Izhaja vsak četrtek in vetj» i poštnino vred ali v Mariboru s pošiljanjem «a dom za celo leto 32 D, pol leta 16 D, žet rt leta 8 D. Izve« Jugoslavije 64 D. Naroinina se pošlje na upravništv» »Slov. Gospodarja« v Mariboru, Koroška cesta št. 5. — List se dopošilja do odpovedi. Naročnina se plačaj« v naprej. Tel. interurban 113. Posamezna Številka stane 1*5»O din. Poštnina plačana v gotovini. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo j» v Mariboru, Koroška cesta št. 5. Rokopisi se n« vračajo. Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Cene inseratom po dogovoru. Za večkratne oglase primeren p»pust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Čekovni račun poštnega urada Ljubljana 10.603. Telefon interurban 113. mmouMi 32. številka. Maribor, dne 12. avgusta 1926. 60. letnik. Pozdravljeni I Teško je danes kmetu, zato pozdravljeni vsi, ki še mislite na njega. Kakor solnčni žarek skozi temne oblake je kmetu zavest — nisem zapuščen. Pozdravljeni vsi, ki prihajate te dni od vseh strani na razgovor, kako pomagati kmetu v njegovem težkem položaju, Vi, ki ga res ljubite, duhovniki njegovi, učitelji in inteligenea, ki se ne sramuje pomagati kmetu in ljubi njegovo grudo in njega, njegovo vero in njegov jezik! Ljudstvo, ki se boš zbralo in prišlo na romanje k Materi milosti, bodi pozdravljeno in blagoslovljena naj bode Tvoja molitev in izpolnjene Tvoje želje! In Se Vi vsi, ki ste te dneve doma, pa mislite na nas, kakor bomo tudi mi na Vas, ki čutimo skupno bol in skupno veselje, da je ves narod kot ena družina, pozdravljeni! Karkoli bodo nudili kmetski dnevi, naj bo malo, naj bo velike, v dobro naj bo našemu kmetu. Zato pozdravljamo! Proti ljudstvu. Dandanes je že tako v navadi, da se jemljejo ljudstvu njegove pravice, da so ljudje postali že brezbrižni, kakor ■da je to samoposebi razumljivo. Kadar se pa zruši zopet taka velika ustanova, kakor je recimo okrajni zastop, tedaj pa kmetje zopet postanejo ¡pozorni, tedaj zopet začu-čutijo, da se bo treba resno postaviti v bran proti vsem, ki jemljejo ljudstvu pravico za pravico. Žal, da moramo danes znova pokazati na tako početje. Mariborski veliki župan dr. Pirkmajer, samostojni demokrat, je s pomočjo radičevcev na delu, da uniči vso samostojnost okrajnih za-stopov. To dokazuje posebno njegov nastop proti mariborskemu okrajnemu zastopu. Mariborski okrajni zastop je delal. Do prevrata so imeli mariborski okrajni zastop Nemci v rokah. Ko pa ni bilo mogoče tedaj takoj razpisati volitev, je prevzel vodstvo po nalogu vlade v Ljubljani dosedanji gerent okrajnega zastopa, g. dr. Josip Leskovar. — Kar je on vodil okrajni zastop, je delo v dobrobit kmeta in kmetskih občin tako napredovalo, da se je res poznalo. On je sprožil sklep z dne 23. 1. 1919, da prispeva okrajni zastop za popravo občinskih cest občinam do 50%. In tako je okrajni zastop izplačal za občinske ceste 1. 1919 6363 din., 1.1920 10.012 din., 1. 1921 7908 din., 1. 1922 20.708 D, 1. 1923 23.975 din., 1. 1924 47.921 din. in 1. 1925 51.100 D. Poleg tega je seveda oskrboval vse dosedanje okrajne ceste in naprave ter upeljaval nove. Omenjamo le popravo ceste čez hrib Slatenek, odstop brez odškodnine prostora za državno cesto Št. Ilj—Velka, novo okrajno cesto Malna —Velka, prevzetje občinske ceste Krčevina—Rošpoh kot okrajno cesto, prevzetje občinske ceste Sv. Miklavž—Ro-goza—Sp. Hoče—Zg. Hoče—Pohorje za okrajno cesto. Napravil je nove mostove in sicer šest novih lesenih in šest novih železobetonskih. Kjer je bilo potrebno, je napravil nove cestne ograje, nakupoval gramozne jame. Za cenejše popravljanje je nabavil traktor z vozom in za stiskavanje cest pa cestni parni valjar. Za povzdigo živinoreje je dajal številne podpore in nakupoval plemensko živino. Okrajni zastop je pod vodstvom dr. Leskovarja vzorno deloval in do sedanjega velikega župana mu je še vsak to tudi priznal. Centralizem zahteva novo žrtev. Do letos je državna oblast pustila delovanje okrajnega zastopa v miru, saj mu ni ničesar mogla očitati. Njena dolžnost bi pa bila, da bi razpisala volitve v smislu še obstoječih zakonov, česar pa ni storila, ampak se je spravila na delo, da zatre še to ustanovo ljudskega gospodarstva in ga spravi v svoje roke. Mariborski veliki župan, ki mu je v prvi vrsti briga, da nasiti centralistični pohlep Beograda po smislu svoje demokratske stranke, je začel letos boj proti avtonomnemu okrajnemu zastopu. Dne 24. marca t. 1. je zahteval, da bo on posegel vmes, za katere ceste se bode dajalo kredite, zahteval vsa potrdila, da bo lažje kontroliral, v kar pa po zakonu seveda ni upravičen. Dne 21. maja t. 1. je odredil, da se zneski nad 50.003 dinarjev sploh ne smejo uporabljati, razen če on to dovoli. Zahteval je, da se pregled gospodarstva okrajnega zastopa s potrdili pošlje na srezko poglavarstvo. Okrajni zastopi pa po še obstoječih zakonih gospodarijo sami s svo jim premoženjem in nimajo ničesar opraviti s srezkim ali okrajnim glavarstvom. Deželni odbor po svojem odboru je imel pravico nadzorovanja, a nikdar ne državna politična uprava. Toda našim centralistom gre za to, da se ljudem sploh vzame vsaka beseda pri državni upravi, še pri cestah in okrajnih zadevah, da bd še tu odločal veliki župan, oziroma Beograd. Odločna obramba ljudske pravice. Dr. Leskovar in ves sosvet je zoper vsak udarec proti zakonitim pravicam, ki so jih kršili razni odloki velikega župana, protestiral. Ni se hotel in ni se mogel ukloniti, če je hotel braniti pravice ljudstva. Toda ti ljudje, ki so jim ravno branitelji ljudskega samogospodarstva, avtonomije, najbolj napoti, so našli sredstvo, da so jih odstranili. Dne 4. avgusta letos je bil dr. Leskovar razrešen svojega mesta. Z njim še več delavnih naših mož, kakor g. Galunder in drugi. Na dr. Leskovarjevo mesto je veliki župan postavil gostilničarja v Mariboru g. Lipovšek Antona, na mesto Galundra pa socialdemokrata g. Ošlaka v Mariboru. Zbral si je ljudi, ki ga ne bodo mogli ovirati, da bo okrajni zastop čimpreje nehal delovati jn bo prešel v politično drž. upravo. A ni še vseh dni konec. Zelo, zelo se motijo oni, ki mislijo, ua bo našemu ljudstvu vseeno, da ne bo več protestiralo zoper kratenje že pri bor jenih pravic. Ljudstvo ima znova dokaz, kako de-mokratje stremijo le za tem, da ljudstvu uničijo vsako samostojnost, vzamejo vsako besedo. Ljudstvo vidi, da tudi radičevcem, katere je veliki župan blagovolil počastiti z vodstvom okrajnega zastopa, ni za drugo kot za oblast in da prav pohlevno jedo iz rok demokratske gospode, Radič v Beogradu, drugi drugod, če tudi le drobtine, za pravice ljudstva pa se brigajo kot vlada za letošnjo povodenj. A v našem kmetu še ni strta in ne bo strta tista sila, s katero se bo boril dalje, priboril si svoje pravice, da bo na svoji zemlji svoj gospod. In zato naj si zapomnijo vsi, ki so povzročili ta preobrat pri mariborskem Okrajnem zastopu, da še ni vseh dni konec! SDS proti ljudstvu, o~ brtniki proti SDS Vsak narod ima kako posebno domačo nadlogo. Tudi slovenski narod jo ima. In to je SDS, samostojna demokratska stranka. Vodja te stranke, dr. Žerjav, je dal stran ki pečat svoje protislovenske gospodarske politike. Vsi sloji naroda čutijo to, kmetski, pa tudi obrtniški. Po naših vaseh se je že lepo začelo razvijati obrtništvo, ki naj bi ! poleg kmetijstva in rudarstva postalo tretji steber naro-| dove gospodarske moči. A kakor je SDS storila slovenske-I mu kmetu in slovenskemu delavcu že toliko krivic, da so i kmetje in delavci, ki bi bili v tej stranki, le še bele vrane, tako je zadnji čas ravno obrtniški stan, ki je do zdaj zaupal SDS, začel premišljevati, če ni morda ravno to krivo, da se mu slabo godi in da mu preti gospodarski polom, ker se je naslonil na SDS. »Dobrote« SDS obrtnikom. j SDS in njeni voditelji so vodili od prevrata sem veliko akcijo, ki so jo pa popolnoma zavozili — spraviti namreč podjetja v poštene slovenske roke. A znano je, kako se je to godilo! Afera za afero se vrsti v kratki dobi teh' let, katere »dičijo« SDS in dr. Žerjava. Česar niso dosegli zlepa, so hoteli s silo. Znane so dr. Žerjavove draginjske odredbe, zapiranje in kaznovanje trgovcev in obrtnikov, j Poleg domače gospodarske politike, s katero je pa SDS 1© : škodila obrtnikom, pa je s svojo centralistično politiko iz-podkopala tla vsemu slovenskemu gospodarstvu. Beograd ima vse, Slovenija nič — to je posledica vsega političnega dela SDS v teh letih. Industrija v Sloveniji zastaja, trgov-stvo se ne more razviti, obrtniki, karkoli pač so, s skrbjo gledajo v bodočnost, ker čutijo, da jih je SDS zvodila v pravo gospodarsko sužnost. In kaj hoče še zdaj SDS, ali še nima dosti? Ne še! Obrtnik naj poljubi bič, ki ga tepe! SDS hoče, da še to storijo slovenski obrtniki. Volitve so v trgovsko in obrtno zbornico. Neki celjski komitaši so že začeil pošiljati trgocem in obrtnikom okrožnico, v katero so natrosili vse polno laži in goljufije, češ, da je njihova lista — skupna, enotna lista. Na ta način želijo preslepiti vse, ki imajo pravico voliti v trgovsko in obrtno zbornico, da izvolijo le pristaše SDS. Ti komitaši bi pač radi imeli, da bi nihče ne izvedel o njihovem početju. A' dolžni smo povedati resnico javno vsem: Če bodo obrtniki volili v smislu okrožnice, ki jih pošilja celjski komite, bodo poljubljali bič, ki jih bo tepel še dalje in še bolj. Proti kurateli SDS — stanovska lista. Gospodarska lista SDS je prava klikarska politika židovskega kova. SDS je poizkusila letos i znova, da bodo trgovci in obrtniki pokleknili pred njo. A zgodilo se je proti pričakovanju SDS — obrtniki vseh skupin so se ž© združili in sestavili skupno stanovsko listo. Iz te liste pa so izpustili vse priganjače in voditelje agromerkurske SDS. Slovensko obrtništvo je postavilo pred volilce odločitev: Ali bomo sami po svojih stanovskih tovariših gospodarili v svoji trgovski in obrtni zbornici, ali pa bomo še* nadalje pod kuratelo SDS. Odločitev bo padla proti kurateli, proti SDS — za stanovsko listo slovenskih obrtnikov! O viničarski organizaciji. (P. Rozman, tajnik Viničarske zveze.) V vinorodnih krajih okrajev Ljutomer, Ptuj in Maribor tvori veliko množino prebivalstva viničarski stan. Ta dosedaj nepoznan, od javnosti neupoštevan najstarejši delavski stan se je začel probujati. Krute povojne razmero so našemu viničarju vzbudile stanovsko zavest in smisel za združenje in organizacijo. V Ljutomeru se je ustanovila Zadnji Mohikanec. Povest iz leta 1757. !*• J. F. Cooper-ju predelal Al. B e n k o v i č. 9 Kmalu nato pa je pridrvela nazaj vsa tolpa z divjim vpitjem. V trenotku je bila slaba pregraja razmetana, divjaki pa so od obeh strani udrli v jamo ter svoje žrtve z zmagoslavnim tuljenjem vlekli na piano. Zmagoviti divjaki niso ravnali z ujetniki kruto, kot je bila njih navada. Samo nekateri so £ poželjivimi očmi otipavali okraske Heywardove uniforme, na strogo povelje poglavarjevo pa so se tudi ti umaknili. Iz tega je sklepal Heyward, da nameravajo z njimi kaj posebnega. Še enkrat so divjaki jamo natanko preiskali, ko pa niso našli njega, ki so ga iskali, so venomer z jeznim glasom klicali: »Dolga puška! Dolga puška!« Heyward se je delal, kakor bi ne razumel, kaj hočejo. Poglavar se je nazadnje obrnil k Magvi, ki naj bi jim bil «a tolmača. Ko se je Heywardovo oko srečalo z očesom njegovega prejšnjega vodnika, ga je njegov zlobni pogled navdal z grozo, da je naglo pogledal v stran. Vendar mu je rekel, čeprav s proč obrnjenim obrazom: »Zviti lisjak naj pove neoboroženemu nasprotniku, kaj hočejo zmagovalci vedeti od njega.« »Vprašujejo po lovcu, ki pozna pota skozi gozdove«, je odgovoril Magva. »Kje je Dolga puška?« »Ni ga tu — ubežal je!« Magva je zmajal z glavo in rekel: »Ali je mar ptič, ki razprostre peruti in leti, ali pa riba, ki plava pod vodo?« »Čeprav Dolga puška ni riba, pa zna vendar plavati. Ko je zmanjkalo smodnika, je splaval po vodi, prav takrat, ko so bile oči Huroncev za oblakom.« »Zakaj pa je ostal beli poglavar?« je vprašal nejeverni Indijanec. »Ali je on kamen, ki se potopi na dno, ali pa ga peče skalp?« »Da nisem kamen, bi lahko potrdil vaš tovariš, ki je padel v vodo, ako bi bil še živ«, je odgovoril Heyward bahaško, kakor je bila navada Indijancev. »Mi belci imamo za strahopetca vsakega, ki pušča ženske same.