterijev je prva postavka, ko gre za vladne može. In mnogokrat prevladuje le kriterij ene same osebe: predsednika stranke. „Združene ali obvladane". Izraz je zrasel na zelniku pokojnega generala Perona. Lahko se uporabi ob različnih priložnostih, a danes je kaj primeren za opozicijo. Nasproti vladni enotnosti je bila doslej opozicija atomizirana. Poraz v parlamentu ob kmečkem uporu ni bil sad politične skupnosti temveč enega izmed družbenih sektorjev, ki je napel vse sile in dokazal, da če je volja je tudi upanje. A pred in po tem je opozicija plavala v vodah neodločnosti. Šele zadnje čase lahko zaznamo nekatere spremembe. Najbolj zanimiva sta dva pojava: zbliževanje levice (radikali in Elisa Carrio) in desnice (Mauricio Macri). Kar bi še pred meseci zvenelo kot nesmisel, se danes zdi možno. Seveda je zapletov dovolj in povsod se najdejo osebnosti, ki niso zadovoljne z idejo, da je treba naprej premagati vlado, potem pa šele poravnati notranje razlike. Res pa je, da je primer Povezave, ki je na predsedniški prestol postavila De la Ruo, kaj nevaren zgled, kaj se lahko v takih primerih dogodi. Vendar upamo, da so se tudi argentinski politiki v teh letih česa naučili. Važno leto. Govorili smo o dejstvu, da je 2009 volilno leto. Kot smo že kdaj omenili, bomo imeli dopolnilne parlamentarne volitve. V nasprotju s Slovenijo, kjer se vsake štiri leta popolnoma zamenja Državni zbor, imamo v Argentini vsaki dve leti dopolnilne volitve. Zamenja se polovica poslanske zbornice in tretjina senata. Te volitve bodo bistvenega pomena, ker bodo odločile, ali bo vlada obdržala večino, s katero izglasuje zakone kakor se ji ljubi, ali bo opoziciji uspelo presekati ta gordijski vozel v poslanski zbornici. Vprašanje zelo skrbi vlado, ker se vedno bolj kaže, da dosedanja monolitnost ni več taka. Kar zanimivo število poslancev je v zadnjih mesecih zapustilo vladne vrste, nekateri javno in glasno, drugi bolj potiho-ma. Tako se je vlada znašla v kočljivem stanju. Ta položaj se lahko bistveno poslabša, če ji usoda na volitvah ne bi bila mila. Poraz pa bi bil hud udarec tudi za prestiž, ker se kirch-nerizem vedno ponaša z prejšnjim volilnim izidom in z njim tudi opravičuje nekatere polemične ukrepe. Se en (nepričakovan?) kandidat. Gotovo se največ napora v debatah opozicije vloži v vprašanja kandidatnih seznamov. Preveč je željnih osebnosti in premalo mest. Vendar zaenkrat se javno govori le o poslanskih sedežih, v ozadju, v megli pa ostaja vprašanje predsedniškega kandidata za leto 2011. Zato je te dni kot strela z jasnega neba padla izjava bivšega guvernerja province Santa Fe in večkratnega senatorja Reu-temanna, da bi bil ,,sedaj pripravljen misliti na predsedniško kandidaturo". Spomnimo se, kako ga je Duhalde nagovarjal, naj bi bil kandidat, ko je leta 2003 tekel spor z Menemom. Reutemann se je tedaj otepal z vsemi štirimi in končno kandidature ni sprejel. Duhalde se je potem obrnil na Kirchnerja. Kot zadnje čase sam pravi, se tega vedno bolj kesa. Kaj pomeni Reutemannova ponudba? Po eni strani zmeša štrene marsikomu (Macri, Carrio, Sola ^) ki je računal na to kandidaturo. Po drugi strani pa je res, da je eden najbolj upoštevanih in spoštovanih politikov, ki bi bil v stanju da se enakovredno spopade s katerimkoli kandidatom Kirchnerjevega tabora. Znova je izid zapleta vprašanje zrelosti argentinskih politikov. Po svetu. Medtem, ko škofje ponovno opozarjajo na rastočo revščino v državi, pa se gospa predsednica pripravlja na potovanja. Kuba, Venezuela, Koreja, Indija in Španija so nekateri cilji treh poletov, ki jo bodo v roku dveh mesecev popeljali v razdaljo 75.000 kilometrov. Sredi splošne krize se Argentina odpira svetu. SLOVENCI V ARGENTINI MENDOZA Šestdeset let slovenskega petja ,,Sem pevec in peti je vse mi na sveti, saj dani so glasi da pojem si včasi, zakaj bi ne pel" ! Vsak uspeh človeka razveseli, ga utrdi v njegovi dejavnosti in navduši za nadaljne delo. Veselje je večje, če uspeh doživi skupina ki ima svoj skupni življenjski načrt, pri katerem vsi sodelujejo z dobro voljo in požrtvovalnostjo. Tako vzdušje je prepojilo slovensko skupnost v Mendozi. V nedeljo 28. decembra je Slovenski pevski zbor slovesno proslavil 60. obletnico svojega življenja. Na sveti večer leta 1948. je 7 pevcev, brez partitur, pri večeni sv. maši, zapelo venček slovenskih božičnih pesmi in tako pomagalo praznovati pravi slovenski božič rojakom, ravnokar dospelim v novo domovino Argentino. Jubilejni koncert je dosegel izredno navdušenje in uspeh. Dolgo že nismo imeli tako lepe prireditve v našem Domu. Koncert je zbral res veliko število rojakov in prijateljev naše skupnosti. Navajeni smo, da je na prireditvah dvorana polna. Tokrat