SLOVENSKI SPORT izhaja vsak četrtek ~ Stane četrtletno Din 20 — Oglasi po tarifu. ~ Uredništvo in uprava: Ljubljana, ~	~	~	~	Rimska cesta 10/1 ~ Račun pošt. hran. v Ljubljani št. 11913 ~ Rokopisi se ne vračajo	~	~	~	~
Leto I
Čudne metode
Ravno danes je neopažena in brez prave podpore lastnega kolesarskega saveza startala v Milanu ekvipa jugoslovanskih kolesar-jev-amaterjev za cestno svetovno prvenstvo. Ni znano, ali je dosegla kaj uspehov;, z ozirom na najmočnejšo konkurenco ji tega tudi ne smemo šteti v zlo. Prepričani smo kljub temu, da se je držala dobro in se žrtvovala, kolikor je bilo v njeni moči. Nekaj krivde, da naši zastopniki na tej tako važni tekmi niso imeli vseh šans za dosego idealnih rezultatov, nosi gotovo koturaški savez v Zagrebu, ki se je pokazal glede priprav in sestave naših reprezentantov z zelo slabe strani.
Kakor smo že kratko zabeležili, se je vršila dne 18. t. m. v Zagrebu klasifikacijska dirka za vse dirkače koturaškoga saveza. Kolesarjem, članom kolesarskega podsaveza za Slovenijo je izjavilo savezno vodstvo, da jim start na tej dirki ni potreben, ker so vsi dirkači za cestno svetovno prvenstvo v Milanu že prijavljeni. Tudi glede dolžine proge (cilj je bil na igrišču Gradjanskega in je bilo treba voziti še tamkaj nekoliko krogov) ni bilo vse jasno. Kratkomalo, naši dirkači so stali na tej dirki pred raznimi ugankami, ki so jih rešili na ta način, da sploh niso startali. Jasno je, kdo je zasedel pri taki : klasifikacijski« dirki vsa mesta. Tudi inozemski listi so imeli o tem točna poročila.
Sredi preteklega tedna pa je dospela KPS-u brzojavka, da naj Šolar (lanskoletni ju-goslovenski prvak!) odpotuje v Milan. Da je bil prijavljen brez kake izbirne dirke, smo izvedeli iz inozemskih listov. Glede sredstev je savez odločil tako, da je zahteval za vsakega vozača 4000 Din. S tem je prepustil financiranje poti popolnoma podsavezu, ki je v vsej naglici izdal poziv prijateljem kolesarstva, naj po možnosti prispevajo za udeležbo našega Šolarja na mednarodni kolesarski dirki. Vsekakor je bil uspeh te akcije radi omejenega časa zelo majhen. Gotovo je, da je odpotoval Šolar v gmotnem in moralnem oziru zelo handicapiran. Drugi narodi, predvsem pa njihovi savezi, so poskrbeli za čim daljše in čim udobnejše bivanje svojih dirkačev v Italiji. S tem so jim omogočili, da so posvetili vse svoje sile intenzivnemu treningu!
Mi smo prepričani, da je savez znal najti nekaj sredstev za odhod naših dirkačev v Italijo. Brez dvoma je dal svojim dirkačem tudi
V Ljubljani, dne 29. julija 1926
druga navodila, katerih slovenski dirkači niso bili deležni. Interes saveza za naše dirkače je bil tako velik, da ni niti sporočil, kdaj potuje naša reprezentanca v Italijo in je moral Šolar potovati sam s precejšnjo zamudo. Ali niso vsi člani istega saveza? Zakaj veljajo za nekatere druge mere? Apeliramo na
V nedeljo 25. t. m. s je I. H. Š. K. Gradjanski iz Zagreba s precejšnjo srečo izvojeval, naslov državnega prvaka za leto 1926-27. Zanimanje, ki je vladalo letos za državne prvenstvene tekme, je daleko prekašalo zanimanje v prejšnjih letih. To dejstvo je zelo razveseljivo in kaže, da se nogometni sport vedno bolj širi. Vsem tekmam (6) je prisostvovalo okoli 85 tisoč gledalcev.
Naša razmišljanja v 17. številki o vprašanju, kdo bo postal letos državni prvak, se pravzaprav v splošnem niso uresničila. Že v prvem kolu nas je iznenadil sarajevski Sašk, ki je proti pričakovanju — vsekakor tudi z malo smole — podlegel splitskemu Hajduku. Forma Hajduka letos ni bila na posebni višini, kar se je pokazalo tudi v tekmi proti Jugoslaviji, kjer je pogorel skoro porazno. Najbolj presenetil nas — in tudi vso jugoslo-vensko sportsko javnost — je pa poraz lanskega prvaka SK Jugoslavije v Zagrebu, O' katerem pri-našama podrobnosti na drugem mestu. Jugoslavija, ki je držala dve leti ponosen naslov in.ga nad vse častno zastopala tudi izven mej naše kraljevine, ga je morala odstopiti prvemu in enkratnemu državnemu prvaku SK Gradjanskemu. Izid letošnjih tekem je dokazal, da razočaranja nikdar niso izključena. Posebno veliko: razočaranje so doživeli letos Beograjčani, ki so po vseh znakih sodeč, računali na sigurno zmago. Kakor čujemo, je SK Jugoslavija vložila radi slabega sodnikia protest pri nogometnem savezu; dvomimo pa, da bi savez mogel tekmo razveljaviti, ker dokazov o očitnem kršenju pravil ni lahko dobiti.
Nezgode pri nogometu
Tema postaja od časa do časa aktuelna v zvezi z vprašanjem zavarovanja igralcev proti nezgodam, s katerim se pečajo vse športne instance počenši pri klubih, pa gori do podsavezov in savezov. Ravno sedaj se igrajo v Beogradu tekme za Tuškov fond, ki so mišljene kot nekak rezervni rezervoar za v igri ranjene in morda celo delanezmožne
Št. 22
predstavnike kolesarskega podsaveza, naj energično intervenirajo pri savezu, da se v bodoče take metode ne bodo uporabljale in da bo savez skrbel za interese vseh svojih članov enako. Take metode ubijajo voljo posameznika in jemljejo ugled vsemu jugoslovanskemu kolesarstvu! -
Radi pregleda in zanimivosti smo zbrali podatke o šestih prvenstvenih tekmah v tejle obliki:
I. H8K Gradjanski, igral 3, dobil 3 tekme, seore 16 : 2;
SK Jugoslavija, igral 3, dobil 2, zgubil 1 tekmo, seore 18 : 5;
SK Hajduk, igral 2, dobil 1, zgubil 1 tekmo, seore 3:6;
Sašk, igral 1, zgubil 1, seore 1 : 2;
SK Ilirija, igral 1, zgubil 1, seore 1 : 7;
SK Slavlja, igral 1, zgubil 1, seore 0 :7;
SK Bačka, igral 1, zgubil 1, seore 2 : 12.
Kot strelci golov v državnem nogometnem prvenstvu so se izkazali:
Giller (Gr.) 10, Petkovič (Jug.) 7, Jovanovič (Jug.) 6, Hitrec (Gr.) 3 gole, Sekulič, Lutiurič (Jug.) in Peršlta (Gr.) po 2 gola ter Herman (li.), Sarčevič, Poljakovič (B.), Benčič, Lemešič, Marko vina (H.) in Sieber (S.) po en gol. Radi dveh ostalih golov sta se pridružila strelcem še Beltram (II.) in Gazzari II. (H.) kot strelca lastnih golov.