« Magva je zamrmral nekaj nerazumljivih besed, potem pa je vprašal znova: »Ali znajo Delavari prav tako dobro plavati kot po gozdovih laziti? Kje je Veliki gad?« Heyward je spoznal iz tega vprašanja, da so njegovi sovražniki bolje nego on poznali Mohikanca, zato je odvrnil: »Tudi njega je odnesla voda.« »In Hitri jelen?« »Ne vem, komu pravite Hitri jelen.« »Unkasu!« je odgovoril Magva. »Sin Velikega gada je Hitri jelen. Ali je skočil preko reke, da je prišel v gozd?« »Ako misliš mladega Delavara, potem je odplaval tudi on.« Ko je Heyward to rekel, so se oči vseh okrog stoječih Indijancev obrnile v Magvo, zahtevajoč, naj jim razloži, o čem sta se menila. Njih tolmač je pokazal na reko. Razumeli so to kretnjo in pričeli grozno kričati. Nekateri so kot besni tekali semtertja in mahali z rokami po zraku, drugi pa so pljuvali v reko, kakor za kazen, da je ubež- nikom pomagala uiti. Zopet drugi so pretili ujetnikom in eden je celo zagrabil Elizo za bujne kodre, ki so ji kot plašč padali preko ramen, ter ji nož suka! okrog glave, kakor bi hotel pokazati, kako jo bo oropal te lepote. Hey-ward je obupno poskusil, da bi priskočil na pomoč svoji nevesti, čeprav je imel zvezane roke. Pri tej priči pa mu je Indijanec težko roko položil na ramo. Izprevidel je, da bi bilo brezuspešno, protiviti se svoji usodi. Nato se je poglavar dalj časa posvetoval s svojimi voj-ščaki. Videti je bilo, da so soglasno nekaj sklenili. Privlekli so oropani čoln in ga potegnili do skale. Poglavar je namignil ujetnikom, naj vstopijo. Ker je bil vsak upor zaman, je Heyward vstopil prvi in dal drugim zgled, na| se pokore. Za njim sta vstopili sestri in David Gamut. Ko se je bil ustopil na svoje mesto še krmar, ki naj bi čoln vodil skozi nevarne vrtince, so ostali divjaki poska-kali v reko in plavali za njimi. Čez nekaj minut so ujetniki izstopili na južnem bregu poševno od kraja, kjer so se bili vkrcali prejšnji večer. Divjaki so se zopet posvetovali. Medtem so bili pripeljali konje, ki so bili bržkone s svojim rezgetanjem izdali celo družbo. Zdaj se je tolpa razdelila. Poglavar je zasedel Heywardovega konja, z večino svojih ljudi zopet prekoračil reko in izginil v gozdu. Ujetniki so ostali pod varstvom šestorice divjakov, ki jim je načeloval Zviti lisjak. Heyward je bil silno razburjen. Ker se mu je zdelo boljše, da takoj zve najhujše, je premagal svojo mržnjo in prijazno ogovoril Magvo: »Rad bi govoril z Magvo o stvari, katero sme slišati samo uho tako odličnega vojščaka.« »Govori«, je porogljivo odgovoril Indijanec, »drevesa nimajo ušes.« »A rdeči Huronci niso gluhi. Besede, katere sme sli-» šati veliki mož svojega rodu, bi omamile mlade vojščake« »Strokovna zveza viničarjev«, ki kot predstaviteljica več I še danes najboljše plačan, ker dobi za čas dela hrano in fcisoč družin viničarskega stanu stopa vedno bolj in bolj v še povrh toliko plače v denarju, kakor pri gospodi brez našo javnost. Namen te viničarske organizacije je, strniti hrane. Kmetski viničarjl tudi niso izpostavljeni tolikim ši-pod «roje okrilje vse slovenske viničarje, boriti se Eanje kanam kakor gosposki, in še se najde, da viničar in nje- y in za njihove pravice, npostaviti na temelju kržčanskih na-3el pravične delorne pogoje ter jih socijalno in strokovno naobraziti. Vsiled napačnega pojmovanja naših stremljenj so se rodila neka nasprotovanja proti naši strokovni organiza ciji. Očita se nam, da smo proti obstoječemu družabnemu redu, da hočemo agrarno reformo vinogradov in da s svojimi rahtevami kršimo občestvo z drugimi stanovi, ki živijo z nami, posebno s kmeti. Te trditve niso na mestu in imajo samo namen nas osovražiti pri kmetih, ker hočemo svoj stan združiti ter mu priboriti mesto enakovrednih z drugimi stanovi. Zato smo primorani javno in odkritosrč ao povedati svoj program ter podati pojasnila o svojem stališču tistim, ki nam stojijo najbližje, pa nam jih take napačne govorice lahko storijo neprijateljske. Res! Vedno in povsod povdarjamo, da je treba seda nji kapitalistični gospodarski red izpremeniti zato, ker je njegov prevladujoči glavni cilj izkoriščanje ter nasilje moč nejšega nad šibkejšim, bogatega nad revnim. To je duh tistega kapitalizma, ki je tudi na tisoče slovenskih kmetov spravil na beraško palico ter jim z oderuštvom ugrabil milijarde premoženja in ki sedaj izsesava vse stanove Slovenije. Kapitalizem je naš Skupni sovrag! Ta kapitalistični duh še danes vlada; še danes v večini zmaguje mrtva stvar aad duhom življenja, ne samo v posedujočih slojih- ampak tudi med delavstvom, to odkrito povemo. S takim materija lističnim mišljenjem, ki pozna le bogastvo in njega pohlep m kopičenje, se veliko greši na obeh straneh. Proti temu kapitalističnemu mišljenju pa tudi povsod naglašamo, da je edini pripomoček za ozdravljenje današnjih gospodarskih in socijalnih razmer praktično krščanstvo, krščanstvo pravičnosti napram vsakomur, krščanstvo ljubezni do pomoči potrebnih! Iztrebiti je treba iz duš pogubne nazore m nagnjenja samopašnosti, dobičkarstva in izkoriščanja in gov gospodar-kmet tvorita nekako skupno družinsko občestvo. Zgodilo se je sicer, da smo v posameznih slučajih morali odločno nastopiti za pravice viničarja; ne pravimo pa, da so zaradi nekaterih vsi kmetje napram viničarjem Slabi, kakor bi ne bilo prav, če bi zaradi nemarnosti nekaj naših oseb obsodili vse viničarje kot take. Razrednega boja ne maramo in ga tudi nočemo izzivati. Rama ob rami naj bo! Kmet, delavec, obrtnik — takozvani mali sloji — naj se združijo, organizirajo, vsak po svoji strokovni organizaciji proti kapitalizmu, ki pije kri nam vsem. Kakor v kmetski državi, naj pred vsem kmet in kmetski delavec (viničar) držita skupaj ter se uveljavita v skupnem prizadevanju, da si priborita sadove svojega dela. Tako je naše stališče. Nezadovoljstva ne bomo užiga-ii, za pravice pa se bomo borili dosledno tam, kjer so res krivice. Naše zahteve za zboljšanje položaja bodo samo tolike, v kolikor so pravične in socijalno dobre. Vedno se bomo ozirali na dejanske potrebe posameznikov, kakor tudi skupnosti vseh stanov, Državna politika. v NAŠI DRŽAVI. Občinske rolitre v Srbiji. Po Srbiji imajo občinske vo litve bolj političen kot pa gospodarski značaj in sicer zaradi tega, ker je politikarstvo v malem zelo razvito po srbskih občinah. Zato so občinske volitve vsaj tako burne kakor državnozborske. A tako, kot se godi zdaj v Srbiji, bi se pa kljub temu le ne smelo goditi. V tem volilnem . . boju so ubili že sedem uglednih pristašev dr. Davidoviča pohlepnosti. Upostaviti pa je treba zopet nauk in zapoved in .poboji se še vedno nadaljujejo. Ljudstvo je do skrajno-Qne sabo. Peveo ta Hey-ward sta morala torej hoditi pa6. Magva j« stopal impruf, šestorica Huronor pa je šla ob straneh in sa ujetniki s previdnostjo in pazljivostjo, ki ni popustila niti za tre-notek. Tako so molče hodili nekaj časa, Molčanje je prenehalo samo takrat, kadar je Hejrvvard kaj tolažljivega rekel deklicama, ali pa kadar je David globoko vzdihnil, češ, da je udan v svojo usodo. Pot jih je peljala v nasprotno stran od Fort Viljema. Heyward je še vedno natihem upal, da se Magva ne bo mogel ustavljati njegovi vabljivi ponudbi. Miljo za miljo so korakali skozi brezkončne gozde. Prav nič ni kazalo, da bo kaj kmalu konec napornega potovanja. Edina Kora se je spominjala dobrega sveta lovčevega in kadarkoli je bila prilika, mimo jezdeč nalomila kako vejico. To pa so skoro onemogočili pazljivi Indijanci, ki so jo vedno zasledovali z mračnimi pogledi. Posrečilo se ji je, da je odlomila precej veliko sumahovo mladiko in je isti hip izpustila na tla rokavico, da bi še bolj opozorila prijatelje. A eden izmed Huroncev je opazil njeno zvijačo, pobral rokavico, jo ji dal nazaj, nalomil še več vejic, kakor bi bila kaka žival napravila škodo, ter je roko s takim pretečim pogledom položil na tomahavk, da je deklica opustila vse podobne poskuse. Konjska kopita so sicer zapuščala sledi, a tudi drugi oddelek Indijancev je imel konje s sabo. Zato ta »namenja niso mogla biti vodnik. Magva se je ves čas le redkokrat obrnil in ni zinil besede. Ravnajoč se samo po solncu, je bržkone gledal na znamenja, ki so bila vidna samo bistremu očesu indijanskemu. S sigurnim korakom je šel naprej po brezkončnem gozdu, katerega »o rezale majhne doline, menjajoče •e x ttiekimi griii, žmborečiml potoki in penečimi »e reai-•aeu. Videti mm je bilo, d* se pozna atrajenotti. Kadar- koli so se upehani popotniki ozrli nanj, so videli skozi drevje njegovo temno postavo z nepremično, naprej gledajočo glavo, na kateri se je aaradi nagle, prožne hoje venomer zibalo lahno pero. A hitre hoje je bilo tudi nazadnje konec. Ko so bili prekoračili globoko dolino, skozi katero se je vil šumeč potok, so se vzpeli na višino, ki je bila tako strma, da sta morali sestri stopiti s konj in iti peš. Ko so prišli do vrha, so se nahajali na ravnem prostora, obdanem z redkim drevjem. Tu se je Magva vrgel pod smreko in s tem dal znamenje za počitek, ki ga je bila vsa družba potrebna. VII. Rešitev t sili. Previdni Indijanec ni brez namena izbral tega na vse »trani strmega griča, podobnega na vrhu odsekani piramidi, kajti lahko ga je bilo braniti in skoro nemogoče naskočiti. Konje so izpustili, da si poiščejo hrane, ujetniki pa so pod zeleno streho senčnate bukve razgrnili svojo pičlo zalogo in se okrepčali. Divjaki so bili kljub hitrici spotoma ustrelili z lokom srno. Nobene kuhinjske umetnosti niso vzeli na pomoč, ampak planili po nji in hlastno požirali surovo meso. Le Magva je sedel ob strani ter se ni udeležil gnusnega obeda. Globoko je bil zamišljen. Zopet je Heyward pričel upati. Sklepal je, da preudarja Indijanec, kako bi prevaril prežeče tovariše in prišel do nagrade. Gnan od te misli se je približal divjaku, da bi mu ponovil in povedal svoje obljube in še bolj podžgal Magvino pohlepnost. Ta pa ga je neprijazno sprejel in mu le na kratko in nejasno odgovarjal. Zlobno veselje m« je gledalo i« oči, ko mm je rekel nazadnje: »Pojdi k irnolasi hčeri im reci ji, da bi Magva rad govoril e njo. Ofp tfe bo povabi, kar bo tobljmbiia h».« * ) Strašne poplave | STRAHOVITE POPLAVE NA ŠTAJERSKEM. Ppvodnji ne bo letos ne konca ne kraja. Komaj si lju- 1 dje nekoliko opomorejo od prvega strahu, že pride zopet naliv, reke prestopijo bregove in nova povodenj uničuje še to, čemur je zadnja prizanesla. Silni naliv, ki je trajal od pretekle sobote zvečer do pandeljka zjutraj, je .povzročil skoro po vseh okrajih štajerske in v velikem delu Kranjske veliko povodenj, ki je ponekod nastopila naravnost katastrofalno. Reke in potoki so tako narastli, kot tega ljudje še ne pomnijo. Zemlja je premočena ter ne more več vode vsrkavati, zato je vsa padavina ostala na površju. Celje pod vodo. Najstrašnejše je poplava divjala v Celju in okolici. Take povodnji, kakor je prihrula v nedeljo zvečer, Celjani še ne pomnijo. Vode so neznansko hitro narasle, tako da je bila cela okolica že nekako ob 11. uri zvečer pod vodo. Višek je dosegla .poplava v ponedeljek zjutraj ob 5. uri, ko je voda dosegla višino kapucinskega mostu in preplavila brv pred okrožnim sodiščem. Celje je bilo pod vodo, posebno proti Gaberju in na Ljubljanski cesti. Vodomer je kazal na višku 4.60 m. Povodenj je povzročila ogromno škodo. V Gaberju je vdrla v vsako hišo in preplavila vsa pritlična stanovanja. Okoli dveh ponoči je bilo stanje obupno. Ljudje so bili na strehah svojih malih hišic v velikanski nevarnosti in so obuipno klicali na pomoč. Alarmirano je bilo vojaštvo in požarna bramba, ki sta z nadčloveško močjo reševala, kar se je rešiti dalo. Voda je podirala hleve in odnašala perutnino in prašiče. V obupu so ljudje dajali znamenja s streli, ker klicev sploh ni bilo slišati. Voda je bobnela s ¡tako silo, da je udušila vse klice na pomoč. Podirala je plotove in obzidja, iz stanovanj odnašala jedila, obleko in opravo, zajemala lesne zaloge in podirala vse ovire. Nasip pri Šmarjeti, katerega so postavili vojaki pred 14 dnevi, je voda predrla v dolžini 30 m, kar je nesrečo še povečalo. Samo že tovarna Westen trpi ogromno škodo, ki gre v milijone in milijone. Ravnotako razni trgovci, katerim je voda v trgovinah vse blago pokvarila. Na