je bilo tudi v preddverju še enkrat toliko poslušalcev in na dvorišču mnogo mamic s svojimi majhnimi otroci. Vsi smo uživali velik praznik: organizatorji, pevci in občestvo, ki je z naraščajočim zadovoljstvom odobravalo potek prireditve. Veliko smo brali v izredni številki mendoškega GLASNIKA in dnevnika LOS ANDES ter slišali o ljubezni Slovenca do pesmi in posebno zborovskega petja. Jubilejni koncert je te misli potrdil in navdušil mladino ter obudil mnogo lepih spominov starejšim. Pred dvorano smo že ves teden imeli možnost ogledati si pravi zgodovinski pregled pevskega zbora na razstavljenih fotografijah, vseh 60 let petja, koncertov, potovanj in družabnih prireditev, pri katerih je naš zbor redno sodeloval. Vsi smo si okrepili spomin, vnuki in pravnuki nekaterih pevcev so na posnetkih veseli našli svoje prednike. 190 mendoščanov je pelo pri zboru, 28 jih je že pokojnih. V velik ponos nam je, da današnja zasedba zbora v veliki večini vključuje mlade fante in dekleta ter tudi argentinske prijatelje. Dvojezično povezavo prireditve je vodil Davorin Hirschegger. Gospod Stane Gre-benc, najstarejši član zbora prve dobe, nam je podal uvodne misli. Med drugim je povedal: ,,Pred mnogimi leti je pesnik zapisal tele besede: Sem pevec in peti je vse mi na sveti, saj dani so glasi, da pojem si včasi, Zakaj bi ne pel"? ....V letih svojega delovanja in nastopanja je tudi naš zbor večkrat zapel, Sem pevec, zakaj bi ne pel? Z današnjim koncertom pa dokazuje, da še pojemo. V letih svojega delovanja je opravil neprecenljivo poslanstvo s svojim pevskim sodelovanjem v slovenski skupnosti in tudi izven nje ...Tako se danes zahvaljujemo vsem ki pri zboru pojete, kakor tudi tistim, ki so v času obstoja sodelovali. Za današnji slavnostni koncert je zbor povabil vse bivše pevce, da bodo skupaj zapeli dve pesmi in se z njenim SAN JUSTO ,Za nas postal je in ostane Človek!" podajanjem še bolj povezali z vsem občinstvom" ... V prvem delu koncerta smo poslušali skladbe pripravljene v zadnjih časih. Na prvem mestu pesem Mapučijev MOYI TUN PAPA INCHE, Valeriana Aviles v priredbi Rodriga Dalzei. Nato SERENATA DEL 900 Gustava Leguizamona. Prijateljica Monica Pacheco je pevki Rosita Klinec podarila priredbo te pesmi za mešani mendoški zbor. Sledila je TRABAJOS DE LA VINA, Jorge Sosa v prir. Damiana Sancheza. Na kitari je spremljal David Bajda. Izvedba je bila zelo uspešna. Sledila je Ariel Ramireza MISA CRIOLLA. Našim tridesetim pevcem se je pridružilo še štirinajst članov zbora Mart^n Zapata. Solo je pel tenorist Ernest Bajda; kitaro, čarango in bombo so igrali bratje David, Sebastian in Boris Bajda. Zaključek prvega dela je žel dolgotrajni aplavz. Interpretacija je bila odlična, ritmika precizna. Navdušenje pevcev in naroda je to potrdilo. Drugi del je začel s spominom in čestitkam trem še živim pevcem v Mendozi prve zasedbe zbora. Prejeli so ga. Mici Bajda por. Grebenc, njen mož Stane Grebenc ter inž. agr. Andrej Habjan. Spomine sta podelila Janez Štirn, ki že neprekinjeno poje nad 50 let pri zboru in današnja predsednica zbora ga. Anica Grintal por. Hirschegger. Zahvala je bila tudi izrečena pevcem ki so danes naseljeni v Buenos Airesu in sicer: Mariji Božnar por. Snoj, gospe Marjeti Grilc por. Štefe in redovni sestri Tončki Grintal. Drugi del nastopa je bil posvečen slovenski pesmi: SLOVESKA DEŽELA, besedilo J. Razlag, glasba B. Ipavec; OJ, GORA TA KANINOVA, ljudska iz Rezije, Ambrož Čopi; PA SE SLIŠ', prir. Karol Pahor; JNJEN ČEUA JTI GNA', prir. Pavle Merku; in GOREČI OGENJ, prir. Marko Bajuk, kot izraz hvaležnosti za doprinos slovenski pesmi v Mendozi; ter DAJTE, DAJTE, Istra, Aldo Kumar. Sledilo je povabilo vsem bivšim pevcem za skupno petje dveh skladb: VEČERNI AVE, in PLANINSKA, obe Antona Foersterja. Mogočno sta zadoneli pripravljeni skladbi. Skoraj polovica navzočih je bila na odru. Splošno navdušenje je prišlo do nepričakovane jakosti. Ploskanje je nagradilo skupni in posrečeni konec drugega dela koncerta. Ob številni skupini pevcev je zbor izrazil zahvalo in podaril v spomin za trud, požtvo-valnost in profesionalni doprinos gospe Mari-ani Ruiz D^az za pripravo in vokalizacijo pred vsako vajo in sedanjemu dirigentu Lic. mag. Diegu Bosquetu. V imenu Društva se je zahvalil predsednik inž. Milan Nemanič. Tri generacije Bajukove družine so bili zborovodji, ravn. Marko Bajuk, prof. Božidar Bajuk, lic. Marcos Bajuk, nato Lenčka Božnar, Fernando Mej^as, lic. Roxana Munoz, in danes lic. mag. Diego Bosquet. Zahvalil se je tudi vsem pevcem ki so skozi 60 let sodelovali pri zboru in izrazil željo, da bi slovenska pesem še v bodoče ohranjala in posredovala slovenske vrednote in jezik rojakom, novim rodovom in