Moštva so se izkazala kot zelo temperamentna in žilava; o tehnični pridobitvi pa — razen pri Jugoslaviji — ne moremo govoriti. Vsekakor v teh bojih doseženi rezultati ne odgovarjajo dejanskemu razmerju klubovi!) moči. Ker se pričnejo že prihodnjo nedeljo tekme za kraljev pokal, bodo vsa pod savezna moštva — katerih večino tvorijo itak igralci podsaveznega prvaka — ponovno stavljena na preskušnjo.
nogometaše. Enaki fondi bi se morali ustanoviti tudi v drugih športnih panogah, dasi je nogomet tista vrsta sporta, kjer so ravno večje nezgode prav lahko možne. Nastane le vprašanje, kako! pogoste so blezure težjega značaja pri nogometu. Slučaj Šenfeld - Tuško je v naši jugoslovanski nogometni zgodovin/ menda osamljen in tudi drugi narodi štejejo smrtne izide blezur pač le na enice. Nesreča seveda nikdar ne počiva, a vendar so kata-
Boj za državno prvenstvo je končan
strofe prav redke. Sigurno je zavarovanje igralcev v principu prav priporočljivo, seveda pa se zavarovalnice ne spuščajo preveč rade v tozadevna pogajanja in so tudi pri razmeroma malem številu članov posameznih klubov zavarovalne vsote tako visoke, da noben klub ne more prevzeti takega finančnega bremena nase. Iz dolgoletnega poslovanja v nogometnem podsavezu mi je znano, da so se vsa pogajanja, ki so se pričela v tem pravcu, izjalovila.
Če je torej verjetno, da še ne bo kmalu prišlo do obveznega zavarovanja klubskih članov, nastane vprašanje po vzrokih teh nezgod in kako bi se po možnosti dale preprečiti ali vsaj omejiti.
Najobičajnejše nezgode pri nogometu so pač omejene na ekstremitete, posebno nege. Seveda tudi zobje niso vedno zaščiteni. Vse te praske in rane pa navadno niso težjega značaja, dasi kaka zlomljena roka ali noga ali izbit zob ne povzroča ravno prijetnih občutkov in tudi ne ostaja brez stroškov. Mnogo nevarnejši so udarci po glavi, padec na glavo ali pa jiotranje poškodbe in krvavenja radi sunkov in padca telesa na telo.Če prileti žoga v trebuh, izgleda na prvi pogled blezura zelo težka, ker zadeti igralec pade k tlom in mu zastane za moment sapa. Vendar ta nezgoda navadno nima trajnejših posledic.
Vzrok vseh nezgod na zelenem polju je navadno tehnična neizvežbanost. Rutiniran igralec ne le da ne rani drugega, temveč se tudi zna izogniti in varovati nesreč. Posebno pri sunku žoge v trebuh, je skoro vedno kriv dotični igralec sam, ker ne gre na žogo s prsi in vleknjenim trebuhom. Znano je vsakemu gledalcu, da se ta nezgoda dogodi vedno istim možem. So igralci, ki ne absol-virajo nobene tekme brez en- do dvakratne slične nezgode. Drugim zopet se komaj v nekaj letih zgodi enkrat sličen slučaj. Čim lepša je igra, tembolj je tudi fair.
Drugi vzrok za česte blezure je slabo igrišče. Na mehkem, enakomernem, travnatem igrišču so nezgode mnogo redkejše, kot na peščenem igrišču. Tudi jame in jarki so vedna nevarnost za igralca.
Tretji važen vzrok nesreč pa je tudi žoga sama. Predvsem bi se moralo paziti na to, da mladina in naraščaj nikdar ne igrata s pretežkimi žogami. Pa tudi za starejšega igralca je težka žoga neprilična, ker zahteva veliko več telesne sile in hitreje ešofira, še celo kadar je suha. Na planem, deževnem ali celo sneženem terenu pa postane taka žoga težka kot »cent« in v razmeroma pičlem času utrudi moštvi.
K vsemu temu pride še četrti vzrok, ki je zelo »nesportski«, žal pa ne najredkejši. To je hotna surova igra, ki se sicer po pravilih kaznuje strogo, vendar pa v praksi še vedno premilo. Slučaji hotne blezure, čeprav izvršene »v vročem boju«, se ne morejo nikdar kaznovati dosti strogo. Podlaga sportu je disciplina in samozatajevanje. Kdor se ne zna obvladati, ni športnik in nikdar — ne bo.
Tu ima besedo sodnik in če je na mestu, bo znal kmalu preprečiti tovrstno propagando za sport.
če se bo sport gojil pri nas res »športno«, bo število nezgod in blezur skopnelo na minimum. eventuelne zdravniške in bolniške stroške, ki bodo gotovo redki, pa bodo poravnali klubi s prostovoljnimi prispevki.
Erka.
Mednarodna plavalna tekma I. WASC na Dunaju
Nad vse časten uspeh našega prvaka Kordeliea v vodnih skokih.
V	dneh 16., 17. in 18. julija se je vršila v novem mestnem kopališču »Amalienbad« plavalna tekma, na kat eri so sodelovali poleg vseh dunajskih klubov tudi APK (Praga), Novi Erlau (Madžarska), Ilirija (Ljubljana).
V	namenu, da se pojdeš kopat, vprašaš stražnika, kje je kopališče »Amalienbad«. »Tramway 63«, se glasi odgovor. Ta vas pripelje prav do kopališča. Med vožnjo takoj opaziš ljudi, ki hite s kopalnimi torbami proti kopališču. Voz se ustavi, izstopiš in znajdeš se pred velikansko, petnadstropno, v popolnoma novem slogu zgrajeno palačo, ki nosi pod veliko- uro napis: »Stadt-liches Amalienbad«. Prestopiš par stopnic in znajdeš se v krasni avli, kjer je' na eni strani blagajna, na drugi pa bufet. Kupiš vstopnico, ki stane 1.5 šilinga" in greš po stopnicah navzgor, kjer prejmeš v I. nadstropju ključ kabine. V notranjosti se ti odpre popolnoma nov svet. V vodi mrgoli polno kopalk in kopalcev. Nad teboj se razprostira ogromna steklena streha, ki se da v slučaju solnčnega vremena mehaničnim potom odpreti. Kabin je po- številu ca 1000 in se nahajajo v vseh treh nadstropjih. Na razpolago so ti krasne prhe z mrzlo in toplo vodo, kakor tudi posebne prhe v gornjjh nadstropjih, ki pršijo na kopalce v bazenu. Visokoi je kopališče 15 m.
To kopališče je prav za prav športno in skoraj najpopularnejše v Evropi. Dolžina bazena je 33.3 m, širina 15 m, globina 2—5 m. Na enkrat lahko starta 6 plavačev iz startnih podstavkov, ki so opremljeni z velikimi številkami. V večjo popolnost ima to kopališče krasno, železno konstruirano skakalnico in sicer stolp s 5 in 10 m visokimi platformami in dva trambulina, višine 1 in 3x m. Tik izpod stropa visi dvoje železnih vrat z mrežami za water polo, ki se v slučaju potrebe spuste potom škripčevja v vodo. Da pa sodnik, ki sodi waterpolo igro, ne meče žoge v vedo, katero v najboljši volji, da bo objektiven, ne vrže popolnoma v sredo, kar je tudi skoraj nemogoče, visi zato posebna mreža z železnim obročem tečno nad sredo igrišča. V vodi se postavi žogo v mrežo in ko sodnik da znamenje za odplavanje k žogi, se potegne za vrvico in žoga ostane točno na sredini.