progi pri Štorah je voda izpodjedla tir; železn. promet med Celjem in Mariborom je bil ustavljen. Veliko oseb jft moralo v nedeljo zvečer dobesedno plavati ,da so prišle domov. Pri tem se 'je zgodila smrtna nesreča. Neki slikarski pomočnik Ve-gunt je utonil. Hotel je iti ob treh zjutraj domov preko Dol gega polja. Ker ni mogel iti peš, se je slekel in je notel vodo preplavati. Deroča voda pa ga je zgrabila in odnesla; utonil je v valovih. V okolici Celja je narastla Voglajna v Štorah pri mostu tekom pol ure ob petih popoldne za 45 cm. Po peti uri se je vzdigovala kar vidoma, tako da je ob sedmih zvečer Voglajna preplavila že vse teharsko polje in je drla ob železniškem nasipu mimo Čreta, kjer se je razlila po vsem Čretu do Bežigrada prav do Celja, kjer je bila struga Vo-glajne ob pol osmih zvečer tudi že vsa preplavljena. Vrtovi ob gostilni pri »Zel. travniku« so bili že vsi pod vodo in jedva se je videlo še obrobke plotov. Ker se je ob tem času kar naprej vlivalo iz oblakov, se je bližala katastrofa s hitrimi koraki. Proti 11. uri ponoči so bile v vodi vse vasi od Štor mimo Teharjev, kjer je posebno trpela elektrarna na Razdrtem in Turkov mlin z žago v Te-harjih. Polja in travniki Teharčanov, posestnikov iz Čreta in deloma Bukovlaka, so uničena. Saj je že zadnja povodenj napravila po teh poljih nepregledno škodo. Ljudje so ves mesec julij odnašali s travnikov in njiv od Voglajne nanošen prod, ki ga je voda odnesla železniškemu nasipu. Danes je ves prod znova na njivah. Pridelkov sploh ne bo in tudi trave ne. Železniška proga pri Štorah je zopet močno izpodjedena. Obstoja nevarnost, da se železniški nasip na več mestih poruši. Progo so sicer začasno popravili, tako da se je promet vršil že lahko v pondeljek zvečer, vendar morajo vlaki na poškodovanih mestih voziti skrajno previdno, samo s hitrostjo 5 km na uro. Sedanja povodenj pomeni za Celje najhujšo katastrofo, katera ga je kdaj zadela. Ljudstvo je obupano in čaka pomoči. Navodila za kmetske dneve. Udeležencem kmetskih dnevov v 3Iariboru! Ne pozabite dati izkaznice žigosati, da ste se kmetskih dnevov res udeležili! Polovično vožnjo ima le tisti, ki se od domače postaje odpelje, ne pa če bi peš prišel v Maribor in se potem za polovično ceno peljal domov, kar so nekateri vprašali, če velja. Karto in legitimacijo je treba dati žigosati na odhod ni postaji. Reditelje, ki imajo .poseben znak, je nujno potrebno ubogati in jim ne ugovarjati. Enako te reditelje vprašajte za pojasnila, če bi česa želeli izvedeti. Zastavonošem! Zbirališče za zastave je v šoli IV Samostanska ulica. Zastave naj bodo vsaj do 8. ure tukaj na mestu! (ilede prehrane za nedeljo naj si udeleženci samo poskrbijo. Prosimo le toliko, da se držijo tegale navodila: Oni, ki so iz ptujske in prekmurske strani, naj poiščejo one gostilne,, ki so od frančiškanske cerkve do glavnega kolodvora. Oni s celjske strani gostilne od frančiškanske do stolne cerkve in do Glavnega trga. Udeleženci iz Dravske doline in s Pohorja pa gostilne od Glavnega trga po ostalih ulicah in magdalenskem predmestju. Ako se udeleženci tega navodila držijo, ne bo na enem mestu prevelikega navala. Priporočamo pa pred vsem gostilne, ki so na naše liste naročene! Na skupnih prenočiščih se je strogo ravnati po hišnem redu. Pri vsakem prenočišču je reditelj, oziroma re-diteljiea, ki skrbi za red. wmusnuLZi*---r. : Povodenj v Prlekiji. Slovenskim goricam in Halozam poplava zopet ni prizanesla. Pesnica je preplavila celo dolino, ki izgleda kot | veliko jezero; iznad vodne gladine molijo drevesa in stre-1 he senjakov. Okolica Ptuja je zopet veliko trpela. Rogoz-nica je tako .narastla, de je med Ptujem in Moškanjci tekla že čez železniško progo. Vsi potoki od Ptuja do Mure so prestopili bregove. Pri Pušencih je voda izpodjedla progo Ormož—Ljutomer ter za nekaj ur prekinila železniški promet. Strašna nesreča vsled narastle Drave v Ormožu. Preteklo nedeljo in pondeljek je Drava vsled nalivov tako narastla, da letos še ni dosegla tolike višine. Od Maribora do Ptuja ni napravila sicer nobene velike škode, ker jo zajezujejo visoki bregovi, pač pa je začela preplavljati obrežje od Ptuja dalje. Pri Ormožu je v noči od pon-deljka na torek povzročila strašno katastrofo. Tekom pon-deljka je vodna gladina narastla, da take Drave niti najstarejši ljudje še niso videli. Zvečer je bilo še vedno opažati daljno naraščanje vode, M je prinašala seboj mnogo lesa in drugih predmetov, ki jih je odnesla iz gornje Drav ske doline. Okrog polnoči pa je nastala katastrofa. Narasla voda je z vso silo .pritiskala na obrežne naprave, trgala jezove in odnašala vse, kar se ji je stavilo v bran. Kmalu po polnoči so zaslišali obrežni prebivalci ob Dravi neko sumljivo ječanje, kmalu nato pa so se razlegali v temno noč obupni klici na pomoč. Prestrašeni so ljudje hiteli k Dravi. Voda je kar zaporedoma odtrgala tri mline, in sicer Jeremičevega, Šefovega in Zadravčevega, ter pri nekem drugem mlinu pogonsko napravo. Jeremičev mlinar, ki .je v mlinu prenočeval, se je radi močnega sunka zbudil in je šele tedaj opazil, da plava z mlinom vred že v sredini Drave. Začel je klicati na pomoč ter je skočil v vodo, da bi se s plavanjem rešil na obrežje. Toda deroči valovi so ga potegnili proti sredini, kjer ga je zajel vrtinec. Parkrat se je še slišal njegov .klic na pomoč, potem pa .je brez sledu izginil v mrzlih valovih. Odtrgane mline so valovi odnesli proti velikemu mostu. Radi silno narasle vode, ki je segala skoraj do vrha mostu, so plavajoči mlini zadeli ob mostišča ter jih močno poškodovali. Bati se je, da se most ob nadaljnem naraščanju Drave poruši. Radi sunka so se mlinska ogrodja zdrobila, kar je bila sreča, ker bi se sicer lahko pripetilo, da bi se most zajezil, kar bi povzročilo še večjo katastrofo. Najhujše so .prizatedeti posestniki, ki jim je voda odnesla mline. Uničene so seveda tudi vse zaloge moke in žita, ki so se nahajale v mlinih. Škodo ceniijo na blizu en milijon dinarjev. Tudi raznim drugim posestnikom ob Dravi je voda napravila večjo škodo. V Mariboru in okolici je napravil naliv, ki je divjal v noči od sobote na nedeljo, precejšnjo škodo, ki se v mestu samem sicer ni občutila, ker so kanali vodo sproti odvajali v Dravo, pač je pa bila okolica precej preplavljena. Veliko škodo so napravili zopet plazovi, ki so se utrgali na mnogih krajih. Nevarno je narastla Drava ter dosegla največjo višino v letošnjem letu. Drava je morala v gornji Dravski dolini silno razsajati, ker je nosila voda dele mlinov, hlodov, lesa. V Mariboru so lovili les z čolni in posrečilo se je spraviti na suho cele kupe hlodov. . Tudi iSotla je s pritoki preplavila celo dolino med Pod četrtkom in Klanjcem. Škoda je zopet velika, ker je voda uničila tudi otavno košnjo. NA KRANJSKEM. poplava ni tako divjala, vendar poročajo iz mnogih krajev o veliki škodi, katero je povzročila. V okolici Ljubljane so prestopili potoki bregove ter preplavili več vasi. Najhujše je prizadeta Dolenjska. Vse vode so narastle in poplavile polja. Proga Ljubljana—Novomesto je bila popolnoma obkrožena z vodo. Na Gorenjskem so se na mnogih krajih utrgali plazovi. Med Bohinjsko Belo in Sotesko je velikanski plaz zasul državno cesto. Vsled naglega padca temperature je začel po gorah padati sneg, tako da so vsi višje ležeči kraji pobeljeni. Velika železniška nesreča pri Lazah. V nedeljo se je okrog 5. ure popoldne zgodila pri postaji Laze pred Ljubljano težka železniška nesreča. Ko je —— ———^^—— Poročila S. L. S. Shodi poslanca Vlad. Pušenjaka. V nedeljo, dne 15. avgusta, po rani sv. maši shod v Š k a 1 a h, popoldan ob dveh v restavraciji Rak Ed. v Velenju zborovanje rudarjev, istotam ob petih popoldan sestanek obrtnikov in trgovcev. Na vseh shodih poroča poslanec Vlad. Pušenjak. — V nedeljo, ,dne 22. avgusta, ob 10. uri predpoldne velik okrajni politično-gospodarski tabor pri Sv. Frančišku v Savinjski dolini. Govori načelnik SLS dr. Anton Korošec in drugi poslanci. Popoldne istotam seja vseh krajevnih organizacij SLS v okraju Gornjigrad. — V nedeljo, dne 29. avgusta, po drugi sv. maši shod na gori Urški. Poroča poslanec Vlad. Pušenjak in drugi. Shod Slovenske Ljudske Stranke na Dobrni. Dasirav-no je lilo, kakor iz škafa, vendar se je shoda SLS na Dobrni v nedeljo, dne 8. avgusta, v društveni dvorani udeležilo več sto mož in fantov. Shod je otvoril in vodil predsed nik krajevne organizacije SLS g. Pušnik, ki je dal besedo govorniku narodnemu poslancu g. Franju Ž e b o t u, kateri je došel namesto v Beogradu zadržanega domačega poslanca dr. Hodžarja. Govornik je v poljudni besedi z mnogimi šaljivimi in resnimi primerami raztolmačil ljudstvu sedanji žalostni politični in gospod a rsk položaj, katerega so zakrivili trilje- bratci ali tički: Pašič, Pribičevič in Radič. Nad eno leto so že Radičevci s Puoljem vred na vladi, a vsak dan je slabše, davki vedno večji. Radič se je zapisal in zvezal s Pašičem in njegovimi velesrbi. Od. tod vsa nesreča. To je ravno tako, kakor če se kdo zapiše hudiču! Dobrnčani ne bodo sledili onim zaslepljencem pri Novicerkvi, Vitanju in drugod, ki še danes gredo z Radi-če min njegovimi kmetskimi zapeljivci. Shod je izrekel popolno zaupanje in zahvalo Jugoslovanskemu klubu. Po shodu je ostal poslanec v razgovoru z zborovalci. Nato se je vršila zaupna seja krajevnega odbora SLS. pridrvil dunajski brzovlak mimo visečega brega, se je vsled tresljajev lokomotive nenadoma utrgal temeljski plaz ter se vsul na lokomotivo. Z zemljo vred je padlo na stroj drevje, ki je prišlo med kolesa ter povzročilo iztirje-nje. K sreči je strojevodja vlak še pravočasno zavrl, tako da se je prevrnila samo lokomotiva, dočim so potniški vozovi ostali nepoškodovani na progi. Stroj je padel par metrov globoko preko'malega mostiča v jarek ter se popolnoma razbil. Kot po čudežu je ostal strojevodja nepoškodovan, kurjaču pa je upognjeno železje zlomilo nogo na dveh mestih. Železniško osobje je po nekaj urah očistilo en tir proge, tako da je bil promet zopet vpostavljen. Poplavljene proge. Od Pragerskega proti Zidanemu mostu je bila železniška proga na več mestih poplavljena. Tako nam poročajo iz Poljčan in iz Ponikve, kjer je bila proga po nekod močno v vodi. Istotako pri Sv. Juriju ob južni žel. in v Štorah. Pri Rimskih Toplicah je voda odnesla čuvajnico in telefonski aparat, radi česaT je zelo pokvarjen telefonski vod. Tudi lokalna železnica Poljčane—Konjice je bila na več krajih preplavljena. Vsled peščenih naplavin je proga za promet nerabna. Proga je najbolj pokvarjena na novejšem delu med Konjicami in Zrečami. Mostovi so na vee mestih pokvarjeni. Kakor je plaz potegnil med Zalogom in Lazami, tako tudi med postajama Zidani most in Hrastnik. Okrog polnoči so zapazili pri čuvajnici št. 557 to nesrečo, vsled česar je bil promet na obeh tirih začasno u-stavljen. Istotako je zaostal promet tekom nedelje popoldne na progi Zagreb—Zidani most radi ogromne poplave pri Podsusedu. — Savinjska proga je letos že drugič preplavljena. Zlasti v spodnjem delu je čisto pod vodo. Želez niški promet je vsled močnih poškodb proge ustavljen. — Od nedelje popoldne sem je začel železniški promet sunkoma pešati. Najprvo se je zaustavil pri Podsusedu vsled poplave, nato vsled železniške katastrofe pri Lazah in čez noč vsled plaza pri Hrastniku in potem vsled nadaljnjih poplav. Železniško osobje je bilo vso noč na delu, da so se preprečile večje nezgode in da je sproti čistilo proge. V pondeljek je bil promet zopet vpostavljen. Zaključek. Splošno mnenje je, da je letos v Sloveniji, zlasti na Štajerskem, škoda radi deževja in .poplav večja, nego v Banatu. Tam so že pred poplavo pospravili žito, koruzi pa voda ne more škodovati. Škoda je povzročena edino na človeških bivališčih in na živini. Voda polj ne zasiipuje Si prodcem, pač pa odlaga na njih blato, ki je najboljši gnoj. Drugače pa je v Sloveniji. Senena košnja je uničena, isto preti otavi in kmetje bodo morali prodajati živino pod ceno, ker je ne morejo prehraniti. Živinoreja bo s tem za leta prizadeta. Žito je po večini zgnilo na polju, enako tudi krompir. Vinogradniki letos žalostno ogledujejo redko grozdje z drobnimi jagodami; niti .pridelovalnih stroškov ponekod ne bodo krili. Polja