potomcem že v četrtem kolenu ter argentinskim prijateljem. ,,Hvala za ves trud in lepo petje, ŠE BOMO PELI!" Navdušeni zborovodja je pričel in vsa dvorana je zapela Kol'kor kaplic tol'ko let našemu zboru. Vsi navzoči smo z dvignjenimi kozarci in ob sladki torti zaključili slavni jubilej. Arh. Božidar Bajuk fr Na dan Jezusovega rojstva, 25. decembra, smo se zbrali v sanhuški stolnici in bili deležni slovesne svete maše, ki jo je daroval pater Alojzij Kukovica ob spremstvu minis- trantov. Berili in psalem so brali Karel Groz-nik, Mici Malavašič Casullo in Tatjana Modic Kržišnik. Darove sta nesli Ani Groznik Puntar in Angelca Podržaj Miklič. Med daritvijo je ubrano pel Mešani pevski zbor San Justo, pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar. Pred cerkvijo so se slišale čestitke in voščila za vesel božič. Počasi smo prišli do Našega doma in se zbrali v zgornji dvorani. Prijetna božična glasba je vabila naj sedemo ob praznično okrašene mize. „Blažena noč" iz grl Danija Cestnika, Aleksa Cestnika, Gregorja Modica, Andreja Grilja in Martina Selana, je pripravila pot, da smo se v srcu približali živim jaslicam. Napovedovalka Ivana Tekavec je pozdravila vse zbrane - posebno avstrijskega veleposlanika v RS dr. Valentina Inzka - in povabila predstavnike vseh organizaciji, ki delujejo v sklopu Doma, naj izrazijo pozdrave in voščila. Tako so se zvrstili pred mikrofon z lepimi mislimi prof. Karel Groznik, Dani Zupanc, Nežka Lovšin Kržišnik, Veronika Marinčič, Ani Malovrh in Stane Mustar. S pesmijo ,,Kaj se vam zdi pastirci vi" Angeli in pastirji so dopolnili zimsko sliko in častili novorojenega Zveličarja. Vrstile so se razne praznično povezane poezije. „Božična", so jo radostno podale Mikaela Puntar, Marija Paula Mehle, Natalija Javoršek in Lucijana Trpin; „Otrokova božična želja"; preprosto so jo povedali Niko Oblak, Danilo Žgajnar in Nace Kržišnik; ,,O jaslice borne" sta spoštljivo deklamirala Erik Oblak in Aleks Puntar; ,,Tukaj in tam" je toplo podal Vanči Štrubelj, ,,Božično skladbo" pa je glasno povedala Marta Petelin. Petje je prepletalo vsako poezijo. Tako so sledile: „Nocoj ne morem spati" (Lučka Marinčič, Nežka Markovič, Magda Skvarča, Metka Markovič); ,,To je noč", ,,Spusti ta božič v srce" in ,,Zavriskajte Bogu" (šolski zbor). Vsi skupaj smo za konec zapeli ,,Sveto (Marjana Grilj, Veronika Malovrh, Metka Malovrh, Joži Malovrh, Marjanka Selan, Marija Štrubelj, Gabrijela Čamernik, Metka Markovič) se je zastor odprl. Zagledali smo s snegom pokrito pokrajino. Sredi odra kozolec - nudil je zavetišče sveti družini (Ingrid Kopač, Martin Selan in Valentin Selan). noč" in s tem zaključili žive jaslice. Zamisel programa je bilo delo Mirjam Oblak; režijo je imel na skrbi Blaž Miklič; scenski prostor je pripravil Tone Oblak; petje so vodile Andrej-ka Selan Vombergar, Marija Štrubelj in Kristina Šenk; za luči in zvok so poskrbeli Marko in Luka Štrubelj, Erik Oblak in Aleks Puntar. Izrabili smo priložnost skupnega doživetja in se zahvalili g. Tonetu Oblaku za 50 let žrtvovanega časa, napornega dela, velikih skrbi in truda ... Vse to v dar Našemu domu. Z burnim aplavzom, toplimi besedami in s spominsko plaketo smo ga počastili. Hvala Vam in Bog plačaj vse Vaše delo! Predsednik Doma je vodil molitev in že je mladina postregla zajtrk. Topla mlečna kava, okusne potice (spekle so jih žene in matere ND) ... pravi užitek. Božično veselje se je nadaljevalo, saj „... v davnem mestu tam rojen je Zveličar božji vam, ki je Kristus, Bog, Gospod, ki bo rešil grešni rod. ..." Marta Petelin Zaključek leta v Carapachayu V nedeljo 28. decembra smo se spet zbrali v našem domu v Carapachayu, da proslavimo zaključek leta. Najprej smo imeli sv. mašo, potem smo pa pripravili kosilo. Tokrat je vsak prinesel nekaj hrane, dali smo jo na mizo na sredi dvorane. Vsak si je sam postregel in to je bila dobra zamisel. Ani Klemen ki je bila zadolžena za kosilo. Medtem smo si ogledali razne dvd-je, od slovenskih lepot do koncertov s poskočno glasbo. Popoldan smo pa posvetili igram (vsak je moral prinesti en dobitek). In iskali smo skrite besede, treba je bilo tudi urediti črke raznih besed, povezati stavke, nekaj ugank je bilo ^ Bila so tudi vprašanja in 3 možnosti odgovorov. Na ekranu smo pokazali slike slavnih slovenskih mozž, tisti ki jih je največ uganil je spet zadel dobitek. Veliko lepih daril se je nabralo in skoraj vsak je enega dobil. Žrebali smo tudi 5 nočitev v Villa Gesell in digitalni foto aparat; in še nekaj drugih iger je bilo. Luštno smo se imeli, dobro jedli, se naigrali in si voščili vsega dobrega v prihajajočem letu. Naj vam novo leto prinese čim več lepih stvari, naj bodo pozabljeni vsi dvomi in