Povrnimo se k tekmi. Junak dneva oziroma večera, kajti tekme so se vršile od 19.30 ure naprej, je bil Madžar Barany, ki je plaval 50 m v času 26.6 in 100 m v 1 : 00.3. Program sam je bil zelo pester. Obsegal je vse mogoče točke. Najintere-santnejše je bilo 50 in 100 m gospodje sprint. Izmed gostov je omeniti tudi Bičana (APK Praga), ki je postavil češki rekord na 100 m z 1 : 05. Važna je tudi zmaga Čehov v štafeti 4 X 200 m v času 10 : 56.8. Postavila sta se tudi dva avstrijska rekorda in sicer 200 m dame hrbtno po Heli Breitegger (WAC) 3 : 27.2 in 400 m gospodje prsno po Friedbergerju ((I. W. A. S. C)
6 : 29. Dobro so plavali plavači Hakoah: Lich-tenstein 100 m — 1 : 06.6 in Nassau 50 m — 28.8.
Točka zase sd bili skoki dam in gospodov. Izmed dam so nastopile Grete Adler, zmagovalka pri nemških bojnih igrah v Kolnu in ga. Klara Bornett, avstrijska prvakinja, ki sta obe v odlični formi. Zmagala je pri umetnih skokih gdč. Adler (W. A. S.) z malo diferenco. Izmed gospodov so se plasirali pri umetnih skokih na I. mesto (W. A. S.), II. m. Stadlmayer (I. WASC), Ut. m. Kordelič (Ilirija). Naš prvak Kordelič se je pri-
javil naknadno in skakal, ne da bi poznal program skokov in mu vsled tega tii bila dana prilika, da bi se dovolj pripravil. Vse drugače je bilo pri skokih s stolpa, kjer se je plasiral ra II. mesta za Stadlmayerjem, kateremu je moral prepustiti I. mesto le z minimalno diferenco 0.3 točke. Kritika se jako laskavo izraža o njem iu piše, da je pogumen in zelo sposoben skakač. Izmed »vaterpolo moštev se je odlikovalo moštvo Hakoah, ki je zmagalo nad APK (Praga) 8:3; nadalje se je igralo APK : Vienna 5 : 7 in APK : WASC 1 : 3. Čehi so se slabo odrezali; igrali so že mnogokrat boljše in še niso v običajni formi. Nastopili so tudi s tremi rezervami, kar se je najbolj poznalo pri vratarju, ki ima večino golov na vesti.
Vodstvo tekme pod ing. Kubai-em je bilo odlično. Gledalcev je bilo za Dunaj veliko premalo; udeležba je bila mnogo manjša kot pri gostovanju ameriškega plavača Lauferja.
Zadnji večer tekmovana se je vršila razdelitev nagrad; pri tej priliki so se izmenjavali prisrčni govori s strani prirediteljev in gostov.
Juniorske tekme
(Poročilo o začetku I. kola juniorskih tekem za pckal SK Ilirije, ki je moralo zadnjič radi pomanjkanja prostora počakati.)
Ilirija je igrala prvo polovico igre dober nogomet, v drugem polčasu pa je postala igra zelo enostranska in zato nezanimiva. Os ilirijan-skih juniorjev je bil v tej igri centerhalf Žitnik; poleg njega je ugajal v half ih tudi Kavčič; v for-vvardu, ki je bil najboljši del moštva, sta igrala posebno dobro Domiceij in Tomažič, pa tudi obe krili Bergles in Rihar sta mnogo pripomogli k lepi in uspešni igri Ilirije. — Za! Slavijo je bila Ilirija premočan nasprotnik, napram kateremu ni mogla uveljaviti svojih skromnejših sposobnosti. Žal je bila Slavija v igri Cesto preostra in ne vedno disciplinirapa.
Olimp in Panonija sta dala zanimivo, do zadnje minute napeto igro. Odločitev v korist Olimpa je padla šele zadnje četrt ure. Olimp je bil pač tehnično boljše moštvo, zato pa je Paponija igrala s tem večjim elanom in požrtvovalnostjo. Jako dobra je bila ožja obramba Panonije, zlasti levi branilec. Olimp je imel najboljše moči v levem branilcu Jugu in srednjem krilcu Sočanu. V pogledu skupne igre sta igrali obe moštvi primitivno.
Izravnano igro sta podala tudi Olimpija in Keka. Kolikor je Olimpija prekašata Reko v prvem polčasu, toliko močnejša in boljša v skupni igri je postala Reka v drugem polčasu. Obe moštvi sta bili z veliko ambicijo pri stvr(ri, na strani Olimpije je bila telesna premoč, Reka je kazala več razumevanja za skupno igro.
Za II. kolo so se kvalificirali s tem doslej Ilirija, Olimp in Olimpija.
Vsled velikega števila udeleženih klubov bo trajalo letošnje tekmovanje predvidoma do srede avgusta.
K prvim trem tekmam je določila sodniška sekcija tri nove sodniške kandidate. Tekmo Tli-rijij : Slavija je vodil g. Šetina in sicer v I. polčasu prav dobro, v II. polčasu pa neprimerno slabše, kar so skušali posamezni igrači takoj izrabiti. Kljub nekaterim nedostatkom se obeta sodniški sekciji v njem najbrže porabna moč. — Igro Olimp : Panonija je sodil g. Dekleva, ki je bil v svojih odločitvah negotov. — Tretji sodnik g. Pevalek je bil povsem na mestu in bo po prvem nastopu sodeč dober sodnik.
NOGOMET _	—
Iz Ljubljane
Gostovanje reprezentance Maribora
Reprezentanca LNP : Maribor 13 : 1 (4:0). Nepričakovano visok poraz Maribora. Eksibicijska igra napadalne vrste Ljubljana.
Nedeljska tekma je zaslužila mnogo več obiska. Tistim 200 gledajlcem, ki so bili na igrišču, gotovo ni bilo žal obiska, kajti nudil se jim je prvovrstni športni užitek. Igra, kakoršno je pokazalo domače moštvo, predvsem napad, se pri nas le redko vidi. Sicer je res, da nasprotnik ni bil prida, vendar je skušal nedostatek tehnike izenačiti s skrajno požrtvovalnostjo. Da je bil kljub temu poraz katastrofalen, je zasluga napadalnega trkij, v katerem je bila zbrana elita naših ostrostrelcev. Tako preciznega šutiranja že dolgo nismo videli in bi le Želeli, da bi bilo ravnotako prihodnjo nedeljo. Moštvi sta nastopili v sledeči postavi:
LNP: Miklavčič — Pleš, Beltram — Zemljak, Gabe, Lado — Herman, Oman, Majrtinak, Dober-let, Kreč — razen Zemljaka vsi Ilirija.
Maribor: Geuer — Koren (M), Barlovič — Pernat I (R), Korošec, Bergant. (M) — Pernat II (R), Bertoncelj, Hreščak, Vodeb (M), Lbschnig (R).