in travnike je voda zasipala s prodom, plazovi so napravili ogromno škodo. Posledice tega se bodo poznale še leta, dočim bodo v Banatu prihodnje leto polja še boljše obrodila in kmetom bo letošnja škoda stotero povrnjena. — V Banatu bo vlada odpisala svojim volilcem davke, dobili bodo podpore; Slovenija bo pa zato občutila še hujši pritisk davčnega vijaka in vršijo se nabiralni dnevi, pa ne za naše poiplavljence, pač pa se-bo poslal denar v Beograd. NESREČE VSLED POPLAVE NA HRVATSKEM. Voda uničila rudnik. V Ivancu v Slavoniji je neurje povzročilo ogromno nesrečo. Voda je vdrla v tamkajšnji rudnik in ga zalila. K sreči se je to zgodilo v nedeljo zvečer, ko v rudniku ni bilo rudarjev, sicer bi okrog 200 delavcev postalo žrtev nalivov. V rudniku so bili samo trije delavci, ki so vzdrževali naprave za sesanje zraka. Posrečilo se jim je, da so skozi zračne cevi ušli gotovi smrti. Voda je lila v rudnik s takim ropotom, da je bilo slišati padanje vode vee kilometrov daleč. V rudniku je ,poginilo tudi več konj, ki so prevažali hunte. Škoda je ogromna, ker bo po mnenju strokovnjakov treba tri mesece napornega dela, da bode rudnik očiščen. Ogromne mase vode bodo morali z električnimi in parnimi sesalkami izčrpati. Ni .pa izključeno, Naša društva. Orlovski odsek Sv. Lovrenc v Slov. gor. ima svoj I. javni nastop dne 29. avgusta po večernicah na Kovačevem dvorišču. Na sporedu,so telovadne točke članov in naraščaja, govor, dekla-macije ter bogati srečolov. Sodeluje godba na pihala. Vsi prijav telji orlovstva iskreno vabljeni! Bog živi! Sv. Vid pri Ptuju. Prosvetno društvo Sv. Vid pri Ptuju je imelo dne 4. julija svoj redni občni zbor. Ob tej priliki je društva priredilo igro v treh dejanjih »Ljubezen Marijinega otroka«:. Pred igro je nastopil tamburaški zbor, po igri pa pevski zbor. — Ce se ozremo nazaj do početka našega društva, moramo priznati, da je v tej kratki dobi dveh let zelo napredovalo. Društvo je bilo( ustanovljeno leta 1924 in ima zahvaliti za svoj postanek č. g. J.. Presnik, tedanjemu kaplanu, ki je vse moči posvetil društvenem« delu. Gasilno društvo Rožički vrh—Stanetinci priredi v nedeljo, dn«[ 22. avgusta javno tombolo pri g. Pergec v Št. Jurju ob Ščavnici« V slučaju slabega vremena se vrši tombola 29. avgusta. Cisti dobiček je namenjen za nabavo nove brizgalne. K obilni udeležbi vabi novoustanovljeno društvo. Orlovski odsek Sv. Jurij ob Taboru priredi dne 19. septembra! javno telovadbo v Ojstriški vasi na vrtu g. Alojza Cuček. Natan-i čen spored sledi. Sosedna društva se prosi, da ne priredijo ta dan kakšne prireditve. Celjsko orlovsko okrožje naznanja vsem odsekom in krož-t kom, da se vrše tekme mladcev v nedeljo, dne 15. avgusta, ob ltt< uri dopoldne na travniku pri Sv. Maksimilijanu. Skušnja celo^ kupnega naraščaja za nastop v nedeljo, 15. avgusta, ob 3. url popoldne na istem prostoru pa se vrši ob 9. uri dopoldne. OB koncu telovadbe se vrši štafetni tek mladcev ter je kot častna darilo za prvenstveni odsek določen orlovski rog A (trobenta}« Bog živi! ^ da bo vsled te poplave tudi v notranjosti rudnika prišlo do večjih poškodb, ker »e bodo podrli oboki in porušili celi rovi. Hudo je prizadeto delavstvo, ki bo ostailo delj časa brez zaslužka. Voda prevrnila potniški avto. Strašno neurje je vladalo v nedeljo in pondeljek ponoči v Krapinsikih toplicah in je povzročilo obilo škode. Mnogo hiš je tako poškodovanih, da obstoji nevarnost, da se porušijo. Kopališki omnibus je nevihta zajela na potu na postajo Zabok. V avtomobilu je bilo razen šoferja še 14 potnikov. Šofer je upal, da bo prebredel vodo, ki je poplavila cesto, toda voda je avto dvignila in ga preobrnila. Na obupne klice potnikov so iz bližnjih vasi prihiteli kmetje ter z lastno življenjsko nevarnostjo rešili potnike. Prtljago je voda odnesla. Kmetje so potnikom radevolje prožili pomoč ter jim posodili suho obleko. Kaj je novega? NOVI DAVČNI POZDRAVI VLADE. Te dni dobivajo davkoplačevalci, osobito posestniki in obrtniki, plačilne naloge za dohodnino. Ti plačilni nalogi so pretirano visoki. Mnogi posestniki in obrtniki so dobili letos plačilne naloge za več sto in celo po več tisoč dinarjev dohodnine, kateri dosedaj niso imeli tega davka. Razburjenje je med ljudstvom veliko. Kje naj vzameta kmet in obrtnik danes denar? Te plačilne naloge, ta žalostna pisma dobivajo davkoplačevalci r času, ko so na vladi radikali in radičevci, ko je Pucelj minister. Take so dobrote radičevščine! V Beogradu so pri proračunu glasovali radičevci za 13 milijard dinarjev državnih izdatkov, zategadelj sedaj toliko rubeži in tako visoka dohodnina. Radič in Pucelj pa pravita, da je vsak dan boljše! Tretjeredna duhovniška skupščina. Občni zbor naše skupščine se vrši v pondeljek, dne 16. t. m., ob ^11. uri dopoldne v frančiškanskem samostanu v Mariboru. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Naloge naše skupščine v bodočnosti (poroča ravnatelj Jožef Mirt). 4. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in urednika »Vest-nika«. 5. Samostojni predlogi in slučajnosti. Unio Apostolica. Občni zbor »Apostolske Unije« se vrši ob priliki duhovnih vaj v Rogaški Slatini v petek, dne 24. septembra dopoldne. Natančen spored obeh občnih zborov prinese prihodnja številka »Vestnika«, ki izide v kratkem. Z evharističnega kongresa in z obiska amerikanskih Slovencev se je vrnil v pondeljek zvečer v Ljubljano vla- dika dr. A. Jeglič. Porotniški imenik 7.a III. redno zasedanje porote y letu 1926. Sadravec Peter, Ormož. Šiško Anton, Trotkova. Glančnik Paul, Pragersko. Zelenko Franc, Sp. Gasteraj. Kraner Adalbert, Re-cenjak. Počivavšek Alojzij, Dravograd. Kolman Josip, Slivnica. Tišler Franc, Sv. Ilj v Slov. goricah. Belšak Jožef, Muretinci 24. Thaler Ignacij, Zitečka vas 57. Rakuša Martin, Obrež 86. Rajžer Franc, Sentovec. Tačer Ivan, Boč. Segula Valentin, Hlaponci. Jarc Viktor, Apače. Strdin Miha, Recenjak. Smodiš Jožef, Gornji Petrovci. Sumenjak Franc, Jareninski vrh. Ploj Anton, Sp. Velka. Kociper Matija, Stanovo. Pogorevc Adolf, Pokoše. Kuhar Stefan, Puconci. Breznik Jožef, Kog 61. Zorko Anton, Košaki. Pliberšek Anton, Kalše. Supanič Jakob, Gornje Hlapje. Kalič Franc, Je-šovec. Slavič Ciril, Stanetinci. Horvat Franc, Bolehneci. Jurša Alojzij, Sp. Gris. Predan Ivan, Marenberg. Hrastnik Karol, Stri-hovec. Lešnik Josip, Fram. Breznik Ivan, Polički vrk. Szerd Stefan, Tišina 17. Beisman Ignac, Bohova. Nadomestni porotniki vsi iz Maribora: Govedič Franc, Niefergal .Rudolf, Kovačič Ivan, Zemljak Franc, Doberšek Stefan, Horvat Franc, Mislej Josip, Dračar Oskar, Pichlar Srečko. Velika cerkvena slovesnost je bila v sredo, dne 4. t. m. v Št. Ilju v Slov. gor. Duhovniki, ki so bili za mašnike posvečeni leta 1901, so obhajali svoj srebrni jubilej, 25-letnico mašništva. Že več tednov se je Št. Ilj pripravljal na ta dan, da bi gg. jubilantom, med katerimi je tudi nas č g župnik, pripravil lepe lepe in prijetne trenutke Vec gospodov je prišlo že prejšnji večer. Njim na čast so Šent-iljčani priredili bakljado od občinskega urada do župni-šča Lepo in ganljivo je bilo gledati ob čarobni razsvetljavi vse sloje tukajšnjega prebivalstva, ki je bilo udeleženo, da počasti duhovnika ob 251etnem delu za ljudski blagor. In oglasijo se zvonovi in zadonijo topiči jubilantom v pozdrav Cerkveni pevski zbor zapoje podoknieo in umetni kres zagori, da .poveča slovesnost. Pozdravil je srebrno-mašnike v imenu šentiljske občine g. Franjo Thaler. Še pozno v noč je odmevala vesela pesem, izraz radosti m spoštovanja. — Še krasnejša je bila drugi dan cerkvena slovesnost. Izmed 13 še živečih čč. gospodov se je slav-nosti udeležilo 9. C. g. župnik Florjančič v Žicah vsled svoje mučne in že dolgotrajne bolezni ni mogel priti. 1 o-novili so gospodje svojo primicijo. Pridigoval jim je tovariš mil. g. prélat dr. Matjaž Slavič, vseučiliščni profesor v Ljubljani, o Kristusu-kralju velikem duhovniku in o delu duhovnikovem za Njega. Maševal je ob veliki asistenci domači č. g. župnik Evald Vračko. Ves letnik se je slovesno posvetil božjemu Srcu Jezusovemu. Mnogo vernikov je za gg. jubilante prejelo sv. obhajilo, da jih Gospod^ milostno ohrani še nadalje čile in čvrste v svoji sveti službi. Z večernim vlakom so se dragi in ljubljeni gostje poslovili od lepega in prijaznega Št. Ilja, upamo, da .pač z najlepšimi utisi. , Težka nesreča na mariborskem glavnem kolodvoru. Zadnji četrtek popoldne se je dogodila težka nesreča na mariborskem glavnem kolodvoru. V trenutku, ko se je jel vlak pomikati iz kolodvora, je mislil nanj skočiti Franc Čurin iz Hoč. Pri tem je spodrsnil in padel pod kolesa, ki so mu odrezala desno roko v ramenin. Dobil je težke notranje poškodbe. Čeprav so ga takoj obvezali in odpeljali v bolnioo, je kmalu izdihnil. Padel 14 metrov globoko in se ubil. V soboto zvečer je šel na Fali pri Mariboru pregledovat naprave za transformatorje prvi elektrotehnik podjetja Dunajčan Josip Augustin. Pri stopanju po lestvi v globočino se mu je zvr-telo v glavi, omahnil je in padel 14 metrov globoko. Prinesli so ga še živega iz kraja nesreče, a med prevožnjo iz FaJe v Maribor je umrl radi notranjih požkodb. Smrtna nesreča. Smrtno nevarno se je ponesrečil v Slov. Bistrici dne 5. avgusta nadebudni, komaj sedemletni Ferdinand, sin tamkajšnjega mizarskega mojstra Ferdinanda Srimšeka. Pri igranju z otrooiči je padel tako nesrečno, da je že drugi dan med operacijo vsled notranjih poškodb izdihnil svojo dušo. Pogreb je bil v nedeljo popol dne v Mariboru. Staršem naše globoko sožalje! Požar na križniškem gradu Muretinci pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Na tem gradu se sedaj vršijo popravljalna dela v svrho namestitve hiralnice. V sred zvečer, dne 4. t. m., pa je na gradu pri severozahodnem stolpu nastal ogenj. Vsled slabega dimnika se je vnel strop in streha, ki je zgorela v precejšnjem obsegu. Ogenj je še pravočasno o-pazil neki voznik, ki se je isto večer ob pol desetih peljal domov iz Haloz mimo gradu, in je hitro alarmiral tamoš-! nje ljudi. Tem se je še posrečilo ogenj pogasiti še pred | prihodom požarne brambe iz Stojnc, ki je tudi hitro prihi-j tela na kraj nesreče. Trdi se, ko bi se ognja še ne opazilo j vsaj 10 minut, potem bi starodaven grad postal žrtev plamenov in jako dvomljivo je, če bi ga dal še kdo popraviti. | Tako bi pa tudi potrebne hiralnice, ki se tam namerava ; otvoriti še to leto, menda sploh ne dočakali nikdar. Požar v Podvincih je v nedeljo, dne 1. avgusta uničil gospodarsko poslopje posestnika g. Čeha na velovleški okrajni cesti. Ptujska požarna bramba je pravočasno prihitela na pomoč ter požar omejila samo na gospodarsko poslopje. Billa je nevarnost, ker je bilo vetrovno, da se vnamejo tudi druga poslopja. Vojak utonil v Dravi. Vojaške vaje pontonirskega bataljona v Ptuju na deroči Dravi so zahtevale eno žrtev. Po nesreči je padel raz čolna en vežbenik, ki ni znal plavati. Predno je prihitela na pomoč druga posadka v čolnih, je nesrečnik že izginil v valovih, tako da niso mogli najti utopljenca. Iz Ormoža. Dr. Anton Hrovat, vodja bolnice križniš-kega reda, odpotuje za čas od 10. avgusta do 1. sept. Huda nevihta je razsajala v Št. Ilju pri Velenju v petek popoldan s točo in nalivom po Kavčah in delu Pod-kožlja. Na par mestih se je usul plaz na okrajno cesto. Najhujše so prizadeti vinogradi. Prostovoljno gasilno društvo v Slovenjgradeu je obhajalo slavnost blagoslavljanja nove autoturbinske briz-gaine. Sv. mašo, blagoslavljanje in slavnostni nagovor za gasilstvo je opravil v najlepšem redu preč. g. Janežič, ka- i nonik in ravnatelj bogoslovja iz Maribora. Autoturbinski j brizgalni je kumovala gospa dr. Pirnatova, kateri je ga- : silno društvo ni predvečer priredilo bakljado in pevski zbor jej je zapel lepo podoknieo. Celo prireditev, kot bakljado, dopoldansko slavnost blagoslavljanja, mimohod, vaje na trgu in popoldansko zabavo na vrtu g. Lobeja je vodstvo gasilnega društva, kateremu načeluje marljiv in požrtvovalen tovariš Cajniko, zelo spretno aranžiralo; po- i sebno spretnost pa je pokazal ravnatelj Skaza kot pred- I sednik veseličnega odbora, s tem, da je poskrbel, da so različni šotori in godba nudili ljudem v izobilju jedi in pijače ter najlepše zabave do jutra. Zahvala. V imenu