skrbi. Uspeh naj vam povsod sledi, sreča, zdravje, veselje, ljubezen, naj med vami tli! Marjana Pirc SDO/SFZ Mladinski odbori za letošnje leto SLOMŠKOV DOM V prvih dneh preteklega decembra se je mladina vsakega buenosaireškega doma zbrala, da bi izvolila nove krajevne odbore za leto 2009 in tako tudi določila delegate za centralna oz. zvezna odbora SDO-SFZ (glej Svobodno Slovenijo 2008, st. 52) V tej številki vam nudimo vam seznam vseh odbornikov - število mladih sodelavcev se kar veča! - in prav vsakemu želimo veliko sreče in uspeha v tej novi delavni dobi 2009. Mladinski odbor Slovenske vasi Predsednica, Marija Gerkman; podpredsednica, Yamila Grbec; podpredsednik, Valentin Grbec; tajnik, Damijan Rozina; blagajnik, Luka Rome; gospodinja, Yamila Grbec; podgospodinja, Tatjana Grbec; gospodar, Gabrijel Burja; kulturna referentka, Klavdija Rozina; športni referent, Silvio Rozina; pomočnik, Kristjan Zorko; delegata, Sonja Rozina in Tomaž Sušnik. Mladinski odbor Slomškovega doma Predsednica, Marjanka Oblak; predsednik, Andrej Grabnar; blagajnik, Matjaž Pustavrh; gospodinji, Dafne Ribnikar in Cintja Seljak; gospodarja, Martin Pustavrh in Danijel Vasle; športni referenti Lučka Kinkel, Maja Podržaj, Lucijana Seljak in Damijan Malalan; kulturni referenti, Nataša Malovrh, Anika Lenarčič in Pavel Mehle; delegata, Marjana Jakoš in Tomaž Vombergar. Mladinski odbor Slovenske Pristave Predsednica, Majda Maček; predsednik, Franci Schifrer; tajnik, Jože Rožanec; blagajnika, Martina Kokalj in Andrej Conde; gospodarja, Ivan Golob in Tomaž Klemenčič; gospodinji, Viktorija Selan in Tatjana Gričar; športni referenti, Natalija Mele, Gabrijel Pavšer in Danijel Grohar; kulturni referenti, Marjanka Ayerbe, Saši Ayerbe in Kristjan Kopač; delegati, Martin Zarnik, Luka Kenda, Tomaž Kenda in Pavel Grohar; stenčas, Tatjana Rožanec, Lucija Skubic, Nevenka Grohar in Karolina Kenda. Mladinski odbor Našega doma San Justo Predsednica, Veronika Marinčič; predsednik, Milan Godec; podpredsednica, Cecilija Malovrh; podpredsednik, Martin Uštar; tajnica, Monika Oblak; tajnik, Erik Oblak; blagajnik, Maxi Malovrh; gospodinja, Ana Klara Zafra; gospodar, Aleks Pun-tar; športna referenta, Debora Strubelj in Vanči Strubelj; kulturna referenta Lučka Marinčič in Marko Malovrh; delegata, Tatjana Groznik in Marjan Godec; stenčas, Ludmila Smrdelj in Nadja Miklič. Mladinski odbor Slovenskega doma Carapachay Predsednica, Nadja Jan; tajnica, Natalija Mitton; blagajnik, Martin Markež; športna referenta, Mikaela Resnik^ in Pavel Aleš; kulturna referentka, Alenka Žnidar; gospodinja, Tatjana Klemen; gospodar, Andrej Žnidar; pevski referent, Tomaž Klemen; delegat, Aleksander Žnidar. Mladinski odbor Slovenskega doma San Martin Predsednica, Lucijana Dimnik; predsednik, Damijan Jerman; blagajniki, Tomaž Kastelic in Ivan Dimnik; kulturna referenta, Julija Kastelic in Luka Skulj; pomočnika kulturnih referentov, Katerina Podržaj in Marjan Skulj; tajnica, Sašika Podržaj; stenčas, Štefanija Leber in Natalija Jerman; pevski referentki, Zofia Kastelic [n Andreja Boltežar; gospodar, Nikolaj Škulj; gospodinja, Erika Šenk; športna referenta Sonja Dimnik in Sebastijan Skale; delegati, Mikaela Podržaj, Leo Belec in Matija Belec. Podatke je posredoval Tomaž Vombergar DRUŽINA IN DRUŽBA Ko je zakladničar že onstran METKA KLEVIŠAR Pogosto srečam ljudi, ki jim je umrl kdo od najbližjih in mi pripovedujejo, kako se po smrti čutijo s pokojnim povezani na prav poseben način. Kako jim pokojni pomaga živeti, reševati razne probleme, kako se obračajo nanj z najrazličnejšimi prošnjami. Sama nimam veliko takšnih izkušenj, mi je pa lepo poslušati ljudi, ki o tem pripovedujejo. Vidim, kako jim to pomaga živeti in tudi premagovati žalost in stisko ob izgubi. Marsikdo ob takšnih pripovedih zamahne z roko, češ, saj je vse to le plod domišljije. Meni pa se vendarle zdi, da ne smemo tako soditi in da moramo tudi takšne pripovedi jemati z vsem spoštovanjem, tudi če sami nimamo takšnih izkušenj. Ob vsaki smrti se srečujemo z veliko skrivnostjo, s toliko vprašanji, na katera ne znamo odgovoriti. Lahko samo verujemo in upamo, da nam bo nekoč vse jasno. Našim pokojnim je že jasno, drugače gledajo na nas. Zaščita dvojezičnosti Predsednik italijanske dežele Furlanije-Julijske Krajine (FJK) Renzo Tondo bo v odlok o izvajanju tistih določil zaščitnega zakona za slovensko manjšino, ki zadevajo vidno dvojezičnost, vključil tudi tržaško pokrajino in občino Ronke. V ta namen naj bi Tondo že v kratkem podpisal nov odlok o uporabi slovenščine v javnosti, piše Primorski dnevnik. Kot piše Primorski dnevnik, naj bi Pokrajina Trst in občina Ronke iz odloka izpadli zgolj zaradi birokratskega nesporazuma, zato