Podsavezni kapetan g. Pektfci je imel z Mar-tinakom srečno roko. Dolgo iskani vodja napada je končno najden in s tem je tudi odpravljeno najbolj pereče vprašanje. Martinak je dobil takoj stik s sosedom, kar je znak igrača velikega formata. Izvrstno je dirigiral napad kljub temu, da si je kmalu v začetku izpahnil roko v komolcu, kar ga je seveda zelo ovirala. Izborno je znal zaposliti obe zvezi z uporabnimi predložki, ki so tudi večinoma najšli pot v mrežo. Tudi sam ni pozabil na streljanje in je trikrat potresel nasprotnikovo mrežo. Obe zvezi sta mu nad vse dobro sekundirali. Posebno Oman je momentano v formi kot že dolgo ne. Doberlet je bil zopet s svojo prodornostjo strah in trepet nasprotne obrambe. Njegovi predložki na krilo so idealni. V celoti je predvedel notraji trio krajsno kombinacijsko igro, polno taktičnih i tehničnih fines. Žoga je šla s tako sigurnostjo in natančnostjo od moža do moža, da je bilo veselje gledati. Herman to pot ni operiral preveč na svojo roko in je dajal uporabne centre. Kreč je svojemu krilcu pošteno »zagodel«, vendar se je vse preveč spuščal v igračkanje, kar je za gledalca sicer zelo zanimivo, moštvu pa le škoduje. Tega se mora brezpogojno odvaditi in imeti vedno pred očmi, da ne igra za publiko in za sebe, temveč zaj skupnost. Cilj vsakega napada je, doseči v najkrajšem času in po najkrajši poti gol, vse drugo je samo nepotreben privesek, kar smo že večkrat pribili in mislimo, da ne bo treba več. K rilska vrsta ni imela težke naloge. Zemljak je eden izmed redkih igralcev, na) katerega se lahko zanese. Ugajal je v vsakem oziru. Dobro se je razumel s Plesom, čemur se kot prejšnjim klubskim tovarišem ni čuditi. Gabe je zopet briljiral v igri z glavo. Izvrstno je delil žoge napadu, po potrebi pa je tudi kombiniral s svojima so-sedomd. Lado zna mnogo več, kakor je pokazal; najbrže mu je dopoldansko vroče solnce še precej ležalo v nogah. Branilca Pleš in Beltram sta edini backovski par, ki se dobro razumeta in sta zato izvrstna celota. Njih posel jim ni delal prevelikih preglavic. Vratar Miklavčič je zadnji čas precej nesiguren in je njegov način lovljenja vse preveč teatralen. To mu je prešlo že tako v kri, da skuša
tudi pri težjih situacijah elegantno parirali, kar pa seveda navadno spodleti. Temu je mnogo kriva publika, ki ji elegantne parade ugajajo in jih navdušeno pozdravlja. To je najhujši strup za vsakega igrača, ki postane vsled tega takozvani »Ga-leriespieler«, in gleda samo na to, kako bi bolj ugajal publiki. Pri Miklavčiču opazujemo zadnji čas, da plasiranih strelov sploh ne lovi, v mnenju, da ni nobene obrambe več. To je popolnoma nepravilno; dokler ni žoga prešla golove črte, je obramba še mogoča. Puško prezgodaj metati v koruzo, hi posebno častno. Pri tej priliki bi omenili, da si je pridobil svetovno znani španski reprezentančni vratar Zamora slavo le vsled tega, ker ne obupa v nobeni situaciji in skuša loviti tudi takozvane sigurne gole. Mnogokrat se mu poskus posreči; ako ne, ni nič hudega. Pokazal pa je dobro voljo. Malodušnosti vratar ne sme poznati, kajti vratarjeva nesigurnost vpliva navadno na celo moštvo. Torej malo več volje in manj poziranja! Edini gol za Maribor n. pr. je bil sigurno ubranljiv, akoravno je bila žoga plasirana v kot. Treba se je bilo samo malo premakniti in nič več. —- Gostje so razočarali. Od najmočnejše reprezentance Maribora smo pričakovali mnogo več. Absolutno zadovoljila sta. le vratar Geuer in desno krilo Pernat II., ostali so več ali manj odpovedali. Posebno obremenjena je bila krilska vrsta in obramba, ki ni imela niti trenutka časa, da se spočije. Koren in Barlovič imata dolg osvobodilni udarec, taktično pa nista bila kos kombinacijskim potezam napadalne vrste Ljubljane. Krilska vrsta je bila brez moči. Herman ni našel pri svojih prodorih nikake ovire v svojem krilcu, ki je bil tudi najtemnejša točka Maribora. Napadalna vrsta je le parkrat prodrla do kazenskega prostora, naprej pa ni mogla. Pernat II je zelo prodoren igrač in razpolaga s precejšnjim repertoarjem raznih trikov; bil je edina nevarnost golu zelenih. Sodil je dobro g. Ahčan.
Goli so padli: Doberlet 4, Oman 5, Martinak 3, Kreč, za Maribor Vodeb.
Juniorske tekme.
Preostale tri tekme L kola so se vršile 24, in 25. t. m. V soboto je zmagal Jadran nad Mladiko s 3 : 1, v nedeljo Mars nad Svobodo, Moste s 4 : 1 ter Hermes nad Triglavom s 5 : 1. — Podrobnosti prihodnjič.
Iz Celja
SK Celje : Atletiki 1 : 1 (1 : 0).
Iz Maribora
Villaeher Sp. V. : Rapid 5 : 1 (2 : 1).
Villaeher Sp. V. : I. SSK Maribor 4 : 1 (2:1).
Iz ostalih krajev države
Zagreb
Finale drž. prvenstva
Gradjanski : Jugoslavija 2 : 1 (1 : 1).
Lepa igra Jugoslavije, ki ima 2 tretjini igre v svojih rokah. — Izvrstna obramba Gradjanskega z Mihelčičem na čelu, ki brani 11 metrovko. — Neodločen sodnik zakrivi surovo igro. — Pretepi.
— Policija v akciji. — Rekorden obisk.
Finalna tekma za prvenstvo države, ki se je odigrala v nedeljo na igrišču Codcordije v Zagrebu pred 13.000 gledalci, je bila enaj najostrejših tekem zadnjega časa; še več, zadnjih 15 minut je bila naravnost surova in je pripisovati le naključju, da je končala brez težjih poškodb igralcev.
Konstatirati je treba žalostno dejstvo, da je ravno dvakratni prvak države bil inspirator te nevarne igre, ki mu je pa pri svoji boljši tehniki in visoko stoječi kombinaciji niti malo ni bilo treba izvajati. Velik, če ne največji del teh izrodkov pa pada na račun sarajevskega sodnika Felver-ja, ki ni vložil že v začetku nepravilnosti svojega veta in s tem zadušil inkorektnosti.
Že ob 14. uri se je začelo polniti igrišče, najprej stojišča, tako da je prisostvovalo predtekmi med beogr. Radničkim sp. ki. in zagreb. Amaterji, ki je končala 6 : 1 za Beograjčane, že preko 9000 gledalcev. Ob pol 18. uri je bilo igrišče že do zadnjega kotička polno in preplavljeno z veliko večino modrih (Zagreb) in rdečih (Beograd) zastavic. Iz Beograda sta prišla dva posebna vlaka s približno 1200 »navijači«, ki so tempramentno »drukali« za svoje. Culi je bilo trobente, raglje, piščalke in sirene v vseh mogočih intonacijah, uporabljenih skoro izključno el beograjskih ki-bicev. Ko je igra izrodila v gladiatorske borbe, tudi ni manjkalo ogabnih psovk in ročnih diskusij; edino se ima zahvaliti sportski publiki, ki je bila v večini, da ni prišlo do splošnega obračunavanja med »tigri« obeh taborov; tudi tu se mora konstatirati, da Beograd ni izbiral koga je poslal v Zagreb drukat za svoje, le dobro da so tudi med gosti obvladali treznejši elementi.
Točno ob pol 18. uri stopi na igrišče Jugoslavija, burno pozdravljena s klici in raznimi instrumenti svojih rojakov v sledeči postavi:
Nikolič, Ivkiovič — Stakič, Popovič — Petrovič — Markovič, Djurič — Jovanovič, Luburič — Petkovič — Sekulič.
Dve minuti kasneje se pojavi moštvo Gradjanskega:, še burnejše pozdravljeno od svojih »purgerjev« v postavi:
Sarasz — Giller — Perška — Hitrec — Vidnjevič, Vragovič — Rupec —- Arnold, Mihelčič.