Prostovoljnega gasilnega društva Slovenjgradec se najprisrčnejše zahvaljujem vsem, ki so ob času blagoslavljanja autobrizgalne in vrtne veselice nam s svojim sodelovanjem in obiskom pripomogli k tako lepemu uspehu, posebno zahvalo pa izrekamo gospej ku-mici dr. Pimatovi in njenemu soprogu, g. bančnemu ravnatelju Skazi, g. Franc Potočnik, tovarna usnlja, in preč. g. Janežiču, mestni občini, občini Stair trg in okrajni hranilnici, pevskemu zboru, vsem cenjenim damam, ki so po- f magale r različnih šotorih. Grozna nevihta nad Zagrebom. V nedeljo zvečer je divjala nad Zagrebom nevihta, kakršne ne pojmijo v mestu. Že v nedeljo popoldne so se zbirali nad mestom temni oblaki, ki so napovedovali hudo uro. Ob 17. uri se je nebo popolnoma stemnilo in nad Zagrebom se Je vsula strahovita ploha z nevihto, grmenjem in strelami. Strahovito neurje je divjalo do polnoči. Že po prvem dežju so morali prekiniti ves tramvajski promet. Ulice so se spre-, menile v hudournike. Voda je udarila v kleti in vse pritlično ležeče prostore. Kmalu po 6. uri je že bilo mesto ; popolnoma poplavljeno. Voda je poplavila južni kolodvor | in železniško progo mestoma cel meter visoko. Vlaki so začeli eden za drugim izostajati. Tudi na zagrebškem ko- j lodvoru niso bili odpuščeni redni vlaki. Kmalu po navalu i vremenske nezgode je bil Zagreb popolnoma odrezan od : sveta. Vse telefonske žice so se potrgale. Škoda, ki jo je povzročilo neurje, je ogromna. Največ zadene mestno ob- ; čino, ki bo morala uporabiti težke milijone, če bo hotela ' ; urediti mesto tako, kakor je bilo pred včerajšnjim neurjem. Ogromna škoda je doletela tudi razne hišne -posestnike, ki jim je voda mestoma uprav resno ogrozila temelje ' njih hiš in zgradb. Neko hišo v Vlaški ulici so morali izprazniti, ker je obstajala nevarnost, da se bo podrla. Pri i Zagrebu se je dvignila Sava za 2.84 metrov nad navadnim | stanjem. Znamenita Grajska klet je dobila zopet s roj prvotni slovesni značaj. Malo je bilo ljudi, ki so prihajali v Maribor, da ne bi poznali največje restavracije pod imenom Grajska klet. 2e po otvoritvi leta 1921. je zaslovela zlasti vsled svoje posebne originalnosti, kakor tudi radi največje izbire prvovrstnih vin in iz-borne kuhinje ne samo širom naše domovine, marveč je bila kot taka znana precej tudi v inozemstvu. Skoro vsak posetnik Mari-; bora, zlasti pa še občinstvo z dežele je z zanimanjem posečalo ta | lokai, ki je vsled svoje obsežnosti in udobnosti postal shajališče tujcev, zlasti pa družabni center domačinov. Toda, kakor se je dober glas v kratkem času raznesel zelo daleč, je ravno začel jenjavati, ko je dobilo podjetje koncem leta 1923 novega restavra-terja, kateremu je lastnik in ustanovitelj g. Gjuro Valjak restavracijo prodal. Pod novim restavraterjem je pričelo podjetje kmalu hirati, iEostali so najprej tujci, pozneje so zapuščali ta lokal redoma tudi domačini tako, da je to preje tako cvetoče pod-i jetje došlo do popolne polomija in je bilo naposled koncem leta 1925 celo več mesecev zaprto brez vsakega obrata. Sedaj je Grajsko klet prevzel zopet prvotni lastnik in nslanovitelj g. Gjuro Valjak, ki je iz pokvarjenega podjetja odstranil tudi zadnje nc-dostatke. Restavracija bo odslej ponovno nudila vse najboljše kot v «ačetnih letih, xa kar nam jamči strokovna zmožnost lastnika. S tem bo tudi končan bojkot, izvajan s strani občinstva in ni dvoma, da bo restavracija pod novim vodstvom zopet privabila v avoja ndobne prostore mnogobrojne domačine, kakor tudi tuj-•e, kap je v polni meri ialeti, saj je ravno ta podjstja posebno za tajski promet prava ropreaeotanaa mesta. Pisma iz domačih krajev. Kotlje v Mežiški dolini. (Nov zvon — spominska plošča.) Obhajali smo pri nas zaporedoma dve leti slovesnosti. V nedeljo, dne 2o. julija smo dvignili v stolp naš novi veliki zvon. Tehta 1415 kg in ga je vlila zvonolivarna Biihl T Maribor« Zvon se je dobro posrečil, ima čist, poln in zelo lepo doneč glas ter so zupljam nanj jako ponosni. Splošna sodba je: poje kakor >gorskic namreč kakor veliki zvon pri romarski cerkvi sv. Uršule, kateri je po svojem lepem glasu znan daleč naokoli. Kdor ne verjame, pa naj ga pride poslušat. Zvon so farani zelo slovesno sprejeli' Kljub skrajno slabemu vremenu mu je jahalo do Prevalj nasproti 15 konjenikov, v Guštanju pa ga je pričakovalo ryjd 40 belo-oblečenih deklet s požarno brambo in godbo ter veliko množico drugega ljudstva. Zelo slovesen pa je bil dan blagoslovitve. Lepo vreme in mogočno streljanje topičev je privabilo velike množice ljudstva. — Ugajal je zvon ljudem že po obliki, ko pa je zadonel dol iz stolpa tako mogočno in prijazno, so bili ljudje naravnost navdušeni. Vsi so občudovali njegov lepi glas. Opravičeno je častiti gospod dekan dr. Fr. Cukala, ki je zvon blagoslovil, v svojem govoru pohvalil veliko darežljivost župljanov, ki so s tako vnemo zbrali skupaj potrebno vsoto, da si je naša mala župnija mogla nabaviti tako lep zvon in se je povrhu položila tudi Se podlaga za druga dva zvonova. Bog daj, da bi nam tudi kmalu za-pel.a\ ~vDne 1- avgusta pa smo odkrili spominsko ploščo našim vojnim žrtvam. Zahtevala je vojska iz naše župnije 38 žrtev. 24 jih je v vojni padlo ali umrlo, 5 se jih pogreša, 9 pa jih je po nesreči našlo smrt pri naslednjih bojih. Da jih ne pozabimo in ostanejo njih imena ohranjena še poznim rodovom, smo jim vzidali tik cerkvenih vrat lepo spominsko ploščo. Hvala za to gre g. Ivanu Sišernik pd. Volenu, ki je to misel sprožil in zbral skupaj potrebni denar. Plošča stane 2.800 D in jo je izdelal Matevž Kuhar, kamnosek v Slovenjgradeu. Sv. Peter pri Mariboru. Od Sv. Barbare se sliši grmenje topičev. Obhajajo še namreč primicijo. Naj se jim vsaj v pondeljek smeje solnce, ko smo imeli v soboto in posebno v nedeljo neverjetno slabo vreme. Dež pomeni v takih slučajih bogastvo; no, mi želimo preč. g. primicijantu, da bi lahko vsaj tako živel* kakor si skromen človek želi. Na sijajno plačo pa naj niti v sanjah ne misli, kajti 15 odstotni odtegljaj od itak borne plače — pri blizu 14 milijardnem proračunu — je presneto slaba nagrada za veliko požrtvovalno delo slovenskega duhovnika za svoje ljudstvo. In pri letošnjih uimah je slovenski duhovnik z ljudstvom vred prizadet. Če ima kaj svojega posestva, ga je ravno tako zadelo kot druge. Ce pa nima svojega posestva, je odvisen od ber-nje ali pa je največji revež med tistimi, ki žive od plače. To naj bo povedano tistim zlobnim obrekovalcem, ki vidijo milijone tam, kjer jih ni in jih biti ne more. O pamet, ali je tudi tebe odnesla deroča Drava? V soboto in nedeljo je pri nas lilo kakor ob vesoljnem jjotopu. Od vseh strani prihajajo žalostne novice: tu je zdrknil plaz, tam je zasipalo ali odneslo cesto. Smo radovedni, ali bodo naše ceste pod novim okrajnim zastopom kaj deležne 14 milijard proračuna. Besedam in obljubam Sentpeterčani nič ne verjamemo, dejanj zahtevamo, dejanj in takoj. Tudi zlet k Sv. Uršuli je zaenkrat splaval po Dravi; toda kar je preloženo, ni odloženo. 22. avgusta priredi naše izobraževalno društvo Skala igro »Krivoprisežnik«, in sicer na vrtu g. Sandeja. Obenem se vrši veselica v prid Društvenemu domu. Sodeluje ojačeni domači tamburaški zbor. Pridite! Upamo, da nas dež ali kaj drugega ne bo oviralo. — Nekaj strupenolažnjivih jezikov za pobijanje podgan in stenic bi takoj oddali čisto zastonj, če jih kje pogrešajo. Naslove, kje se dobijo, priobčimo prihodnjič, če se bo kdo zanimal. Šmarjeta ob Pesnici. Tukaj smo minuli teden vršili priprave za slovesno potegnitev novopozlačenega stolpnega križa in stolpne jabolke na naš cerkveni zvonik. Obenem smo hoteli tudi sve-šano obhajati 40 letnico duhovniškega službovanja našega veleč, ter vsepriljubljenega župnika in duh. svetnika gospoda Jerneja Frangeža. 2al nam je od sobote na nedeljo trajajoče deževno vreme te načrte prekrižalo. Kljub temu se je v nedeljo po pozni službi božji zunaj pred cerkvijo zbralo mnogo ljudstva, ki je želelo skupno pozdraviti in proslaviti našega g. jubilanta, a ga je zamanj pričakovalo. Njegova občeznana skromnost na ni pripuščala, da se ob tej priliki pokaže župljanom. Zato Vam gosp. župnik na tem mestu izrekamo sledečo kratko, a prisrčno častit: ko: Pod Vašim duhovno-pastirskim vodstvom se je naša župnija izredno povzdignila, kajti pridobila je svojo urejenost na »gledu in časti daleč na okoli. Naša cerkvica je znana blizu in daleč kot posebno urejena, lična ter nad vse dopadljiva hišica božja in vse to in še premnogokaj, česar vsega našteti nam ne pripušča prostor, je Vaše delo, Vaš trud, Vaša skrb in Vaša neprecenljiva zasluga. In zdaj s krasno pozlačenim stolpnim križem in jabolko ste kronali našo župno cerkev, s čije stolpa doné srebrni glasovi naših lepo ubranih zvonov, ter od pondeljka dalje z višine blesti alato zvonikovega vrha. To so venci, to so daleč vidna in slišna odlikovanja ob Vaši 40 letnici. Mi, Vaši župljani se Vam hvaležno klanjamo ter v neštevilnih prošnjah prožimo roke k milemu Stvarniku, da Vam dodeli zlasti troje: 1. Da prihodnje leto pri nas obhajate 30 letnico Vašega tukajšnjega žup-nikovanja. 2. Da za 10 let edinole v naši sredini berete svojo zlato sv. mašo. 3. Da v tem prijetnem, mirnem in složnem sosedovanju ostanete zdravi in zadovoljni še prav mnoga ter sploh vsa Vam odločena leta med nami, ki smo ndano Vaši in Vi pa vseljnbljeno in cenjeno naši! Sv. Kunigunda na Pohorju. Dan 1. avgusta je bil za nas praznični dan. Ta dan se nam je namreč izpolnila srčna želja, ko sta bila slovesno blagoslovljena dva lepa nova bronasta zvonova. Splošno veselje je zavladalo po celi župniji, ko so se kmalu po blagoslovljenju oglasili iz zvonika mili glasovi vseh treh lepo donečih zvonov. In take se bodo zdaj zanaprej oglašali ti zvonovi vsak dan Bogu in Materi božji v čast in nas s svojimi lepimi glasovi vabili k molitvi in službi božji. Remšnik. (Razne nadloge.) Naš kraj, sicer v bregu, je vsled deževja tudi silno trpel. Vse polno je manjših plazov, ki so napravili posameznikom občutno škodo. Enako smo zavoljo svoje gorske lege izpostavljeni, da nam divjačina uničuje naše pridelke. Zajci so tako številni, da se njihova škodljivost očitno pozna. Bomo morali od najemnika lova zahtevati odškodnino, ako ne bo bolj iztrebljeval divjačine. Enako škodo imamo pri perutnini, katere so nam lisice ukradle nad 100 kosov ,kar je za eno vas že občutno. — Imamo pa še en davek, ki bi se morda tudi lahko znižal z ozirom na težki položaj našega kmeta, to so kazni za šolske zamude. Letos so te kazni znašale do 2000 D. Neki kočar je plačal ravno toliko te kazni kot vsega drugega davka. Morda se bi našlo drugačno sredstvo, da se bodo ljudje navidili na red. Sv. Miklavi pri Ormož«. V »Domovini» št. 28 dopisnik, ki se izdaja za viničarja piše, kako se edino »Domovina« zavzema za uboge viničarje in delavce in kako bodo naši viničarji kmalu iz-prevideli, da je njihovo pravo mesto le v demokratski stranki. To naj gre »Domovina« pravit konu» drugemu, ne pa nam vini-čarjem, ki smo od prevrata sem videli in okusili, kaki prijatelji delavstva in viničarjev so fcerjavovi demokratje! — Zapomnili smo si dobro, kaj s« je zgodilo v Časn vlade samostojnih demokratov z delavcem — rudarjem Fakinom v Trbovljah. Zasledovali amo, kako je samostojna demokratska stranka od vsega po-četka pomagala pripravljati vnebovpijoči davek na ročno delo; kakor na drogi strani dobro vemo, da se je ravno poslancem SLS z največjim naporom posrečilo ta davek omiliti v toliko, da ga ne plačujemo vsaj mi viničarji in kmetski delavci. Pazno zasledujemo, kedajj kateri poslanec v Beogradu izpregovori besedo »vi-■ničar« v naš prilog. Vselej so to poslanci SLS. Nikdar pa niti z besedico ne pisnejo za nas poslanci Žerjavove demokratske stranke, ki je že po svojih načelih kapitalistična! M. Nazarje v Savinjski dolini. Veselje je zavladalo v naši i majhni vasici Dobletini med sosedi in v družini Krefelnovi, ko 30 nas obiskali trije člani iz imenovane družine, po enaindvajsetih Jetih odhoda v Ameriko, in sicer g. Marija Gačnik roj. Krefelj s svojim možem Jožefom Gačnik in Jožefo Krefelj. Kakšno veselje sta občutila še živeča oče in mati, že nad osemdeset let stara, ki sta dočakala, videti svoje, ki so njima velika opora na stare dni. Ves čas svojega bivanja tu so preživeli večinoma vedno doma, gostiln niso obiskovali, kakor je to v navadi. Pred odhodom nazaj v Ameriko so povabili dne 1. avgusta na poslovilni večer vse sosede, ki smo se prav dobro zabavali. Domači pevski zbor je zapel mnogo lepih pesmi njim v pozdrav in v slovo. Gospod Gačnik nas je nagovoril z lepim govorom, med katerim je izrekel, hvala Bogu, smem reči, da tudi v Ameriki nismo pozabili na Boga, in tudi Bog ni na nas pozabil, dal nam je svoj blagoslov. Tudi nismo pozabili svojega naroda, kakor se to pri mnogih zgodi. Slovesno je oddal staršema žene spominska darila, med drugimi 83 let stari materi lep srebrn križec. Ta prizor je bil močno ginljiv, vsako oko je bilo solzno, misleč si, ko bi mati Slovenija dajala vse svoje sinove, tako lepega in trdnega vedenja med druge narode, povsod bi spoštovali slovenski narod. Gospod Gačnik je odbornik pri več slovenskih katoliških društvih, bil je več-ietoi cerkveni ključar pri cerkvi sv. Trojice v Indianopolis. Imenovanim, ki so odšli nazaj v Ameriko, želimo sosedje in sorodniki srečno poti Šmartno pri Slovenjgradcu. Pri nas imamo krasno Marijino «erkev, ki se dviga sredi rodovitnega mislinjskega polja. Glavni shod se obhaja vsako leto 13. avgusta. Letošnje leto hočemo posebno Slovesno obhajati spominski dan Marijinega Vnebovzetja. Služile se bodo tri sv. maše, ob pol 7. in 10. uri. Pri poznem sv. «opravilu b« slovesna procesija in pridiga. V dnevih stiske smo, zato pridite Marijini častilci na Holmec, da prejmete materinsko So laž bo za nadaljno pot zemeljskega življenja. V nedeljo se je zaključil gospodinjski tečaj, ki je trajal tri tedne. Udeležba je inla zelo povoljna. Ta dan je bila tudi razstava, ki so jo priredile gojenke. Laskava pohvala obiskovalcev je najboljši dokaz, da je bil tečaj «mesten. Želeti bi le bilo, da se taki tečaji vršijo vsaj -vsako leto v Mislinjski dolini. Hvaležni starši izrekajo javno zahvalo g. ekonomu Verdniku, županu Hriberniku, ki sta se mnogo trudila v procvit tečaja in okrajnemu zastopu, ki je to ustanovo subvencioniral. Veseli dnevi se tudi nam bližajo. V naši župniji jbo sv. misijon od 5. do 12. septembra, ki ga bodo vodili gg. frančiškani. — Neverjetno zdrav kraj je Mislinjska dolina. Naša nad-:župnija šteje 3600 duš, a umrli so v treh mesecih samo trije. Botaniki, ki si hočejo okrepiti zdravje, naj pridejo v našo dolino, kjer si bodo mnogi nadomestili izgubljene moči. Šmartno ob Paki. Meseca oktobra ali novembra to leto pri-®edi pri a as Singer podučni šivalni tečaj, in sicer za umetno ve-.aenje, Šivanje in krpanje. Tečaj bode trajal 14 dni in je brezplačen. K tečaju se lahko priglasijo šivilje in tudi druge ženske, posebno pa dekleta, za katera je to velike važnosti v hišnem gospodinjstvu. Vse, katere se za ta tečaj zanimajo in se ga želijo mdeležiti, se naj priglasijo tekom štirinajstih dni pri Francu KJančnik, eastopniku Singerja v Smartnu ob Paki, kjer dobijo tudi natančnejše informacije Tečaja se lahko udeležijo tudi iz sosednih «bčia, n. pr. iz St. Andraža in Letuša ako število še ne 'bode polno. Torej hitite s prijavo! Jnrklošter. Fantovska lepa nedelja pri Sv. Trojici se je letos prvič obhajala in se je izvršila v splošno zadovoljnost vseh. Častiti gospod Slana, kaplan iz St. Ruperta nad Laškim, je v jedrnatem govoru ganil fantovska srca do solz. Razšli smo se z željo, -jaaj bi se enaka slovesnost vršila vsako leto. — Letos v septembru bo minilo 70 let, odkar je v Jurkloštru ustanovljena župnija. — Nadučiteljski mesto na tukajšnji tri razrednici je razpisano že eno teto, pa ni še nihče prosil za isto. Gospodarstvo. PRE0RAVANJE STRNIŠC. Pri mnogo naših kmetovalcih je udomačena ta nava-«ia, da ne žitno strnišče, ¡katero se ne poseje z ajdo, str-eaisčno repo ali pa strniščno krmo, pusti, ko se je poželo žito, tako kot je, ter se .preorje šele tikoma pred novo setvijo, četudi se ta setev izvrši šele v jeseni,, torej veliko pozneje. Kmetijska znanost pa nam pove, da se ravno v takih nepreoraiiih strniščih, ki ostanejo tako tedne in tedne prepuščena same sebi, vršijo dalekosežne spremembe, ki pa niso v korist, temveč v škodo obdelovalcu zemlje. Zemlja sa vsiled tega, ker ni z ničem pokrita, pod vplivom zraka, solnoa, vetra in padavin poslabša v svoji sestavi, tako da ieraviio se pozneje itak zopet obdela, vendar ne more vzpostaviti pravočasno onih pogojev v pogledu sestave zem lje z oeirom na uspevanje naslednje rastline, v toliki izmeri, da bo dala ta rastlina večji donos. Dognano je, da ne samo gnojenje, temveč poleg tega vpliva na .povečanje poljskih pridelkov tudi v zelo veliki meri pravilno obdelovanje zemlje. S pravilnim in pravočasnim obdelovanjem, katero v stvari ni tako težavno izvesti, tudi manjšemu posestniku ne, se da pridelek povečati za četrtino, dostikrat celo za celo tretjino. Za pravilno •obdelovanje zemlje pa velja eno zelo važnih in koristnih pravil, da se mora žitno strnišče, ki ni obsejano z deteljo ali ajdo, strniščno repo ali strniščno krmo, vse eno, tudi če se takoj ne obseje, preorati in sicer plitvo; na ta način, da se brazde kolikor mogoče popolnoma obrnejo. Tako preorana remija se do prihodnjega oranja res odpočije ter ostane v dobri sestavi. Razlogi, iz katerih se ne sme puščati strnišče nepre-orano, temveč se mora s plugom preobrniti, so sledeči: se zemlja prekomerno ne izsuši, radi tega se tudi gnojila «e prenehajo razkrajati, zemlja postaja plodnejša; strni-Sče, lri se zvrne v zemljo, na ta način kmalu strohni ter se pretvori v sprsteni.no; v preorano strnišče se vsak dež Boljše vpije in porazdeli v zemlji; zemlja ostane v rahli sestavi; ne postane trda in skorjasta; je radi tega tudi naslednje oranje veliko boljše in lažje izvedljivo; ako se nato jeseni gnoji «in hlevski gnoj podorava, ta gnoj boljše raz pade, ker ae nahaja v prezračeni zemlji, kakor pa druga-ie, ako se raztrosi po nepreoranem strnišču in nato pod-orje; t preoranem strnišču nam skali razen plevel veliko Brtrejle, r. brananjem in naslednjim oranjem se pa ta plevel napravi neškodljiv, poJja postanejo po letih tudi ois-in manj ptevelna; se a takim proorarroaij«m pokon- čuje tudi mnogo rastlinskih živalskih škodljivcev, ki so se zavlekli v strnišče. Tem škodljivcem je ravno nepreorano strnišče dobrodošso, da tam zaležejo svoja jajca, iz katerih nastanejo novi škodljivci; če se pa preorje strnišče, pride zalega v zemljo, kjer .pogine. Otvoritev okrajne obrtne razstave v Ormožu se je vršila kljub silnemu nalivu zadnjo nedeljo. Poleg obilnih j domačinov so se udeležili otvoritve razni dostojanstveniki iz Maribora in iz Ljubljane. Ormožka razstava kaže lep napredek ormožkega obrtništva. Zastopane so vse panoge obrti. Zlasti pa vzbujajo pozornost mizarski izdelki, vezenine, čevljarski oddelek. Pa tudi ostali oddelki kažejo visoko stopnjo obrtništva v Ormožu in njegovi okolici. Razstava je radi poplave veliko trpela. V nedeljo bi se bila morala namreč vršiti tudi razstava konj, a je bil dovoz konj ravno radi nalivov preprečen. Konjereja je namreč v ormožkem okraju na visoki stopnji in ormožki mrzlo-krvni konji so znani daleč okrog. Razstava konj se je vršila v torek. V pondeljek pa je bila razstava goveje živine, ki je jako lepo uspela. Kmetje iz ormožke okolice so pripeljali naravnost krasne eksemplarje goved. Največje zanimanje je vzbudila vinska razstava v pondeljek. Saj slovi ormožka okolica, južni del Slovenskih goric ter Haloze radi izbornih vin in razstava bo ta sloves še utrdila. Za vinsko razstavo v Ormožu so se zanimali ne le v naši državi, ampak tudi v Avstriji. Mnogo kupcev je prišlo na razstavo iz Ljubljane, Zagreba in Avstrije. Obisk razstave je bil že prvi dan izredno številen in se bo tekom tedna še sigurno stopnjeval. Razstava je odprta do 1,. t. m., to je do prihodnje nedelje. Pokrajinska sadna razstava v Ptuju se je na podlagi sklepa zbora sadjarjev dne 1. 8. 1926 v Ptuju preložila na ■ugodnejšo sadno letino. Vsi okraji v mariborski oblasti letos nimajo sadja, kar pa je sploh sadja, to pa je napadeno po raznih boleznih, posebno po fuzikladiju, tako da letos sploh nimamo lepega in čistega sadja, ki bi v veliki meri bilo sposobno za razstavo in sadni sejm. Sadni ogledi v ptujskem okraju. Na podlagi sklepa ' sadjarjev, zbranih v Ptuju na zborovanju dne 1. t. m., se bodo vršili po strokovnjakih sadni ogledi po celem ptujskem okraju. Ugotoviti se mora, katere vrste sadja so letos najbolj razširjene, plodotnosne in za trgovino sposobne in katere sorte je priporočati za enotni nasad. S temi sadnimi ogledi je združen tudi pouk o ravnanju s sadjem in vzgoji sadnega drevja. — Sadni ogledi s sestanki sadjarjev na sadnih vrtih se vršijo: v nedeljo, dne 5. 9. od 8. do 10. ure pri Ornigu in Herbersteinu v Ptuju; ob 13. uri na Herbersteinovem sadonosniku na Vurbergu, ob 16. uri pri Mariniču pri Sv. Urbanu; v pondeljek, dne 6. 9.: ob ' 8. uri pri Sv. Marku pri Golobu, od 12. uri na Vibmerje- ! vem sadovnjaku v Hrastovcu, občina Zavrč, ob 14. uri pri Miha Brenčiču v Slatini, občina Sv. Barbara, ter ob 16. uri pri Šmigocu v Vareji; v torek, dne 7. 9., ob 8. uri pri št. Janžu na Drav. polju na posestniku g. Gojčiča in g. Omika, ob 10. uri na sadovnjaku štajerske hranilnice v Pod-lehniku, ob 11. uri v Št. Lovrencu na Drav. ¡polju pri g. Urbasu, ob 14. uri na Ptujski gori pri g. Kupciču,, ob 16. uri na Sagadinovem sadonosniku v Pečkeh; v sredo, dne 8. 9. v Dragovtiču pri županu Čehu, ob 10. uri v Juršincih pred šolo, ob 12. uri v Mosteh pri g. Toplaku, ob 13. uri v Muretincih pri g. Horvatu, ob 15. uri pri g. Molitorju v Mestnem vrhu. Sadjarji se naj teh sadnih ogledov polno-številno udeležijo. Posredovalnica za nakup in prodajo sadja v Ptuju. Ker odpade veliki pokrajinski sadni sejm v Ptuju, kakor je bil nameravan za 2. do 4. oktobra t. 1., je sadjarska podružnica v Ptuju si nadela nalogo,, da posreduje med prodajalci _in kupci sadja v ptujskem okraju. Sadjereji naj prijavijo pri podružnici svojo količino in vrsto sadja, ki ga imajo na prodaj, ¡kupci pa se istotako tamkaj javijo, če želijo sadje kupiti v večji ali mali množini. S tem. se hoče preprečiti izkoriščanje sadjarjev po raznih špekulantih in prekupcih. Okrajna Sadna razstava v Ptuju se bo vršila v mesecu oktobru od 2. do 4. dne, ako bo dovolj lepega in za trg sposobnega sadja na razpolago. To pokaže pa sadni ogled, ki se vrši po celem okraju od 4. do 8. septembra t. 1. Obvestila o tej razstavi sledijo pravočasno. Sadjarska in1 vrtnarska podružnica v Ljutomeru priredi v nedeljo, dne 22. t. m., ob pol devetih dopoldne v osnovni šoli poldnevni tečaj za jesensko cepljenje (okula-cijo). Pri tej .priliki bo imel srezki ekonom g. V. Štampar predavanje o jesenskem delu v sadonosniku in v drevesnici. Vabijo se vsa člani in prijatelji sadjarstva, posebno pa še mladina. Prodaja saharina svobodna. Saharin se je dozdaj prodajal le v lekarnah in drogerijah in je bila splošna prodaja tega predmeta omejena. Sedaj je država saharin mo-nopolizirala in nosi vsak originalni zavoj žig in predpisano banderolo uprave državnih monopolov. Ta dTŽavno monopolizirani saharin ne vsebuje nikakih brezvrednih sestojin ali nečistoč, je zdravju neškodljiv in ga bo lahko prodajal vsak trgovec v poljubni množini. Prodajal se bo v kristalih, .prašku ter tabletah v ovojih po 5 gramov do 1000 gramov ter po cenah, določenih od uprave državnih monopolov. Z ozirom na to, da mu bo prodajna cena v raz merju s sladkorjem zelo nizka, bode ljudstvo, osobito manj imoviti sloji, radi posegli po tem nadomestku za dragi sladkor. Mariborski trg dne 7. avguata 1926. Kmetje so pripeljali 20 s svinjino, 11 s krompirjem, 28 s čebulo in zelenjavo in 16 s sadjem naloženih voz na trg. Trgovina je bila sicer živahna, toda prodajalci so tožili, da od onega časa, odkar odtegujejo državnim nameščencem 1000 D dajte zanj!« Kmetic mu je odgovoril: »Toliko ne dam, komaj polovico tega je vreden. A moj stric, bi pa dal 2000 D!« »Bi dal«, se je razveselil cigan. »Kje pa je?« »Veste«, ga je pomiril kmet, »moj stric bi dal, kajti on je slep, pa bi ne videl, kako mrho prodajate za tak denar!« ' » Pred sodnijo. Sodnik: »Vi ste gostilničarju ukradli šest steklenic vina. Ali imate kak olajševalen izgovor?« Obtoženec: »Vino je bilo čisto za nič!« — V trafiki. Žena je šla kupovat za moža cigare. Trafikant jo vprašuje, kakšne hoče, a imena ai vedela. Zato jo vpraia- »Povejte mi, ali hočete slabe ali močne? »Žena je odgovorila: »O, le močne, prav tr.očne mi dajte, kajti mož jih itak v svojem žepn toliko polomi, da je groza!« Podjeten trafikant. V neki trafiki so prodajali krajše cigarete kot drugod. Pri preiskavi so vprašali trafikanta, kako vendar to? On pa je odgovoril: »Glejte, ta-le konček cigarete, ki ga imajo ljudje v ustih, navadno vržejo proč. Ker pa je to potrata, sem jaz na vseh cigaretah tisti konček raje odrezal. Zato so cigarete krajše!« — Razgovor o bolezni. Kmetič je potarnal soseda: »Tako me trga po levi nogi, da komaj stopam!« Sosed ga je potolažil: »Ja, vidiš, kaj hočeš, to pride, veš, so pač znaki starosti!« A kmetič mu je ugovarjal: »Neumnost! Kaj od starosti!« Sosed se ni udali »Kako to, da ne?« A kmet mu je dokazal: »No vidiš! Leva noga me boli, desna pa ne, pa sta obe enako stari. Torej moja bolezen ni od starosti!« — Ni bil pijan. Žena je zjntraj vprašala moža: »Si bil sinoči pa zopet pijan?« Mož pa se je opravičil: »Jaz? Jaz nisem bil pijan, a mtoj sosed je pa bil. Ko sva šla skupaj domov, mi je ta neroda na mojo roko stopil, da še danes ne vem kako je mogel biti tako pijan.!« . Hud pes. Sosed je prišepal okrog vogla. Prijatelj ga je videl, pa ga je vprašal, kaj je. Povedal je, da ga je domači pes ugriznil. »Pa te ni poznal«, je vprašal prijatelj. Pojasnilo je dala žena skozi okno: »Sinoči je prišel enkrat trezen domov, pa ga pes ni spoznal in ga je obgrizel!« — Mladi tatič. Kmet je zasačil fantalina, ki je kradel jabolka na drevesu. »Kaj pa delaš gori?« Fantiček se je pa odrezal: »Oh, nič! Eno jabolko je padlo z drevesa, bi ga pa rad nazaj v drevo obesil!« — Zelo je bil pijan! Jurček se je tako napil, da je obležal na cesti. Prišel je postopač, ki mu je vkradel poleg še drugega, tudi čevlje. Sosed je prišel z vozom po cesti: »Umakni se, Jurček!« Jurček se je zbudil, potipal se po nogah in odvrnil: »Le pelji dalje! Jaz sem obut. Te bose noge pa itak niso moje!« Prefrigani cigan. Cigan je ukradel bakreni kotel in ga skril v koruzi. Ni pa vedel, kaj naj bi z njim napravil. Šel je torej h kmetu, kateremu je kotel ukradel. Ta se je zelo jezil. »Zakaj ste tako jezni, oče?« je vprašal cigan. — »Kaj bi ne bil, če pa mi je cigan kotel ukradel!« — »Pa čemu bo njemu kotel, saj ga nima kaj rabiti!« — »Kako da ne«, je rekel kmet, »razseka ga na kose in ga v ploščah prav lahko proda kleparjem!« — »A tako«, je rekel cigan in šel v koruzo po kotel, da ga je raxsekaJ in potem dobro prodal. Dr. Fran TopUik, Speeijalist sn Xenske bolesni in porodništvo t Mariboru, Glavni trg St 18, — ne ordinira do dne 60. avgusta 1926. JtfAMjA. &ZXAXBB A Sprejmem takoj v trajno službo enega 20 do 30 let starega, pridnega in treznega mlinarskega pomočnika in enega hlapca za konje. Mesečna plača po dogovoru. Hrana in stanovanje v hiši. Oglasiti se je pri Antonu Po-lanc, valjčni mlin, Radeče pri Zidanem mostu. 3—1 1078 Viničar s 4 do 5 delavskimi močmi se sprejme pod zelo ugodnimi pogoji. Rihard Ogriseg, Lajters-berg 231. Pesnica. 1093 2—1 Viničar. ofer ali hlapec se sprejme. Malečnik 36, Sv. Peter pri Mariboru. 1085 Dijake ali dijakinje sprejme na stanovanje s popolno oskrbo. — Tattenbachova ul. 19, vrata 15. Maribor. 1086 Oženjen majer brez otrok ali viničar išče službe. Naslov M. T. Poštno ležeče, Slov. Bistrica. 1082 Učenca v trgovino z mešanim blagom J. Traun, Ptujska gora, sprejmem iz poštene hiše. Pogoj z dob rimi spričevali ljudske šole ali eno meščansko; mora biti zdrav, močen in da ima veselje do trgovine. 1087 2—1 Išče se viničar s tremi delavskimi močmi. Naslov v upravništvu. 1071 Slikarski vajenec se proti plačilu sprejme pri g. J. Holzinger, Maribor, Prešernova ul. 26. 1065 Trije dijaki, nižješolci iz dobrih krščanskih družin se sprejmejo po zmerni ceni na hrano in sta-vanje pri skrbni gospodinji. Kje, pove upravništvo. 1066 Priden, zdrav in močen učenec se sprejme takoj pri Lud. Krats-dorfer, trgovec, Loče pri Poljča-nah. 1028 2—1 Iščem službo za viničarja ali pa aa majerja. 3 delavne moči in ni že nastopil lahko do 1. novembra na upravništvo lista. 1041 Mesarski učenec iz poštene hiše se takoj sprejme pri J. Schrott v Mariboru, Koroška cesta št. 53. 1043 2—1 Išče se priprosta vdova brez otrok, s pokojnino, vajena gospodarstva, kot opora bolehne ¡^ospe na malem posestvu. Do-•>isi na »Vdova 26<, Rogaška Slatina, poštnoležeče. 1054 2—1 ivdor želi kupiti ali prodati kako Dosestvo, se naj oglasi pri Jos. ■Grošl, Slivnica pri Mariboru. 1099 Posestva Maribor okolica. Večja i a manjša ob Pesnici, Sv. Lenart, Dravsko polje, Slovenjgradec, bližina Maribo, na prodaj? nakup, zamena. Naslov: »Marstanc, Maribor, Rotovški trg 4. 1090 Posestvo 8 oralov proda Lubej Rošpah 3, Pesnica. 1062 Posestva od agrarne reforme se dobe od ogromnih posestev 560 oralov posekanega gozda, po nizki ceni, ugodnimi plačilnimi pogoji. Blizu glavne ceste, pol ure od postaje in sela, gričevito, nekaj ravnic, brez kamenja, rodovitno. Za parceliranje je lahko dobiti Slovence in Hrvate, denar dobro naložen. Inform. 5 znamk. Ivan Uratnik i drug, Pivnica kot Virovitice, Slavonija. 1084 3—1 V najem se da majerija, 30 oralov, 4 voli proti živežu. Ponudbe pod »blizu Maribora» na upravo lista. 1058 2—1 Prvovrstno vinogradsko posestvo v lepem kraju Slovenskih goric, ugodno na prodaj. Pojasnila daje Majhenič, Maribor, Grajski trg 2. 1044 2—1 Lepo posestvo na prodaj. Poslopje zidano, z opeko krito, ima 5 sob, sadonosnik z mladim drevjem, zemlje 2 orala, se proda po zmerni ceni; od železniške postaje oddaljeno samo 5 minut. 1002 Ob priliki kmetskih dni 13., 14. in 15. avgusta se priporoča restavracija Kosov, Maribor, Grajski trg 1. Vedno gorka in mrzla jedila, štajerska in primorska kuhinja, tripe in golaš vedno sveži, štajersko in dalmatinsko vino ter morske ribe. 1104 Prodam vinske sode 600 do 1200 litrov; zamenjam tudi za vinski mošt in sadjevec. Prodam tudi cementno korito za govedo napajati. Ogleda se pri Francu Do-lajš, Sv. Jakob v Slov. goricah. _1073 2—1 Več koleseljev, paručev in gospodarskih vozov po ceni na prodaj pri II. Krivanek, Maribor, Loška ulica 2. 1103 Pletene jopice, bluze, oprsnike, robce ter sploh vso pleteno obleko za moške, ženske in otroke si najlažje izberete in najceneje kupite tam, kjer se izdeluje in to je edino v strojni pletarni Marije Vejak, Maribor, Vetrinjska ul. 17 Prodaja se na trgovce tudi na debelo. 1072 3—1 Trivrstna harmonika se proda. Razlagova ulica ribor. ?o ceni 1. Ma--1088 '■Hin ob Pesnici na novo postav-! jen, na prometnem kraju z ma-im posestvom, nakup ali najem. Naslov: »Marstanc, Maribor, Ro- ! tovški trg 4. 1092 1 Proda se zaradi preselitve gozd in sadonosnik, skupaj 4 in pol '>rala, cena 25.000 D, Pojasnila daje Ivan Zaučer, gostilničar v Sv. Jurju ob Pesnici, Zgor. Sr. Kungota. 1061 Dobičkanosna posest, okolica Sv. Turij ob Pesnici, 40 oralov, glavni donos: vinograd, sadonosnik, fozd. Na prodaj s pridelkom. Naslov: »Marstan«, Maribor, Ro-iovški trg 4. 1091 Umetni mlin, novo zidan, 4 tečaji, stalni pogon, na prometnem kraju, brez Konkurence, sredi lepe vasi se pod ugodnimi plačilnimi pogoji po ceni proda. Ponudbe pod »Zlata jama« na upravo. 1077 Jakob Golobic, kipar v Ljutomeru priporoča bogato zalogo nagrobnih spomenikov od marmorja in granita. Podobe za cerkve, kapele in razpela za pol-ske križe iz lesa in kamna. Izredno znižane cene. 1083 6—1 FOTOGRAF JAPELJ Maribor, Aleksandrova cesta 25. društva, šole itd. znaten popust. 971 Narodni dom, Štajerska klet Oset, prvovrstna vina, znižane cene hrani Kegljišče. 540 19—1 Za celo stavbo kmečke hiše imam izgotovljene mizarske potrebščine na prodaj. Rok Jesenko, Me-32, p. F.......- " stinje Podplat. 1011 3—1 Sode vseh velikosti ima vedno v zalogi Fran Repič, sodarsko pod jetje v Ljubljani, Trnovo. Cene konkurenčno nizke. Postrežba točna. 1032 16—1 •Sresalkoholna Produkcija« v Ljubljani, Poljanski nasip št. 10, polije vsakemu naročniku Slov. »oipodarja zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne FOTOGRAF JAPELJ, lepe slike, nizke cene, pride tudi na dom. 976 Maribor, Aleksandrova cesta 25. »8 vam žal! 863 Kmetje najboljše zamenjate in prešate v tovarni bučnega olja J. HOCHMtiLLER v MARIBORU pri starem mostu juž. breg Drave. Po nizki ceni dobite najboljše otrobe in prgo. 1026 12—1 V trgovini Franc Kolerič, Apače morate kupovati, ker tam dobite dobro blago po nizki ceni. Velika izbira blaga vseh vrst. Fr. Ksav. Krajnc-a naslednik MABTIN &AJŠEK, Maribor, Glavni trg priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih posteljnih odej lastnega izdelka na drobno in na debelo. — Zahtevajte cenik! 1101 Sveže sladne glivice odda v vsaki množini pivovarna T Götz, Maribor. 1010 iNlliNIllNlIlNIliNiliNiliNlllNIlINHiailiHUlNIllNIl T^TTTTT' sililRIlit S FBANJO VRABL zidarski mojster Dušanova nlica2 MARIBOR Betnavska cesta se priporoča za vsa v stavbno stroko spadajoča dela v mestu in na deželi, katera izvršuje dobro, solidno in po najnižjih cenah. Načrti in proračuni brezplačno, če 6» mu delo poveri. !¿ii—¡i—i[=i BBBBBflflBBBBBflBBBBBBBflflBflflflBEBBBBBB Ki m Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene ter porcelanaste posode, svetiljk, ogledal, raznovrstnih šip, lepih okvirov itd itd. — Prevzema vsakršna steklarska dela. — Najsolidnejše cene in točna postrežba. Malo posestvo, hiša z dvema sobama, kuhinja in vrt, 5 minut od j postaje Poljčane se proda za 40 j tisoč dinarjev. J. Wouk. 1060 \ Lepo posestvo, 4 orale njiv, les ;n lepo poslopje, se proda. Roza Terbuc, Osek št. 37, Sv. Trojica v Slov. goricah. 1067 Prodam malo posestvo po ugodni ceni Kotlje št. 18, blizu rimskega vrelca, eno uro od Gu-tanja. 1068 3—1 Mlin ali žaga z vodno močjo se zime v najem ali se kupi T. Kuhar, Ptuj za postajo 24. 1070 'jepo posestvo, meri 10 oralov, ma vinograd: sadonosnik, njive, ;ozd, travnik, se po ceni proda. Naslov v upravništvu. 1076 2—1 Hiša z velikim in dobro nosečim vrtom, stoječa zraven farne cerkve in šole, v najbližnji okolici Maribora, po ceni na prodaj. — Vpraša se pri Ivanu Pevec, krojaški mojster, Maribor, Orožno-»a ulica 1. 1075 Prodam takoj lepo posestvo, sedem oralov, z gospodarskim poslopjem v dobrem stanju. Cena aelo zmerna. Proda se v celoti ali po kosih. Več pove lastnik. Bratkovič Franc, Ivanjski vrh št. 16, Ivanjci. 1081 ■nnnmm ; Južno-štajerska hranilnica Oel|e v lastni hiši Cankarjeva ulica št. 11, nasproti pošte. — Ustanovljena leta 1880 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po kolikor mogoče najvišji obrestni meri Rentni davek plačuje hranilnica sama. Za varnost vlog jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj, Vransko in rezervni zaklad. Hipotekama posojila in vsakovrstni drugi krediti pod ugodnimi pogoji. Poštne položnice na razpolago. □ □□HHBH3HHHHHHHHHHHHHHHHHBH priporočam vsakemu obiskovalcu, da si ogleda VELIKO RAZSTAVO v Trgovskem domu v Mariboru. Ogled krasne razstave je brezplačen. Cenjenim obiskovalcem nudi obisk razstave prijeten spomin na lepe dneve v Mariboru. 1063 H □ H H H H H H H E □ □ □ H H ESIE 1926 28. avgusta—5. septembra I926. Posebna razstava: dom in ognjišče. 25% znižana vožnja. Legitimacije (vstopnice) se dobijo za 15 din. pri špediciji A. Reisman, Maribor, Vojašniška ulica 6. Hotelirji in gostilničarji pozor! Vsled preselitve vinske trgovine razprodajam po nizkih cenah veliko zalogo pristnega ljutomerskega Tina od 56 litrov naprej. ' 1094 &JI1RO VAL.FAK, Maribor špecijalna trgovina z vinom. Kmetski dnevi v Mariboru dne 12., 13. in 14. avgusta 1926! Kam boš krenil na okrepčilo po zborovanju in predavanjih? Seveda v slovito podzemsko prvo dalmatinsko Iklet, kjer dobiš sveže pečene ribe, klobase, sir, salame itd. in pristno dalmatinsko vino po izvanredno nizkih cenah. — Pridi, vidi in se čudi! — Vabi Te 1079 I. DALMATINSKA KLET POVODNIK, MESARSKA 6. Pozor! Slavnemu občinstvu, znancem in prijateljem naznanjam, da prevzamem v nedeljo, 15. avgusta 1926 znano gostilno pri Benderju, Pod mostom 4, kjer bom točil pristno vino, žganje, sadjevec, čaj, gorka in mrzla jedila, kakor bodo tudi prave domače svinjske klobase vedno na razpolago po zmernih cenah. Za mnogobrojen obisk in naklonjenost se priporočata 1102 Josip in Ana Fleis. 