naj bi Tondo v kratkem podpisal nov odlok, ki bo vsebinsko dopolnil prvega. Da gre za nesporazum, sta za Primorski dnevnik potrdila tudi predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poro-pat in župan Ronk Roberto Fontanot. Maxiodbojka V Slomškovem domu je nastala ženska ekipa maxiodbojke, poimenovana SLO. Že pred štirimi leti se nas je, na vzpodbudo Tonči Koželnik, zbrala kar lepa skupina ,,maxi" deklet različnih generacij nad 30 leti in začelo trenirati vsako soboto popoldan pod vodstvom že nekdanjega trenerja, Moja znanka zelo pogosto misli na svojo sestro, s katero sta skupaj živeli. Še sedaj, nekaj let po njeni smrti, se čuti z njo zelo povezana. Zdi se ji, da ji prav ona na poseben način vliva moči, ko se ji zdi, da ji pojenjajo. Takole je nekoč razmišljala o tem: ,,Moji rajni sestri ni poguma nikoli zmanjkalo, meni pa hitro. A zdaj je bolje. Sem se vrgla po njej. Spoznavam, da dediščino zares prejmeš takrat, ko je zakladničar že onstran; prej njegova last še ni tvoja." O teh njenih besedah sem veliko premišljevala. Ljudje, s katerimi smo živeli in so odšli, so res lahko pravi zaklad-ničarji, ki nam iz tega zaklada vedno znova dajejo moči za naprej. Kako smo povezani med seboj, tisti, ki smo tu, pa tisti, ki so nekoč bili, pa verjetno tudi tisti, ki bodo prišli za nami. O vsem tem zelo malo razmišljamo na glas, kot da bi se bali, da bomo v očeh nekaterih ljudi veljali za sanjače. Pa je tudi srečevanje s to skrivnostjo onstran bistven del našega življenja, ki nas vseskozi zelo zaposluje, tudi če o tem ne govorimo. Lic. Miha Skubica. Družilo nas je veselje do odbojke in tudi prijateljstvo, ki se je soboto za soboto večalo v krogu našega nepogrešljivega mate-ja. Včasih so se nam pridružili tudi kaki možje, med tem ko so se naši otroci igrali na vrtu doma in se zabavali med seboj. Večkrat smo organizirale tekme s podobnimi ekipami, da bi se lahko pomerile v igranju. Minulo leto smo si že ob začetku zastavile višji cilj: odidemo v Mar del Plato na turnir Maxi Voley 2008. Začele smo trenirati bolj resno in zavzeto in se tako julija meseca odpeljale s trenerjem na morje. Zanimive izkušnje smo prinesle nazaj, saj smo tekmovale proti skupinam različnih krajev Argentine. To nas je navdušilo, da smo se meseca avgusta upale vpisati v redni turnir ,,Maxi Voley del Oeste". Karla Malovrh je postala naša neutrudljiva delegatinja in skrbela za vse podrobnosti, urejevala urnike, itd. Tekmovale smo vsak konec tedna z različnimi ekipami tega okraja. Včasih smo zmagale, včasih pa tudi ne. Tekmo za tekmo smo se učile vztrajnosti, potrpljenja, muje, in strategije. Tako smo proti koncu dosegle 2. mesto turnirja ,,Est^mu-lo", kar je za začetek kar dobra pozicija v tej kategoriji. Hvaležne smo našemu požrtvovalnemu trenerju Mihu, ki nas z velikim potrpljenjem trenira, sprem- lja in vodi pri odbojki že toliko let in nas vzpodbuja, da bomo igrale vedno boljše. Saj verjetno uganete, da voditi tako veliko skupino žensk ni lahka stvar. Gotovo se zavedate, kako težko je izpolniti vse to nam, ki smo večina mamice, Zato moramo še povedati, da so ob nas stali in nam pomagali pridni možje in naše družine. Brez njihove pomoči, tega projekta sploh ne bi mogle izpeljati. Z navdušenjem smo končali leto s prijateljsko večerjo, kjer smo naredili pospravo, obujali spomine, gledali slike in filme naših tekem in se končno še zmenile, da gremo drugo leto še tako naprej. Zato, že od zdaj povabimo za leto 2009 tudi druga ,,maxidekleta", iz različnih okrajev, ki bi se nam rade pridružile v tem zanimivem projektu. Katera si želi trenirati z nami, naj pokliče na Karlin telefon 15 53 84 55 41. Dovolite nam še izraziti, da je z odbojko zopet zaživelo v nas navdušenje nekdanjih mladih let. Dokazale smo sebi in drugim, da se v teh letih lahko še veliko doseže v športnem in socialnem krogu, saj je marsikatera od nas uspela zboljšati zmožnost in dosegljivost v primerjavi z mlajšimi leti, kar pa pomeni, da je res vztrajnost in muja pot do dosege vsakega cilja. Trenirale smo: Karla Malovrh, Tildi Štefe, Bety in Mary Miklavc, Helena Rode, Lili Bohinj:, Gabi Malovrh, Patricija Muger-li, Silvi Škerlj, Lučka Groznik, Tonči in Marta Koželnik, Anka Smole in Sonja To-mazin. -s. GOSPOD JOŽE RAZMIŠLJA Knjiga Nikakor ni sama sebi namen. Vsaka dobra knjiga je pisana zato, da nam pomaga, da nam dela kratek čas, da se seznanimo z mnogimi novimi stvarmi in ne nazadnje in poleg ostalih sredstev, da nam veča kulturo, ki naj nas odlikuje. Lahko rečemo, da imamo za vsako potrebo, tudi temu primerno knjigo. In še lahko rečemo, da so tisti, ki pišejo dobre knjige, veliki dobrotniki človeštva, če hočemo vse to uporabiti za naše dobro. Žal