J. ima začetni udarec in že v prvi minuti čisti Remec nevarno situacijo. G. igra nervozno in J., ki se je preje znašla, je v premoči. V 5 min. zakrivi Mantler hahds«: 11 m! Sekulič ostro tolče, a Mihelčič zavije v kot! Ogromen aplavz, iz katerega črpa G. nade za dalnji uspešen boj. Malo kasneje reši Vragovič v praznem golu z gla|vo. Par ostrih šutov forwarda J. Postane plen Mihelčiča ali gre mimo gola. V 15. min. brani Ivkovič na golovi črti. Končno pade v 17. min. iz generalnega napada J. po Petkoviču edini gol za J. Mihelčič je tekel iz gola in zgrešil žogo:
0 : 1.
Vidijo se rdeče zastavice leteti po zraku in slišijo ve mogoči instrumenti. J. je tudi naprej v napadu in izvaja prekrasne kombinacije, ki pa radi neodločnosti pred golom ne rodijo uspeha. Nevarno situacijo ustvari Giller iz udarca 16'A m, ki pa gre v prečko. G. menja postavo: Giller gre na desno zvezo, Perška na levo, a Hitrec v sredino. Iz prostega strela v 40. min. nastane gneča pred vrati J. in Perški se posreči z naglim obratom placirati žogo v vrata J. ter s tem izravnati:
1 : 1.
Končno je s tem dana tudi Zagrebčanom prilika za urnebesno odobravajnje, ki kar noče jenjati. Do pavze je G. v premoči in v predzadnji minuti izpusti radi hiperkombinacije zrelo šanco.
V drugom polčasu nastopa G. zopet v drugi postavi: Hitrec gre na halva, a Vragovič v napad. Niti to ne pomaga G., J. je v napadu dobre pol ure in izvaja kombinacije, kakor da bi šlo za ekshibicijsko produkcijo, toda brez uspeha: obramba G. dela čudeže in ne pusti J. preko kaz. prostora. V 20 min. in . 22 min. sledijo faul ti
na Saraszu in Mantlerju; slednjega neso iz, igra-lišča. Sodnik prekinja igro; čujejo se protesti gledalcev, ki niso voljni gledati takih surovosti, V 33. min. skrivi Mantler nevarno situacijo pred lastnim golom, toda Mihelčič razčisti. Sledijo menjajoči napadi. V 40. min. strelja zopet Giller iz udarca od 16/4 m, toda Nikolič odbija v ikbt. Sa-rasz strelja, Ivkovič greši »hands« in Giller zabije iz 11 m zmagovalni gol za, G.
2:1.
Nepopisljivo oduševljenje publike! J. menja posthvo in Ivkovič gre na levo zvezo. J. srdito napada in ne štedi z nedopustnimi sredstvi, toda vse zastonj. Ivkovič se v 43. min. toliko spozabi, da reagira na vzklik nekega »istočnjaka« z pravim pravcatim boksom; toda že je policija tam in razdraži ter legitimira boSsače. Igra se nadaljuje. toda( ni slišati dražega kot kričanje in grožnje »vatrenih kibica«. Koti 6 : 3 za J.
Novi prvak države je pokazal precej slabih strani kot slabo skupno igro in pomanjkljivo tehniko; edina dobra lastnost mu pa je elan in volja za zmago. Najboljši del mu je ožja obramba, Mihelčič nenadkriljiv, Mantler in Remec izvrstna. Halveslinija ni bila na višini, Rupec je šele v drugem polčasu pokazal, da je bil nekoč dober. Napad se pa ni mogel razviti radi dobre nasprotne obrambe in preveč defenzivne igre lastne hal-veslinije. Še najboljši je bil Sarasz, medtem ko Giller ni prišel v poštev, ker je bil izvrstno pokrit. Hitrec se v zvezi ni znašel, a na halvu je bil izvanredno dober. Perška je bil najslabši v foru, edina zasluga mu je gol, katerega je zabil.
Jugoslavija je predvedla zelo lepo kombinacijo, edino je bila preveč gotova zmage, kar se je tudi maščevalo. Je izglajena celota, tehnično in kombinatorno res prvorazredna, ter nima slabih delov. Obramba sigurna, nekoliko preostra, halveslinija dobra ter je v stalnem kontaktu z obrambo in napadom; vsekakor je pa napad najboljši del moštva; v njem je pa le treba omieniti Lubu-riča, ki je bil najboljši na terenu.
Ob koncu bi bilo treba omeniti, da bi moral znati ikilub, ki je imel dva/krat zaporedoma čast nositi naslov državnega prvaka, varovati svoj prestiž tudi v tem slučaju, ako finalno tekmo zgubi, in ne le, če zmaga. Ni bila ba@ športna gesta večine igralcev Jugoslavije, da je, ko je videla, da ne more letos zmagati, začela igrati surovo na moža. Tudi poraz je treba dostojno prenesti, ker šel takrat se vidi, če si res športnik!
Po končani tekmi je imela policija precej posla, da je mogla uspešno posredovati pri raznih razpravah športnih prenapetežev.
V soboto je zmagajta Viktorija nad kompletno Conrordijo v premočni igri z 2 : 1 (0 : 0).
Lj.
Beograd
Slavija (Sarajevo) u Beogradu.
Slavija — Jedinstvo 5 : 1 (4 : 1).
Slavija nas je jako iznenadila kako u kombinacijama, preigravanju tako isto u pucanju, izvanredno pucaju naročito naša dva stara poznanika Saba (predje B. S. K) i Načević (ranije Jugoslavija). Jedinstvo je igralo loše, čak je igralo bez volje, naročito to važi za for, koji pored sve svoje treme nije znao pucati, čak je Mičić u 10’ drugog poluvremena promašio penal.
Za Slaviju scortali u 8’, Sabo u 14' opet Sabo, "ovaj je gol bio najlepši, 16’ Načević, 39’ Huška u prvom poluvremenu; i u 5’ drugog poluvremena iz penala Načević postiže peti gol.
Jedinstvu je Spasič u 32’ prvog poluvremena spasio čast. Sudio odlično g. Joksić.
B. S. K. - Slavija 6 : 0 (2 z 0).
B. S. K. i ako je igrao bez svoja, tri najbolja čoveka, predveo je jednu od svojih boljih igara, i držao je igru od samog početka pa sve do kraja. Jedinoi »pehu« u prvom poluvremenu ima da zahvali što Slaviju još više nije porazio. Slavija je igrala mnogo slabije od svog protivnika. Sabo i Načević ispočetka su nešto pokušavali, ali je odlična odbrana B. S. K. to parirala, tako da se oni u dragom poluvremenu nisu ni primeća-vali. Požrtvovanje i brzina bile su odlike ovoga dana Slavije, kod koje se naročito isticao golman Rakić.
Golove dali: 3 Popovič K., 1 B. Marjanovič, 1 Najdanović i 1 Čupić.
B. S. K. je igrao u postavi Gligorijević-Arse-nijevićf Rodin-Pevačević, percil Djordjević-Čupić, B. Marjanovič, N. Marjanovič, Popovič K, Najdanović.
Slavija: Rakić-Muhibić, Kalember-Dukić, Huška, Lucić-Pavlić, Samanković, Načević, Sabo, Kresić.
Sudio odlično g. Jokšić.	Mil. Pav.
Iz inozemstva
Dunaj: Dunajska moštva so večinoma na turnejah v inozemstvu. Vršilci se je le nekaj neznatnih prijateljskih itekem, ki pa niso vlekle občinstva. — Sezona je mrtva.
Gradec: Sturm : Strasscnbahncr 3 : 3 (2 : 1. Siidbahn : Bggcnberger Sp. V. 7 : 2. Tekma je bila vsled splošnega pretepa predčasno zaključena^ Vratar zmagovalcev je dobil od stranskega sodnika (pristaša Egg. Sp. V .-a) z zastavico udarec po glavi.