0 priliki kmetskih dni v Mariboru se vsem eenj. udeležencem priporoča 1007 manufakturna trgovina I. TRPIN, Maribor, Glavni trg 17, ki nudi po skrajno nizkih cenah moško, žensko in otroško manufakturno blago, kakor tudi srajce, spodnje hlače, rob ce (platnene in svilnate), nogavice itd. Platno meter od 7 dinarjev naprej. Redni ob eni zbor Hranilnice in posojilnice pri Devici Mariji na Jeztrn v Prevaljah r. z. z n. z. ki se vrši v nedeljo, dne 22. avgusta, popoldne ob 15. uri v hra-nilničnem prostoru pri Steklu v Farnivasi po sledečem sporedu: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in računskega pregledovahra. 3. Odobritev računskega zaključka za upravno leto 1925. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi 1105 odbor. ZAHVALA. Pred kratkim časom me je doletela nesreča, da mi je poginil konj. Comercial Union, zavarovalna družba v Ljub ljani, zastopstvu v Mariboru, Gregorčičeva ulica 6, pri kateri sem imel konja zavarovanega, izplačala mi je to škodo v mojo največjo zadovoljnost. Izrekam torej imenovani družbi svojo naijlepšo zahvalo in jo priporočam vsakemu najbolje. — Sv. Lovrenc na Pohorju, dne 28. julija 1926. — Franc Vaner, posestnik. 1089 ^^wwswESEsmsEaBfífímsi Klobučar Anton Auer se je preselil iz Vetrinjske ulice št. 5 v "Petrin?slro ulico št. ±4=, kjer nudi v lepo urejenih prostorih veliko izbiro v moških in otroških klobukih ter slamnikih ter izvršuje vsa popravila. — Solidna postrežba, cene v resnici brez vsak« konkurence! 1100 Iv iviiFvi.i«^ r*.^ ^ M rííM MfML 15 k.4 k.4 f kalnih.-* Himu k^lk^lk. SCLM Al, FA-KOTLE ki so sežgani in ne več rabljivi, zamenjate najboljše za kotle iz masivne ploščevine, ki ohrani vedno dober okus* samo pri 1097 A. ŠUNTNBR, KLJUČAVNIČAR, ZGORNJA POLSKAVA. samega žita ne morete kuhati kave. Dober in krepak okus dobite ¿ele.ako upohrebife ran Pijača K vancki s Pravim Franckom Vas zamore stalno za dovoljevan, zrnah kavi na vsak način spada Pravi Franck. piidAtefe Nove isd&nje Cirilove knjižnice. V založbi Cirilove tla kurile v Mariboru sta izšli pravkar kot 15. in 16. zvezek juilm knjižnicam. — »Zgodbe napoleonskega vojaka«, fr ancoski spisal Erckmann-Chatrian, poslovenil Al. B., so €3 dlove knjižnice dve zanimivi knjigi, ki bosta zopet obo ognili našo prevodno literaturo ter oživeli naš književni trs, ki je zadnja leta tako mrtev. Knjigi sta prevoda iz italijanske in francoske literature ter bosta zlasti dobrodošli hhajale kot podlistek v »Gospodarju« ter vzbujale splošno .^osornost. Velezanimiva snov obravnava zadnje dogodke saspoleonskih vojn, pohod v Rusijo, odločilno bitko pri Lip -3 Som in končni poraz Francozov. Knjigo bodo z užitkom b; sli zlasti oni, ki so preživeli vse strahote svetovne vojne. Cena broširani knjigi je 12 din. — »Mali svet naših očete v« je delo slavnega italijanskega pisatelja Antonia Fo-Be.em volu«), kjer je aajbolj varno naložca ia se najugodacja obrestuje. jo Rentoi ia invalidni davek plačuje posojilaica. Posojila po najnižji obrestai meri. Posteljni vložki s križem se po meri izdelujejo, 1 komad 175 din., afrikmatrace tridelne 420, 450 din., zašite odeje 180, 200, 240 din., flanel-koce 60, 100, 130 din., slamnjače 45, 50, 68 din., ženski predpasniki 26—80 din., ženske bluze 45—110 din., ženske obleke 100—240 din., ženske ali moške srajce 45—72 din., ceighlače 70—100 din., ključavničarske obleke 140 din., nahrbtnike 40—110 din., potne košare 40—80 din., vrvi za perilo 1 m 1 din., dolgost 10—50 m, vrvi za zvonove, kleti, studence, vsako dolgost in debelost 1 kg 40 D, štrange, ujzde in povezne vrvi. Impregnirane dežne plahte za vozove vse velikosti 1 kvadratmeter 60 D, za konje nepremoč-Ijive plahte s ku-metšpico 1 par 640 din. Pošilja, se tudi na vse kraje. ALOJZIJ GNIUSEK, MARIBOR, GLAVNI TRG ŠTEV. 6. Naval Novo! Novel •QG m Priporočam svoje lastne izdelke vseh vrst. Kotle za žganje I in za vodo, za perilo. Posodo za kuhanje, cevi vseh vrst za tovarne, različne aparate ter izvršu- Ijem točno in solidno j vsa v mojo stroko 1 spadajoča dela poj dnevni ceni. Z velespoštovanjem Marko čutic, kotlar Maribor, Slovenska ulica 18. ^^^^ ^^^ 7 i. lii nn 3Cs Oglejte si, ko pridete v Maribor lepo izgotovljene obleke za dijake in dečke od najcenejše do najboljše vrste, štofe za možke obleke, pliša, platno od 7 din. naprej, perje, odeje, koče in nepremočljive plahte, ter razno drugo manufakturno blago, vse v veliki izbiri, kupite najbolje in najceneje v stari, dobro znani trgovini knton Macun, Maribor, GosposkalO Podružnica v Ptuju. 1053 as ia a a aa as B S m a na ■a ma taai laaaBaaaaaaaaaaa m Najbolje in najvarneje naložite svoj denar pri Okrajni posojilnici v Ljutomeru r. z. z n. z. ki obrestuje hranilne vloge najbolje. Tekoči računi. Posojila na poroštvo, zastavo in vknjižbo. Uraduje od 1. maja 1926 vsak delavnik od 8. do 12. ure. ËM an aa aa E2 En ■ a Oglasi v Slov, Gospodarju imajo najboljši uspeh! Vsi \ Airitamm y Un GLAVNI TRG (pri farni cerkvi). Amerikanec izdeluje sam, zato prodaja: odeje (koutre) od.....din. 140.— naprej štofaste moške obleke od . . . din. 400.— naprej štofaste fantovske obleke od . . din. 100.— naprej cajgaste moške obleke od . . din. 150.— naprej cajgaste fantovske obleke od . . din. 80.— naprej cajgaste hlače od......din. 45.— naprej moške kape, štofaste, od . . . din. 30.— naprej belo platno od.......din. 9.50 naprej druki od ........din. 10.— naprej — Ostanki po lastni ceni. — V zalogi velikanska izbira štofov, cajgov, svilenih robcev« predpasnikov, srajc, otroških obleke ter vsakovrstnih nogavic. 861 Ako res hočete šparati in poceni kupiti, potem se prepričajte in pridite k imerikaneu v Celje pri farni eerkvi rnmemm Harmonike i f ino izdelan«, m&jbeip te« brikat, enoredive 101 tipk, I basi 270 din., dvoredne lil tipk, 6 basov 989 din« «■»> ne harmonike 8 g$ao®s? 3.50 din., 14 glasov 4 din., 32 glasov 12.50 ddit* dvostranske 64 glasov 21 .§0 din., razpošilja veletrgovina R. STERMECKI, CELJE, št 24. Vzored manufakture se pošljejo za 8 dni v pogled, ilustrirani cenik z čez IOOO slikami čez razne domača potrebščine pa zastonj. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje, — Trgov«! etap gros cene. Belak & Inkret, Oelje* Prešernova ulica 3 Električne Instalacije telefonske, zvončne In signalne naprave. Kadio-antene. Popravila transformatorjev, generatorjev, motorjev, raznih aparatov itd. Vodovodne Inštalacija ' naprava modernih higijenlinil kopelnih sob, klosetov. Toplan vodne naprave, centralne kur-i j a ve. Popravila centralnih kur-j jav, kotlov, armatur, sesalkitd* kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršijo točno in solidno, z večletno garancijo. Cene konkurenčne. | Informacije, proračuni, načrti vedno na razpolago. t» eeltdaa postregla! VsUMvljsea IBtn i : K:!»e pase : letSkiae obveze, preH viseiema trebuha, petajožtm lofe vicam ia zniženju želodca, gfc mijeve nogavice in obveze 13 krčne žile. Umetne aoge la m ke, korsete, bergle, podloge ea ploske noge, suspenzorije ia vsa aparate, proti telesnim peiEofc bam izdeluje stareznana trrfila FRANA PODGORŠEK, BANDA ŽIST, MARIBOR, Slovenska ailea 7. ?Umeaa aarotila se trtno izvršujejo te* peiiljaja ga povzetja. ./ IBB Iihh [¡¡253 0SÏS Prva žebliarska in železoobrtna zadruga i Kropi in Kamni gorici. Pbfeaa: ZeUJanfca aadr«ge Kropo (Jugeatoityo), --.. . . «afc# Telefon faiaiurhn Podnart. Brzojavke: Zadruga Kropa. n us tr orani ceniki «a raipoiagol - Prodaja se aamo na debelo trgovcem. nr=ii Preselitveno naznanilo. Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem preselil delavnico iz Meljske ceste 74, v svojo lastno hišo v Mlinsko ulico št. 21. Vsa naročila in popravila v oblikovanje možkih in Ženskih klobukov se sprejemajo v trgovini na Aleksandrovi cesti št. 32. Tam se dobi najnovejše fasone klobukov, možkih in ienskih po najnižjih cenah. Z odličnim spoštovanjem 1052 Ivan Kvas, MARIBOR, ALEKSADROVA CESTA 32. MARIBOR. Cujte! Štejte! i MARTIN SOMER, KONJICE Kdor hoče lepo in dobro oblečen biti, mora v Konjice hiteti; tara v trgovini Sumerjevi, se blago jako poceni dobi. Za obilen obisk se uljudno priporočam! Godbena glasbila in strune Priporočam svojo največjo zalogo pihal ter glasbil iz lesa, kot: gosli, kitare, tamburice itd. po najnižji ceni. Za nehibni in čisti zvok se se jamči. Vsa popravila se izvršujejo v lastni delavnici, strokovnjaško. VACLAV SCHRAMM, CELJE špec. delavnica za Izdelovanje godbenih glasbil Nakup starih gosel, čeravno zlomljenih. • o DESKE iz hrastovih krljev (plohov), lepo, mehko blago 45, 50, 60, 80 nun, se takoj kupijo. Brze ponudbe pod »Hrast« na Oglasni zavod Ko-vačič, Maribor. 1038 9 je, da kupite: češko sukno, volneno blago, hlačevino, tiskovino, platno, svilene in cajgaste rute, nogavice, srajce, čevlje in drugo različno blago najboljše kakovosti po znižanih cenah samo v manufakturni trgovini Pri sol: Za obilen obisk se priporoča: K DR0FENIK, CELJE, GLAVNI TRG 9. 9 tt-1 S88 redno svežo iz Z»g«rja, aajfii»jši Trboveljski in Splitski Portlandcement zidno in strešno opeko kakor tudi vse drag« stavbne potrebščine in 'cementna izdelke priporoča po najnižjih cenah G. Pickel, Korošfieva ulica 39. Otvoritveno naznanilo. Podpisani javljam cenj. občinstvu, da sem otvoril trgovino z mešana mblagom v Slivnici pri Mariboru, poprej Čeh, ter se za obilen obisk najtoplejše priporočam. JULIJ 0MERZU, TRGOVEC, SLIVNICA pri MARIBORU. TTiirnTTTin in rrn s i m , tnn . in ■a moške in ženske obleke, sukno, hlačevino, volneno blago, plavimo, cefir, platno, robce, nogavice, gotove obleke in perilo kupite najcenejše le v trgovini J. K Sostarič, Maribor Aleksandrova cesta IS. k ^ mm «jo m y m 1111 k i ni m m i nrmmiaci, r Širite „Naš dom"! CEVLJARNA Zaloga vsakovrstnih čevljev lastnoročne izdelave po konkurenčnih cenah, Dominik Uršie Breg- št. 1-, Celje- Razpošilja se tudi po pošti. — Na zahtevo se pošljejo tudi ceniki. Na malo. 378 Na veliko. Kdor o „Slov. Gospodarju" oglašuje, uspeha gotovo se radujel Kmetje šmarskega srezal Botri in birmanci! V sedanjem težkem času potreba Vam je poeeni in dobro blag«, zato pridite samo v staro, domačo trgovino Ed. Suppanz v Pristavi. \ Novo blago! Niike eenet Najlepše molitrenike in birmska darila. ' «■—IBtfflH*™*™™—"""'11 """ ■'■'lUlMLIMUMlillOlBBMMBi ' BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB« aloiit I tjbolji« 1M B^JmMji« ~wm PHI Spodnještajerski ljudski posojilnici t Mariboru, Stilni illa it. I t.n 1.1, M illa «.l Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po na trimesečno odpoved po 8%. Prva Jugoslovanska žicaa, iiidasfcrija d. z o. z. Celje | Tov. telefon št. 117. ¡■pj Tov, telefon St. 117. Izvršuje vse vrste žičnih pletenin fei^S in tkanin ter raznovrstne železne - konstrukcije, ograje za gozdove, vrte in parke ter tenis igrališča. Mreže za presipanje, posteljne §§! vloge, železne postelje itd. 338 .iMMtl Edino najboljši Telefon 913 šivalni stroji in kolesa so le JOSIP PETELINC-A LJUBLJANA (blizu Prešernovega spomenika ob vodi) = znamke Gritzner, Adler in Phönix = za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. Istotam najboljši švicarski pletilni stroji znamke Dublex. Pouk o vezenju in krpanju brezplačen. Večletna garancija. Delavnica na razpolago. BBBBBBB8BBBBBBBBBBBBBBBBBBBB0BBBBB 1X1 m m Zadružna gospodarska banka d. d. § 1X1 n 1X1 1X1 IXI m 1X1 m 1X1 1X1 1X1 m 1X1 1X1 w Maribor« iaatui, aaraagrafeil palači, Aleksandrova testa I, pred frančiškanska cerkvi]«. Srnta]« rifl Enln posle najkulantnejel ^ M knjižiee ln v tekoie« Najrttj« ibrestovaaje vlog Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razr. loterije. [XI 1X1 CS 1X1 1X1 m 1X1 1X1 CD 1X1 IX! !XI S5 1X1 BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB Vsi hočejo zlatnik, ki se nahaja v ZLATOROG TERPENTINOVEM MILU. Poskusite tudi Vašo srečo in prepričajte se o nedosegljivi kakovosti tega res čudovitega mila! Viskar: TIskarna «t. Ciril* v Mariboru, predstavnik: Leo Brože, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Maribora. Izdajatelj: Konzorcij »81ove*«k i*»«*:,---------uti —......-i Ootpodarja«, predstavnik: Jaaai Gole«, novinar v Maribor«.