pa so knjige, ki bi nam lahko koristile, na mizi, v omari in v knjižnicah in čakajo, da se jih bo kdo usmilil. Zgleda, da so nam odveč in da nam niso potrebne. In posledice takšnega mišljenja so očividne. Manj napora nas stane prižigati televizor, kot pa brati in prebrati eno knjigo. In v tem pogrešimo vsi. Starejši in še posebno mladina. Morda so za koga bile šolske knjige edine in zadnje v njihovih rokah. Zato je kultura manjša, pa to ljudem ni mar. Včasih so ljudje veliko brali, predvsem v zimskem času. Knjiga jim je bila kakor vsakdanji kruh. In to vsi, starejši, pa tudi mlajši. Komaj so naši predniki v Sloveniji čakali na ,,Mohorjevke". Danes na žalost ni več tako. In posledice se poznajo. To je ene vrste bogastvo, ki pa nas ne pritegne. Ni bogastvo samo denar in zemlja, je še druge vrste bogastvo, na primer, dobra knjiga, med mnogimi drugimi stvarmi. Vendar to bogastvo ne napolni žepa in denarnice in nas zato tudi ne privlači. Danes je pač tako. Na žalost. Kjer tako mišljenje prevladuje, je jasno, da narodi nimajo velikih mislecev, kulturnikov in pisateljev. Vse to jim da tudi dobra knjiga, tudi slovenska. Več je knjig, tudi novejših, ki nam govorijo o slovenski polpreteklosti in zgodovini, in o našem krvavem uporu komunističnemu nasilju. Nihče ne more in ne sme reči: to je preteklost, pustimo mrtve v miru. Kot je dejal pokojni papež Janez Pavl II, se mora tudi danes vsak osebno odločiti: za Kristusa ali proti Njemu. Za vse to in še za mnoge druge namene nam služijo dobre knjige. Če jih preberemo in njihovo vsebino uporabimo za dobro. NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI ZATEGNITE SI PASOVE Vlada je na seji sklenila, da ministrom in državnim sekretarjem zniža plače ter zamrzne plače direktorjem v javnem sektorju. Napovedala je tudi zamrznitev funkcio-narskih plač ter spremembe pri usklajevanju plač javnih uslužbencev, o čemer so se že začeli pogajati s sindikati javnega sektorja. TRADICIONALNI PERPETUUM Pred ljubljanskim Magistratom je bil v organizaciji Društva za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra tradicionalni božični koncert, na katerem so nastopili jazzovski zbor Perpetuum Jazzile pod vodstvom Tomaža Kozlevčarja, Nuša Derenda ter vokalna skupina Xplozion. TI DVA, JAZ NOBENEGA — V POVPREČJU VSAK ENEGA V Sloveniji je imel v letu 2007 osebni avtomobil vsak drugi prebivalec Slovenije. Medtem ko je bila povprečna starost avtomobila leta 2001 6,9 leta, je bila ta lani 7,7 leta, ugotavlja državni statistični urad. NOBENE STAVKE V letu 2009, ko se bodo težave zaradi finančne in gospodarske negotovosti povečale, lahko brez službe ostane nekaj 10.000 ljudi, je ob robu sestanka s sindikati javnega sektorja dejal premier Borut Pahor. Ob tem je opozoril na recesijo v državah, ki so pomembne slovenske gospodarske partnerice. (Neverjetno: sindikati niso napovedali nobene stavke zaradi te napovedi ...) INFLACIJA V DECEMBRU Cene življenjskih potrebščin so se decembra v primerjavi z mesecem prej že tretjič letos znižale, tokrat za 0,6 odstotka. V letu 2008 pa je inflacija znašala 2,1 odstotka. Inflacijo je po ugotovitvah Umarja navzdol zanihal padec cen nafte, ekonomisti pa pričakujejo njeno nadaljnje umirjanje. Povprečna letna inflacija znaša 5,7 odstotka. Merjeno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjavo rasti cen v EZ, smo v decembru prav tako zabeležili deflacijo, in sicer v višini 0,7 odstotka, letna rast cen pa je bila 1,8-odstotna. MUSLIMANI SO KUPILI „PARCELO" V LJUBLJANI Islamska skupnost v Sloveniji je končno postala lastnik 11.364 kvadratnih metrov zemljišča, ki je predvideno za izgradnjo džamije oz. islamskega verskega in kulturnega centra v Ljubljani, so sporočili iz Mešihata Islamske skupnosti. Kot so zatrdili, je islamski skupnosti uspela pravočasno zagotoviti sredstva za izplačilo celotne kupnine, ki znaša okoli 4,1 milijona evrov. PO SVETU SPOPADI V GAZI Hudi spopadi med izraelskimi silami in oboroženimi pripadniki Hamasa na območju Gaze ne pojenjajo. Potem ko je omenjeno palestinsko gibanje po izteku premirja med stranema sredi decembra z raketami obstreljevalo jug Izraela, je ta odgovoril z napadi, ki se nadaljujejo že več kot 10 dni. Kot je napovedal izraelski obrambni minister Ehud Barak, bo ofenzive konec takrat, ko bodo dosegli svoje cilje. Izraelski predsednik Šimon Peres je v intervjuju za ameriško televizijo ABC poudaril, da njihov namen ni okupirati Gazo ali uničiti Hamas, ampak končati nasilje. Izraelska letala so v noči na ponedeljek napadla 30 ciljev, kjer naj bi Palestinci skriva i orožje. Izraelska vojska je nadaljevala tudi kopensko ofenzivo - po poročanju palestinskih virov naj bi s topništvom in z vojaških