Wr. Neustadt: Rudolfshiigel (Dunaj) :	TViencr
Neustadt 5 : 1 (1 : 0).
Temešvar: Amateure (Dunaj) :	Kiniszi 4 : 3
(3 : 0). Rezultat ni popolnoma realen. Vratar Lohrmann je bil pričetkom drugega polčasa ranjen. Publike 10 tisoč.
Arad: Admira (Dunaj) : Repr. Arada 7 : 2 (3 : 0).	*
Admira (Dunaj) : MTE 3 : 0 (2 : 0).
Katovice: Hakoah (Dunaj) :	Sp. K. Katovice
4 : 0 (3 : 0).
LAHKA ATLETIKA —
Športni dan v Celju.
SK Celje je priredil v nedeljo športni dan, za katerega je vladalo splošno zanimanje. Dopoldan ob 11. uri se je vršila štafeta po mestu, pri kateri je izven konkurence zmagala štafeta ASK Primorja v času 2 : 46.2. Druga je došla štafeta SK Ilirije v 2 : 52. Štafeti SK Celja in SK Ptuja sta bili raidi slabih predaj diskvalificirani.
Popoldne so se vršile labkio-atletske prireditve, pri katerih so bili doseženi sledeči rezultati: 100 m: 1. Stepišnik, 2. dr. Perpar. 200 m: 1. Močan, 2. Weibl (oba Primorje). 400 m: 1. Močan. 2. Omerza (Ilirija). 1500 m: 1. Gaberšček (Ilirija). 2. Janovski (Prim.). 3000 m: 1. De Reggi.
Anglija : Francija 63 : 58.
V Parizu se je vršil meddržavni lahkoatletski meeting Anglije in Francije. 15.000 gledalcev je napolnilo stajdion v Colombu. Doseženi rezultati so deloma izvrstni.
100 m: 1. Hill (A) 10.8, 2. Degrette (F);
400 m: Rinke! (A) 49.4;	800 m: Lowe (A)
1 : 52;
110 m lese: 1. Gaby (A) 15.4, 2. Aliert (F); krogla: Paoli (F) 13.50; kladivo: Lekes (A) 46.53; disk: 38.71;
skok v dalj: BoveH (A) 6.82;	1500 m: Pellet
(F) 4 : 03; 5000 m: Johnston 15 : 00.4;	800X
400X200X200: Angl. 3 : 20.8; 2. Francija 3 : 32.8.
Pri mednarodnem meetingu v Krefeldu so bili doseženi izvrstni uspehi. Znani tekač Houben se je mogel plasirati šele na 3. mesto. 100 m: 1. Schuller 10.5, 2. Kornig za prsa, 3. Houben 10.6: 200 m: 1. Schuller 22.1, 2. Kornig 22.4;	110 m
lese: Trossbajch in Petersen 14.9, mrtvi tek.
BAZENA	^
Propagandna bazenska tekma v Celju.
Ilirija : Atena 7 : 1 (1 : 1).
Ob priliki športnega dne, katerega je pri.-e-dil v nedeljo v Celju športni klub Celje, se je vršila med dragim tudi propagandna bazenska tekma med ljubljanskima družinama Ateno in Ilirijo.
Tekma, ki je končala z zmago Ilirije, je svoj namen v polni meri dosegla. Prisostvovalo ji je za Celje rekordno število gledalcev, ki so z zanimanjem sledili vseskozi zanimivi in fair, toda do konca napeti igri. Obe družini sta pokazali lepo in v športnem oziru visoko stoječo igro, ki j"e, upamo, tudi v Celju pridobila zvestih prijateljev, \tako da bomo v doglednem času imeli priliko pozdraviti ustanovitev novih bazenskih družin.
Družini sta nastopili v kombiniranih postavah, med temi Atena z dvema igralkama Ilirije kot gosti. Najslabši del obeh družin je bila obramba, ki pa ni imela mnoga posla, ker sta večino njenega dela opravili krilski vrsti, ki sta bili izvrstno razpoloženi. Najboljša moč na polju je bila Tratnikova v krilski vrsti Ilirije, ki je neumorno in brezhibno podpirala obrambo ter istočasno bila v ofenzivnem pogledu duša ilirijanske družine. Tehnično je izvrstna, zlasti v loven ju žog. Start ji je idealen in izredno hiter, nekoliko slabo in netočno pa je njeno podajanje žog. S pogostimi nastopi in s pridnim treningom se da odpraviti tudi ta nedostatek. Vidrova jako agilna, dobra osobito v defenzivnem oziru. Izgledalo je, da se počuti v krilski vrsti bolje kot v obrambi. Česnikova v obrambi slaba; za težje tekme ni sposobna. Napadalna vrsta dobra. Razveseljiv napredek kaže Privškova, manjka pa ji potrebne hitrosti. Bernikova v streljanju na gol izvrstna, vf placiranju slaba. Jermol II stalno napreduje in obeta postati ena naših najboljših napadalk. Jermol I v golu je imela zopet dober dan; držala je sigurno vse strele.
V družini Atene najboljši del krilska vrsta. Kochova v obrambi slaba. Cimpermanova dobra in sigurna v prvi polovici; v dragem polčasu nesigurna. Večina golov gre na njen rovaš. Napadalna vrsta je igrala jako požrtvovalno, pozna pa se ji, da ni vigrana; posamezne igralke tehnično dobre, manjka pa jim skupne igre. Zupančičeva v sredini je igrala z velikim elanom in s silno voljo, bila pa je premalo podpirana od stranskih napadalk, ki so bile pred golom jako neodločne, s čimer so zamudile marsikatero sigurno pozicijo.
Atena in Ilirija sta s to tekmo ponovna dokazali, da imata za razvoj bazenskega sporta v Sloveniji največ zaslug. Kjerkoli je treba to lepo
panogo propagirati, sta sigurno na mestu ne glede na materijalne žrtve, kar znači, da pravilno pojmujeta razvoj bazene za naše ženstvo.
Ljubljanski team : A. S. Primorje 13 : 3 (5 : 2).
Trening tekma med teamom Ljubljane, ki radi odstotnosti nekaterih igralk ni nastopil kompleten in A. S. K. Primorjem ni nudila posebnega športnega užitka. Igralo se je leno, z obeh strani. Jako dobra Jermol I v golu Primorja. Njena nasprotnica Cimpermanoiva dobra. Napad Ljubljane dober zlasti v streljanju na gol. B.
Razno
Vprašanje Llap-u!
V zadnjem času se dogaja, da prestopajo atleti iz kluba v klub. Najbolj čudno je to, da se to dogaja baš v času, ko se bliža prvenstvo Slovenije. Večinoma ne izstopajo atleti radi tega, ker se ne počutijo dobro, temveč je temu vzrok vse kaj drugega. K prestopu jih privedejo različne obljube, katerim slepo verjamejo. Pa ne samo to, zgodi se celo, da dotični atleti lahko takoj nastopajo za svoj novi klub, kljub vsem saveznim pravilom. Mislimo, da je podsavez zato tukaj, da pazi, da se klubi ravnajo strogo po saveznih pravilih. Mogoče je seveda tudi, da imamo več vrst pravil in da ne veljajo za vse klube enaka pravila, kajti drugače si ne moremo tolmačiti sledečih slučajev. De Reggi, verificiran atget SK Ilirije je pred kratkem zamenjal belo-zeleno barvo z belo-črno ASK Primorja. Paragraf 10 saveznih pravil pravi v tem slučaju, da dobi prestopajoči atlet zabrano startanja za novi klub do konca koledarskega leta, najmanje p-a 6 mesecev. Kako je torej mogoče, da je imenovani nastopil 25. t. m. v Celju za ASK Primorje? Podsavezu mora biti tudi znano, da more za savezni klub startati edino le verificiran atlet. Do danes pa nismo čitali v službenih objavah, da bi bil g. De Reggi verificiran za ASK Primorje. Istotako do danes nismo čitali, da je bil prijavljen in verificiran za ASK Primorje g. Močan, preje član SK Celja. Imenovani je smel takoj nastopiti za ASK Primorje, akoravno bi moral glasom saveznih pravil nastopiti šele po preteku 3 mesecev. Gdč. Zannerjeva je prestopila iz TKD Atene v ASK Primorje in ni dobila hazenčne dobe 6 mesecev, kajti nastopila je za novi klub 20. VI. na Haškovem meetingu v Zagrebu. Ali ima ASK Primorje izjemna pravila? Ako eksistirajo, prosimo, da se jih objavi! Lahkoatletski podsavez pa prosimo, da zadevo pojasni in utemelji, zakaj ne uveljavi za vse svoje člane enakih pravil?
— e —
Kolesarska dirka ASK Primorja se je vršila v nedeljo na 106 km dolgi progi Ljubljana-Bled in nazaj. Zmagal je Srečko Zanoškar (ASK Primorje) v času 4 : 04 : 54. Doseženi rezultat radi številnih defektov ni najboljši. Podrobno poročilo sledi.
Sp. V. Fiirth v Beogradu. Dne 22. avgusta bo gostoval v Beogradu prvak Nemčije Sp. V. V. Fiirth ter igral dve tekmi proti BSK-u in Jugoslaviji.
Službene objave
Službeno iz Lhp.
Glasom sklepa seje z dne 26. VIL se vrše od-borove seje vsak drugi pondeljek ob 20.15 v kavarni Emona. Prihodnja,' seja se vrši 9. avgusta. Poziva se g. Savo Sancin, da takoj pošlje sodniško takso Din 20 za tekmo Adrija : Primorje. Ponovno se pozove na sejo Petanova, Jermolova II. in
Omanova, sicer se sklepa v njih odsotnosti. Da obdrže igralke formo, se določijo vsak teden trening tekme reprezentejnce Lhpa. Za prihodnji leden se določi tekmo reprezentance proti Iliriji; dan se še objavi. -— Tajnik.
VODNI ŠPORTI	—
r-HCTtP.	p|f
Nr, internacionalni plavalni tekmi v Badnu.
ki se je vršila v nedeljo, je odnesel Srečko Korde-lič, član SK . Ilirije, drugo mesto v skokih s stolpa. Z ozirom na elito skakačev, ki je sodelovala, je treba mlademu športniku iskreno čestitati.
Plavalna tekma SK Ilirije.
SK Ilirija razpisuje dne 5. avgusta t. 1. plavalno tekmo, ki se bo vršila v kopališču »Kole-zija«. Razpored točk je sledeč: Juniori:	50 in
Rekordi Jugoslov. Plivačkega saveza
Seniorji
Disciplina	Doseženi čas	Kdaj, kje, kdo?
50 m prosto	29	10. 8. 1924 Sušak Vlado Smokvina, Viktorija
100 m prosto	1 : 07.4	30. 8. 1925 Sušak (isti)
200 m prosto	2:32.7	29. 8. 1925 Sušak Ljubo Smokvina, Viktorija
400 m prosto	5:45.1	30. 8. 1925 Sušak (isti)
1500 m prosto	24:09-2	9. 8. 1925 Split Ante Roje, „Jadran"
100 m prsno	1 : 24.7	29. 8. 1925 Sušak Vlado Smokvina. Viktorija
200 m prsno	3:04.7	8. 9. 1925 Sušak (Isti)
400 m prsno	6: 43.2	9. 8. 1925 Split Ivo Pavelič, „Concordia"
100 m hrbtno	1 :23.8	9. 8. 1925 Split Ljubo Smokvina, Viktorija
200 m hrbtno	3 :09.8	9. 8. 1925 Split Zlat. Mirkovič, „Jadran"
100 m over	1 :18.8	29. 8. 1925 Sušak Atilije Venturini, Viktorija
štafeta prosto 4 X 50 m	2:07	6. 9. 1925 Sušak „Viktorija"
štafeta prosto 4 X 100 m	4:54.2	6. 9. 1925 (isto)
štafeta prosto 4 X 200 m	10:33.1	29. 8. 1925 (isto)
štafeta prosto 100+200 + 300+400	14:12.1	6. 9. 1925 (isto)
mešan, štafeta 4 X 50 m	2:27.8	6. 9. 1925 (isto)
mešan, štafeta 4 X 100 m	5:37.6	9. 8. 1925 Split (isti)
sprint; 100 m prsno plavanje; skoki: 1. skok s prigibom z zaletom iz 1 m; 2. skok nazaj na glavo s 3 m, dva poljubna skoka iz 1 ali 3 m. — Seniori:	100 m sprint; 150 m sprint; 200 m
sprint; 200 m prsno plavanje; 100 m bočno plavanje; 100 m hrbtno plavanje; 4 X 100 m mešana štafeta (prsa, hrbtna, bočno, sprint); Skoki: 1. nazaj na glavo iz 1 m; 2. 1 in pol salto z zaletom iz 3 m; 3. Auerbachov salto brez zaleta iz 3 m; 4. skok s prigibom z polvijakom brez zaleta iz 3 m; 4 poljubni skoki iz 1 ali 3 m.
Juniorke:	50 m sprint; 100 m prsno pla-
vanje; skoki: skok s prigibom brez zaleta iz 3 m; skok' nazaj na glavo iz 1 m dva poljubna skoka iz 3 ali 1 m.
Seniorke: 50 m sprint; 200 m prsno plavanje; 4 X 50 m štafeta sprint, skoki:	1. salto
naprej z zaletom iz 1 m; 2. povratni skok s prigibom iz 3 m; 3. salto nazaj iz 3 m dva poljubna skoka iz 1 ali 3 m. Water-poIo.
Tekmovanje se vrši po tehničnem pravilniku J. P. S-a. Prijave se pošljejo skupno s prijavnino od točke po Din 5.— in od moštva po Din 10.— v kavarno »Evropo« na naslov: »Plavalna sekcija S. K. Ilirije«. Prijave brez prijavnine se ne sprejemajo. Prijavni rok do 10. avgusta 1926.
V slučaju, da se za točko prijavi manj kot troje tekmovalcev ali tekmovalk, se tekmovanje v tej točki ne vrši. Za prve tri mesta se razdelijo kolajne. Tekma se vrši v kopališču »Kole-zija«. Dolžina 33 m z obrati.
Tekme se smejo udeležiti samo verificirani člani J. P. S-a. — S. K. Ilirija. —
Seniorke
Disciplina	Doseženi čas	Kdaj, kje, kdo?
50 m prosto	35.8	10. 8. 1924 Sušak Slava Kriškovič, „Viktorija"
100 m prosto	1 :29.6	9. -8. 1925 Split Olga Roje, „Jadran"
400 m prosto	7:02.4	9. 8. 1925 (isto)
100 m prsno	1 :14.4	30. 8. 1925 Sušak Edita Podhorsky, Viktorija
200 m prosto	3:41.5	29. 8. 1925 (isto)
100 m hrbtno	1 :47.6	29. 8. 1925 Sušak Marica Radnič, „Viktorija"
100 m over	1 : 49	30. 8. 1925 Sušak Branka Richtmann, Viktorija
štafeta prosto 4 X 100 m	6:24.4	4. 8. 1925 Split „Jadran"
meš. štafeta 4 X 50 m	3:15	9. 8. 1925 Split „Viktorija"
Juniorji	Juniorke
50 m prosto: 29	10. 8. 1924 Sušak Vlado Smokvina „Viktorija"	50 m: 35.8	10. 8. 1924 Sušak Slava Kriškovič „Viktorija"
100 m prsno	100 m:
1:26.5	9.8.1925	1:49.6	9.8.1925
Split	Split
Ivo Pavelič	Jelči Favetič
„Concordia"	„Viktorija"
Trideset let nogometa
(Skice iz, spominov starega angleškega nogometaša.)