ladij obstreljevali glavni cesti v osrednjem in južnem delu Gaze. Izraelske enote so območje ob podpori tankov razdelile na dva dela - severnega so že zavzele in ga odrezale od preostalega območja ter tako preprečile dostavo orožja, zalog in borcev z juga. Izraelski obrambni minister Barak je sporočil, da so delno obkolili mesto Gaza, gibanje Hamas pa naj bi bilo močno prizadeto. Napovedal je še, da bo Izrael nadaljeval ofenzivo na območju, saj še ni dosegel svojih ciljev. ,,Delamo vse, kar mora narediti država za zaščito svojih državljanov. Želimo, da se napadi na naše državljane in naše vojake končajo", je dodal. To je za ameriško televizijo ABC povedal tudi izraelski predsednik Peres. Obenem je ostro kritiziral palestinsko gibanje in dejal, da je izraelska vojaška ofenziva proti Gazi posledica Hamasovega kršenja prekinitve ognja in da ta zdaj čuti posledice svojih napak. KOMISIJA ZA ZDRAVJE Evropska komisija je članice Evropske unije pozvala k sprejetju ukrepov, s katerimi bi izboljšali varnost pacientov v bolnišnicah. Po podatkih Bruslja namreč letno med 8 in 12 odstotkov oseb, ki so sprejete v bolnišnico, utrpi škodo zaradi zdravljenja, vključno z bolnišničnimi okužbami. Zaradi teh okužb letno umre okoli 37.000 ljudi. Med oblikami škode, ki jih lahko utrpijo pacienti, komisija PLEZALNA TURA NA ANTARTIKI Club Andino Bariloche je prejel z argentinskega oporišča Belgrano na Antartiki brzojavno sporočilo, da so dne 28. novembra 1958 trije člani tamkajšne znanstvene skupine preplezali 400 m visoko steno Nunataka Moltke. Navezo so sestavljali: Dinko Ber-toncelj (vodnik), dr. Lisignoli in Omar Mej^as. Plezalna tura je bila srednje težka z enim jako težavnim mestom, kjer je bilo treba uporabljati tehnične pripomočke. Nunatak Moltke se dviga v Filchnerjevi ledeni pregraji v jugovzhodnem kotu Weddellovega morja, kakih 70 kilometrov od oporišča General Belgrano. Vzpon argentinskih plezalcev je prvi takšen podvig na tem področju Antartike in verjetno tudi eden redkih plezalnih podjetij, ki so se na belem kontinentu dozdaj podvzela. V zvezi s tem novim uspehom rojaka Dinka Bertonclja na Antartiki znova opozarjamo na njegov nadvse zanimiv dnevnik o življenju in delu znanstvene odprave na Antartiki, ki je objavljen v Zborniku-koledarju Svobodne Slovenije za leto 1959. SLOVENCI V ARGENTINI Solski izlet Mladinski odsek Društva Slovencev je priredil 21. decembra izlet slovenskih tečajev v Gonzalez Catan na pristavo šolskih bratov. Udeležence skoro vseh tečajev so pripeljali s posebnimi vozili; tako so se tudi vračali. Lepa in vesela pesem je spremljala izletnike vso vožnjo tja in nazaj. Izleta se je udeležilo 355 otrok. Ob pol enajsti uri je bila v prostrani zavodski kapeli sv. maša, ki jo je imel hišni duhovnik Martin Radoš. Po maši pa so otroci pod vodstvom učiteljstva prepevali, tekmovali v nogometu, se zabavali in igrali v krasni senci obširnega parka. (...) M. NOVI ŠOLSKI PROSTORI V SAN MARTINU Slovenskemu šolskemu tečaju, ki je imel doslej prostore v majhni cerkveni dvorani, je ponudil g. Oskar Pavlovčič prostore v svoji hiši, ki jo je pravkar xxxxxx v ulici Tucuman 171. V nedeljo 27. decembra po maši so se setali starši, da si te prostore ogledajo in sklepajo o morebitni njihovi preureditvi. Sestanek je vodil g. dr. Starc. Ob tej priložnosti je tajnik Društva Slovencev g. R. Smersu izjavil, da bo Društvo Slovencev po svoji moči pomagalo pri opremi novih prostorov za slovenski tečaj v San Martinu. DRUŽABNA PRIREDITEV SLOVENSKE BESEDE V soboto 28. decembra je imela Slovenska beseda svojo družabno prireditev v običajnih prostorih v Santos Lugares. Udeležba je bila zelo dobra, kar je dokaz, da so družabne prireditve za rojake potrebne, ker se od časa do časa na njih snidejo in pogovorijo o vseh stvareh. Obenem je pa bil ta obisk (nad 320 ljudi) dokaz, kako domače in prijetne so družabne prireditve Slovenske besede. Zopet se je odlično izkazal znani orkester Moulin Rouge in znova je bil prvi dobitek bogatega srečolova velika oljnata slika g. Jošta Dejaka. (...) Svobodna Slovenija, 1. januarja 1959 - št. 1 RESUMEN DE ESTA EDICION omenja bolnišnične okužbe, nepravilne ali prepozne diagnoze, kirurške napake ter napake, povezane s predpisovanjem zdravil. Evropska komisija pa je tudi pred novim letom sporočila, da je številka za klic v sili 112 zdaj dostopna po celotni Evropski uniji. Omenjena številka namreč deluje tudi v B^olgariji in Romuniji, kjer so se doslej pojavljale težave. Številka 112 je bila uvedena leta 1991 kot dopolnilo nacionalnim številkam za klic v sili z namenom izboljšati dostopnost reševalnih služb v vseh članicah unije. Od leta 1998 morajo članice zagotavljati brezplačne klice na številko 112 z vseh stacionarnih in mobilnih telefonov, od leta 2003 pa morajo operaterji reševalnim službam zagotavljati tudi podatke o kraju, od koder je prišel klic. CUMPLEANOS 61 Un nuevo ano comienza y es tiempo de repensar para dar con gran firmeza el proximo paso hacia adelante. El semanario Eslovenia Libre nacio alla por 1942 en Eslove-nia, en tiempos de la ocupacion siguiendo los ideales de libertad. La guerra hab^a terminado pero la libertad segu^a oprimida^ Ya en la Argentina en 1948, el semanario continuo con su publicacion (sus ideales intactos, y con la funcion de cronistas de la comunidad eslovena). El semanario sobrevivio 60 anos - gracias a los editores, los comenta-ristas de las actividades y quienes estan suscriptos y lo leen. Tambien el gobierno de Eslovenia, ahora, apoya la continui-dad del periodico. Sera en 2009 el cumpleanos n° 61, con la ayuda de todos y la bendicion de Dios. (Pag. 1) TEATRO ESLOVENO-ARGENTINO En el salon del Museo Esloveno del Teatro, en Ljubljana, se realizo la presentacion del libro de Marjan Pertot "Slovensko gledališče v Argentini" (El teatro esloveno en la Argentina). El libro consta de 500 paginas. Los cap^tulos estan organizados segun los centros eslovenos; cada presentacion esta ordenada por el nombre del director/ organizador del acto cultural y por ano. El trabajo de recopilacion incluye cualquier presentacion sobre el esce-nario de los diversos centros (excluidos estan los concier-tos), es decir: obras teatrales, noche de recitaciones, actos conmemorativos, cierres de curso e incluso presentaciones cortas por el festejo del d^a de la madre, etc. Es decir, en el libro de Pertot esta todo aquello que ocurrio sobre los escenarios y fue comentado en forma escrita en algun periodico u otra clase de texto escrito; si no fue escrito, no hay documentacion que avale su realizacion. Hay resena-dos unos 1500 actos culturales. (Pag. 2) ;SEGUIREMOS CANTANDO! El coro esloveno de Mendoza celebro el 28 de diciem-bre proximo pasado el 60° aniversario. Fue en la Noche-buena del ano 1948, cuando 7 cantantes, sin partituras, cantaron durante la misa algunas canciones navidenas -ese fue el inicio del coro. A lo largo de la semana hubo una exposicion de fotograf^as historicas del coro esloveno. Muchos recordaron aquellas presentaciones y otros se alegraron de identificar en las fotos a los suyos. 190 mendocinos cantaron en el coro, 28 de ellos ya han fallecido. La presentacion del concierto estuvo a cargo de Davorin Hirschegger. Las palabras alusivas las brindo Stane Grebenc, integrante de la primera etapa del coro. El concierto se dividio en dos partes. Acorde a la fecha se felicito especialmente a 3 integrantes del primer coro, que residen actualmente en Mendoza: Mici Bajda Grebenc, Stane Grebenc y el ing. agr. Andrej Habjan. Hacia el final del concierto todos, quienes alguna vez integraron el coro, subieron al escenario y juntos cantaron dos canciones. Finalmente, el coro agradecio a Mariana Ruiz D^az y al Lic. Diego Bosquet por su esfuerzo y profesionalismo. (Pag. 3) NAVIDAD EN SAN JUSTO El 25 de diciembre en el centro esloveno de San Justo, como ya es tradicion, se realizo el pesebre viviente. Luego de la misa, en el escenario del salon principal se repre-sento el pesebre. Participaron: el coro mixto de San Justo, el coro escolar de Balantičeva šola y un grupo recito poes^as alusivas a la fecha. La direccion estuvo a cargo de Blaž Miklič y la escenograf^a fue obra de Tone Oblak. Todas las organizaciones que trabajan en la orbita del centro expresaron los saludos correspondientes. Antes del desayuno con potica (horneada por las madres del centro), se felicito al Sr. Tone Oblak por sus 50 anos de trabajo en beneficio de la colectividad de San Justo. (Pag. 3) MAXI VOLEY En el centro esloveno de Ramos Mej^a se formo un equipo femenino de maxi-voley; su nombre: SLO. Hace ya 4 anos que mujeres de 30 y mas anos se juntaron para entrenar cada sabado bajo las ordenes del Lic. Miha Skubic. En el ano 2008 participaron del torneo marplaten-se Maxi Voley '08. En agosto pasado el equipo se inscribio en el torneo regular "Maxi Voley del Oeste". Obtuvieron el segundo puesto en la categor^a Est^mulo. Las integrantes del equipo pudieron demostrarse a s^ mismas y a los demas que aun pueden superarse. (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: miloS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Marko Vombergar, Božidar Bajuk, Marjana Pirc, Tomaž Vombergar, Sonia Tomazin in Metka Mizerit. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 150, pri pošiljanju po pošti $ 215, Bariloche $ 175; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O