Prvi pričetki.
Sodnik v beli brezhibni flanelasti obleki, stranska sodnika s cilindrom na glavi. Za golom stolp z velikanskimi številkami — slično kot danes pri tombolah, ki kažejo potek igre. Kakšna igra je to? Asocijajcijskli nogomet, najstarejša vrsta današnjega footballa, kot je bil v navadi na kontinentu v tistih časih.
Mož, ki je imel službo na stolpu, je venomer plezal gori in doli in golov je kar deževalo, dokler ni njih število doseglo precejšno številko. Igratii so seveda Angleži v »noblemc Parizu. Budimpešta je imela drugo posebnost. Tehnični referent je v petih minutah dvakrat zaporedoma diktiral ofi-side in nato dotičnega igralca zapodil z igrišča. Sodnik, ki je imel tokrajt pri tekmi še pravzaprav zelo malo govoriti, bi se temu ne čudil, če bi mož v resnici stal v off-sidu. Maloverjeten dogodek je razjasnjen, če omenim, da nikdo ni poznal off-side pravil in si jih je vsakdo razlagal po svoje ter se je bojeval večen boj med sodnikom in igralci.
Avstrijci so imeli zopet svojo špecijaliteto. ki pa menda tudi pri nas ni popolnoma neznana, posebno kadar gredo >Kranjci« v Zagreb. Njihova osuplost je bila velikanska, če je igral na Dunaju angleški team in ni nametal domajčim vsaj pol ducata golov. Publika je sicer želela zmago domačinom, ker pa to proti Angležem ni bilo mogoče, je moralo vsaj pošteno deževati.
V Stockholmu je bil običaj, da so se tekme pričenjale šele ob pol 8. uri zvečer. Gledalci so
KOLESA
RADIO-
aparate	j
e	I
najboljše pri	j
J.	G O R E C	I
LJUBLJANA, palača Ljubljanske	■
Kreditne banke	:
sedeli pri pogrnjenih mizah ter pili alkoholne pijače. V slučaju »smole« Švedov, je nadomestil ceptanje, žvižganje in trobenje rogov — krepek požirek vina. Za nas »čvičkarje« brez dvoma po-snemajnja vredna uredba, ki bi privabila na športni prostor tudi stare konservativce — sovražnike nogobrca. V Bazlu nasprotno so mladeniči igrali pri naj večji poletni vročini. Okoli igrišča so bili postavljeni čebri vode, iz katerih so se v presledkih igralci polivali.
Kako je v teh kratkih letih napredoval nogomet !
Olimpijada 1. 1924.
Do 60.000 gledalcev se je zbralo v Parizu, da prisostvujejo finalu olimpijskih iger, 23 dežel se jih je udeleževalo in konec gigantske borbe je bila zmaga Uruguaja. Preko tisoč milj so po-tovefli šampjoni, da si pribore ta naslov, dasi sicer potovanja na enake razdalje niso neznana v zgodovini footballa. V istem letu je Kanada poslala svoje moštvai v Avstralijo, Kina je igrala na Novi Zelandiji, Angleži so odšli v Argentinijo, drugo angleško moštvo je potovalo preko cele Evrope, team Južne Afrike je prišel v Anglijo in vse polno je še internacijonalnih tekem, ki so se odigrale daleč od domovine. Vse te zveze so v svojih početkih zasluga Angležev, prvega naroda na svetu, ki je igral nogomet.
Kitajci na Novi Zelandiji.
Ko so Kitajci pristali na otoku, jih je pozdravil mestni župan kar najprisrčneje. Omenjal je v svojem nagovoru predvsem pomen reprezentativnih tekmovanj, vendar pa, je končal s pomembnimi besedami, ki kažejo popolno razumevanje ve-
SPECIJALNA TRGOVINA GUMENIH IZDELKOV
STARI TRG št. 26
Nudim po konkurenčnih cenah prvovrstne tenis, telovadne in nogometne čevlje, nadalje opremo za nogomet kakor: žoge, varovala (Knieschiitzer), duše itd. — Poleg tega vse vrste predmetov iz gumija. —
ZNIŽANE CENE
in najvežje skladišče dvokoles, motorjer, šivalnih strojev, otroških vozičkov, vsakovstnvh nadomestnih delov, pneumatike. — Posebni oddelek za popolno popravo, emajliranje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceniki Iranko. .TRIBUNA' F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta št. 4
like veljave športne propagande:	»Nova Zelan-
dija ima odlično kitajjskio naselbino, vendar pa ne želi, da nas Vaš narod preseneti z uspehi na polju sporta. Menda boste razumeli naše stališče.”
Vendar publika) je bila drugega mnenja kot zastopnik občine in je priredila igralcem entuzijast ičen sprejem. Igra gostov je bila izborna in njihova naravnost žonglerska izurjenost je zadivila gledalce. Prvi posvečeni strel v domača vrata je bil sprejet z gromovitim ploskom. Njih centri so bili naravnost umetniški in šuti po krilih prekrasni. Neki igralec je balanciral z žogo kot kak artist in njegov stalen, nepreprečljiv trik je bil, da je dvignil žogo vedno natančno tik preko rame nasprotnikove, ne da bi jo mogel dotičnik doseči. Brez dvoma spadajo Kitajci k tehnično najboljšim igralcem.
Južnoafriške prilike.
Že 1. 1897 so obiskali Angleži Kaplandijo. Njihovo gostovanje se je ponovilo v 1. 1910 in 1920. Pa tudi Afrikanci niso ostali doma. Odšli so v svet, najpreje v Buenos-Aires. 12.000 gledalcev jih je pozdravilo z oranžnimi olupki in kamenjem. Vendar zaslužili so toliko, da' so se v I. razredu vrnili preko Anglije domov. Pri vsem tem so ovire v prometnem oziru velikanske in treba je v resnici ambicije in požrtvovalnosti. — Nekoč je moštvo moralo 60 milj daleč peš po največji vročini in pustinji, da je zadostilo svojim obveznostim.
Ali si more kdo razložiti tako požrtvovalnost, ki ne pozna privlačnosti nogometa? Football ravno ima za mladino velikanski vpliv neglede na klimo ali barvo kože. To je igra, ki vodi do kolegijalnosti in discipline; zato si je osvojila — svet.
Solnčne toplotne in svetlobne žarke je treba omiliti odnosno prepuščati do kože. Za to je potrebna poleti primerna obleka. Priporočljivo je platno, lister in lahne covercoat obleke. Tennis blago je posebno primerno. Vse to je najbolje nabaviti pri tvrdki
Diap Stiinli, Lilijana
Trpežnost, solitinosl in io'vnrniške cene so
najboljša reklama našim spomladanskim novostim za gospode, dečke in otroke.
Športniki proti nnknznici svojega, kluba imajo 3% popust.
—	Oglejte si naše izložbe v detajlni trgovini na Erjavčevi cesti štev. 2	—
KONFEKCIJSKA TOVARNA FRAN DERENĐA & CIE., Ljubljana
Urejuje: Lavoslav Struna. Izdaja za »Konzorcij Slov sporta«: Joso Goreč. Za tiskarno: Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani.