Registered for posting as a publication (Category A)
O
P
n ' :. ■ f .
&
LETO XXVII.
AVGUST
1978
NAROČI IN BERI !
1,1
l\\
►UkJ»4u^
Pri MISLIH lahko naročite razne DOKUMENTARNE KNJIGE, ki so izšle v svobodnem svetu po revoluciji in zgovorno služijo za razumevanje najtežjih let slovenskega naroda (1941—1945). Doma te prilike nimajo niti študentje. Pa je prav, da spoznamo dobo tudi iz svobodnih virov. Vse te knjige so prispevek objektivni slovenski zgodovini, ki bo nekoč napisana brez krivljenja resnice. Le taka zgodovina more biti pot k rešitvi in nadaljnemu zdravemu življenju našega naroda. Pa tudi osebno nam ne sme biti vseeno, ali smo o dogodkih pravilno poučeni, ali pa nosimo v sebi popolnoma napačno sliko. Z njo delamo hudo krivico mnogim, ki so pravočasno spoznali komunizem in za domovino žrtvovali vse, danes pa so podlo ožigosani kot sovražniki naroda. Zelo smo ozki, če iskreno ne iščemo resnice in se ji bojimo pogledati v obraz ter jo tudi sprejeti.
Trenutno imamo na razpolago sledeče dokumentarne knjige:
TEHARJE SO TLAKOVANE Z NASO KRVJO (izjava prič o teharskih dogodkih v letu 1945) — cena dva dolarja.
TABORIŠČNI ARHIV PRIČA — 1 , 2., 3., in 4.
zvezek (zbral dr. Filip Žakelj). Vsaka knjiga po štiri dolarje.
REVOLUCIJA V HOTEDRŠICI (Siena Blažič) — Cena $2.—
Poštnina pri gornjih cenah ni vključena.
Ostale dokumentarne knjige (BELA KNJIGA, REVOLUCIJA POD KRIMOM . . . ) so nam pošle in čakamo novih pošiljk.
LETOŠNJE KNJIGE CELOVŠKE MOHORJEVE DRUŽBE (štiri knjige) so še na razpolago po naših verskih središčih. Cena celotne zbirke je letos devet dolarjev. Poštnina v tej vsoti ni vključena. Pohitite z naroč-bo, da ne boste prepozni!
UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I. in II. DEL (SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL, PART I. and PART II.) Cena I. dela $7.—, II. dela $8.50 (brez
ANGLEŠKO-SLOVENSKI in SLOVENSKO-AN-GLEŠKI SLOVAR v eni knjigi. Žepna izdaja. Cena
$7.— (poštnina posebej).
KUHARSKA UMETNOST AZIJE. Na 233 straneh, s številnimi kuharskimi recepti azijskih narodov in z več barvnimi slikami serviranja azijskih jedil. Zbrala Marinka Pečjak, izdano v Sloveniji. Cena $13.60 brez poštnine.
ŠKOF ROŽMAN, I., II. in III. knjiga. — Odlično delo dr. Jakoba Kolariča CM. in podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh -treh knjig $40.— (Posamezne knjige: prva $7.—, druga $9.—, tretja $28.—). Poštnina posebej!
LJUDJE POD BIČEM (Odlična trilogija izpod peresa K.ARLA MAUSERJA iz življenja v Sloveniji med in po vojni) — Cena vseh treh delov brez poštnine je $9.- (Nova pošiljka je že na poti!)
OČE UBOGIH — Vincencij Pavelski (Življenjepisno povesi o svetniku je napisal znani pisatelj Wilhelm Hiinermann). Cena vezani knjigi $3.50, nevezani $2.50.
GLEJTE, ŽE SONCE ZAHAJA (Pisatelj Franc Sodja CM lepo osvetli starost). Cena $2,— in $3.— (v platno vezana)
V ZNAMENJU ČLOVEKA (Dr. Anton Trstenjak)
—	cena $1.50
STARA IN NOVA PODOBA DRUŽINE (Dr. Anton Trstenjak) — cena $1.50.
ZAKONCA — SE POZNATA? — (Vital Vider) —
cena $1.00.
ZA BOGOM VREDNA NAJVEČJE ČASTI (Baraga in Marija) — 256 strani — Zbral dr. Filip Žakelj — Cena brez poštnine $2.50.
BARAGA USLIŠUJE — 468 strani — Zbral in uredil dr. Filip Žakelj — Cena brez poštnine $2.50.
*
V zalogi imamo tudi stenski sliki MARIJE POMAGAJ in pa SVETOGORSKE MATERE BOŽJE v bar
vah. Cena vsake je s poštnino vred dva dolarja. Ena kot druga bi bila lep okras izseljenskega doma.
MISLI
(THOUGHTS) — INFORMATIVNI MESEČNIK ZA VERSKO IN KULTURNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV V AVSTRALIJI USTANOVLJEN LETA 1952 — Izdajajo slovenski frančiškani Urejuje in upravlja: Fr. Basil A. Valentine, O.F.M.,
19 A’Beckett Street, K.EW, Victoria, 3101 — Tel. 861 7787 Naslov MISLI: P.O Box 197, KEW, Victoria, 3101 Rokopisov ne vračamo. Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema.
Letna naročnina $4.00 se plačuje vnaprej (izven Avstralije $6.00, letalsko s posebnim dogovorom) Tiska: Polyprint (Vic) Pty. Ltd., 1 Dods Street, Brunswick, 3056, Vic.
OB NAS RASTE MLADI ROD ...
ČISTO razumljivo: ne moremo si predstavljati izseljenske skupine brez mladega rodu. Med nami raste, že tu rojen, in kar naenkrat se je iž malčkov dvignil v zastavne mladenke in mladeniče, ki se udejstvujejo v slovenski skupnosti na številne načine: nastopajo pri družabnih, cerkvenih in kulturnih prireditvah, obiskujejo slovensko šolo . . . Najstarejši med njimi že stopajo pred oltar in v zakonsko skupnost — staršem je v ponos, če si izberejo življenjskega druga slovenskega rodu ter si podajo roke pred oltarjem slovenske cerkve.
Vse to je pogled na našo skupnost “na zunaj”, ki je včasih iskren, včasih pa kaj ozek in varljiv. Če se dorasla mladina skupnosti odtuji, je to znak, da jo je vezal nanjo samo zunanji okvir; ta je držal le ob roki staršev, res prinašal mladostne zveze, obenem pa nekako utesnjeval. Ni bilo dovolj globoke vsebine, ki bi bila zmožna zgraditi nekaj trajnega, življenjskega . . .
Ko pokojni izseljenski pisatelj Karel Mauser razglablja o tem, se najprej upravičeno sprašuje, kakšno je naše lastno slovenstvo — saj od tega zavisi, kaj zmoremo oz. smo zmogli dati trajnega naši mladini. Potem pa nadaljuje:	.	.	Ali	smo ga znali
odtisniti v svoje otroke? Mar res ne bomo znali ujeti koraka z bežečim časom? Ali bomo dojeli strašno resnico, da imamo v emigraciji manj časa, kot ga ima domovina? Ali bomo spoznali, da moramo svoje delo opravljati z dvojno silo, če ga hočemo opraviti v času, ki je našemu rodu še na razpolago? Tu ni okolja, ki bi dihalo slovensko zgodovino kakor rodna zemlja, prav zavoljo tega mora za našo mladino zgodovina vreti iz nas. če mladi ne bodo čutili, da iz tega živimo, da vse to resnično in globoko ljubimo, kako naj s ponosom ponove za teboj: Slovenec sem! . . . ?”
V tem je nekaj več kot domača veselica, kranjska klobasa in poskočna slovenska polka. Je iskreno in pravilno vrednotenje slovenstva v našem srcu ter zdravo, neprisiljeno prelitje istega duha v srca mladine. Samo tako slovenstvo je zmožno trajnosti in rešuje izseljenstvu novo generacijo.
Skupno s slovenstvom pa je v tesni zvezi še drug zaklad — vera. Vsa naša kulturna izročila slovenstva so skozi stoletja prepletena tudi z verskim izročilom, ki naj bi bil podlaga našemu dejanskemu krščanskemu življenju. Če na to zadnje ne polagaš pažnje ali ga skušaš morda celo namerno izločiti, bo naše slovenstvo le še moderen spaček brez duše, oropano dragocene dediščine, okrnjeno za najlepše. Že sem srečal slovenske izseljenske starše, ki so zanemarili to duhovno stran svojih otrok. Morda sami niso Prinesli dovolj vere s seboj v širni svet, ali pa je vse njihovo krščanstvo slonelo zgolj na izročilu, brez dejanske vere in življenja po njej. V svojo avstralsko župnijo se niso vključili, iskanje slovenske maše je bila zanj še večja in prehuda žrtev. Čudi me,
L. 27 — AVGUST 1978 — ŠT. 8 VSEBINA:
Ob nas raste mladi rod . . .
— Urednik — stran 225 Slovenija v svetu (himna)
— Marko Kremžar — stran 226 Ljubezen v ljudski pesmi
— Dr. L. Puš — stran 227 Greh deda Ivana (črtica)
— stran 230
Naša pesem (pesem)
— Marjan Jakopič — stran 231 Malo železa . . .
— D. — stran 232 Zmage za vsako ceno ni!
— Po “Nedelji” — stran 232 'S “kenguruji” je začel . . .
— Jaka Naprošen — stran 234 Izpod sydneyskih stolpov
— P. Valerijan — stran 236 Izpod Triglava — stran 238 “Glejte, da vas kdo ne premoti!” (Mormoni)	—	stran	240
Pota božja (povest-nadaljevanje)
— Srečko Selivec — stran 242 Upravnik kramlja . . .
— stran 242 Naše nabirke	—	stran	244
Dvojezičnost — koristna
— stran 245 P. Bazilij tipka ... — stran 246 Odmev iz Afrike
— P. Evgen — stran 248 Za celotno slovensko omiko
— Ludvik Klakočer — stran 249 Z vseh vetrov — stran 250 Kotiček naših malih — stran 252 Križem avstralske Slovenije
— stran 253
SLOVENIJA V SVETU
Slovenija, zapojmo ti iz polnega srca, naj pesem naša zadoni prek zemlje do neba!
Slovenija, naš skupni dom med biseri sveta, z lepoto te obdal je Bog od morja do gora.
Slovenija, moj dom brez mej, ker nosim te s seboj!
Kjer rod je moj — kjer sin je tvoj, tam je Slovenija!
Slovenija, Slovenija, si naša skupna vez, ker vsak rojak ohranja te v srcu kakor kres.
Ta kres se širi v daljni svet, nikjer mu ni meja, zatona tvoji zarji ni, mati Slovenija!
Slovenija, moj dom brez mej, ker nosim te s seboj!
Kjer rod je moj — kjer sin je tvoj, tam je Slovenija!
Moj narod — svobodnjakov rod si kneze voli sam, mučencev je, junakov plod, ki ne boji sc ran.
Iz tisočletnih korenin poganja naša rast.
Resnico ljubimo in mir, svobodo, vero, čast!
Slovenija, moj dom brez mej, ker nosim te s seboj!
Kjer rod je moj — kjer sin je tvoj, tam je Slovenija!
V	mogočnem zboru narodov slovenski glas zveni: zahtevamo nov, boljši svet, kjer bratje bomo vsi! l’o zemlji vsej slovenski rod ustvarja in gradi, z naporom uma, svojih rok, človeštvu srečne dni.
Slovenija, moj dom brez mej, ker nosim te s seboj!
Kjer rod je moj — kjer sin je tvoj, tam je Slovenija!
kadar srečam naše Judi, ki jih slovenska verska središča v dolgih letih niso nikoli pritegnila, četudi bi se morda vsaj včasih mogli udeležiti domačega bogoslužja. Večletno izkoreninjenje nekateri danes popravljajo, saj leta prineso nove misli in vzbude željo po skupnosti, njih otroci pa so se žal v večini izgubili: za vero in slovenstvo. Malo teh otrok sem srečal, ki so imeli srečo vsaj v farnih šolah prejeti in ohraniti za svojo duhovno rast to, česar jim starši niso znali dati iz sebe.
Tako lepo je združiti naše celotno izročilo — narodno in duhovno — ter ga prenesti na novi rod. Ne izgovarjajmo se, da je pretežko ali da ni mogoče — preveč zgledov govori ravno nasprotno ter so nam v očitek in opomin. Le tako bomo gradili celotne značaje, avstralski mladi rod vernih Slovencev, ki nam bo v ponos. In v zavest obenem, da še nismo zapisani smrti, ne narodni in ne duhovni.
Karel Mauser nam je zapustil med drugim tudi tole molitev, ki jo je — kakor sam pravi — večkrat v duhu molil:
“O Bog, ki si slovenski narod ustvaril majhnega po številu, da bi mogel biti velik po spoznanju, ne odreci mu daru treznosti v sodbah in daru prizanesljivosti ob napakah; daj mu milost, da bi čas porabljal tako, da bi pred obličjem zemlje odseval Tvojo veličino in bil velik v Tebi. Amen.”
Ne dvomim, da je Mauser v to svojo molitev posebej vključeval del naroda v zdomstvu. Tudi naloga izseljenskega naroda je velika, lepa in — težka.
—	Urednik
Slovenska pesem, delo, kri — tribarvni prapor naš. na modrem polju zvezde tri, ponosno nam vihraš!
Slo\ enijo, slovenski rod Bog večni čuva naj, pred zmoto in sovražnikom sedaj in vekomaj!
Slovenija, moj dom brez mej, ker nosim te s seboj!
Kjer rod je moj ■— kjer sin je tvoj, tam je Slovenija!
Himna Slovenija v svetu je nastala v Argentini. Na besedilo Marka Kremžarja jo je uglasbil Jože Osana.
Prvič jo je izvajal zbor “Slovenske mladenke” pod vodstvom ge. Anke Savelli Gaserjeve — na proslavi Narodnega praznika 29. oktobra 1977, Slovenska hiša, Buenos Aires.
LJUBEZEN
7 LJUDSKI PESMI
DVE mogočni, elementarni sili gibljeta življenje posameznega človeka in življenje človeške družbe: ljubezen in sovraštvo. Prva je pozitivna, ustvarjajoča in ohranjujoča življenje ter njega lepote, pa tudi bridkosti; druga je negativna, razdirajoča in uničujoča življenjski sok posameznika in družbe. Ker ljudska pesem izraža v najbolj preprosti in dojemljevi obliki osnovne vrednote človeškega bistva in iz njih izvirajoče odtenke intimnega čustvenega dogajanja v človeku, ne more biti drugače kot da je ta pesem vsa prepletena z ljubezenskimi motivi. Bolj kakor katera koli druga plast doživljanja je ljubezenska prvina prisotna v veliki večini ljudskih popevk, pa naj bo v sekularni (posvetni) ali nabožni pesmi. Omejili se bomo tu na svetno polje ljudskega prepevanja.
Kar bo na tem mestu navedenih zgledov in besedila ljudskih pesmi z ljubezensko vsebino, so vsi posneti po spominu in nobeden iz kakih zapisov. Kakor odmevi besedil in melodij iz daljnih časov prešerne mladosti zvenijo in pojejo v duši in srcu človeka, daleč od mladosti in daleč od domovine v mrzli tujini, kot dragoceno dedovanje. Morda ne bodo v vsaki besedi točni po izvirnih zapisih, a vedno točni po vsebini in pomenu.
Gre predvsem in v prvi vrsti za niti ljubezni, ki se vnema med fantom in dekletom, katere ljudska popevka opeva. Plesti se začnejo te niti že zgodaj, saj pravi pesem:
Moje dekle je še mlada, darom, stara komaj šestnajst let.
Zato jo bo fant štiri leta počakal, da bo stara dvajset let, potem bo pa tako kot poje druga pesem °d Urške-kelnarce, ko jo fant vpraša za “rajtengo”: Konjič je tvoj, vozič je tvoj,
Ti zavber fant, ti s’ pa moj.
PUŠELJC
VRTEC, cvet in pušeljc so simboli, s katerimi dekle izkazuje svojemu izvoljencu sprva nagnjenje, potem pa ljubezen. Ljudska pesem se teh vidnih znamenj poslužuje v obilni meri. Fantu so dokaz, da se deklica zanj zanima, in če mu je kaj do nje, jo prosi ob posebnih prilikah za ta vidna znamenja ljubezni. Tako J* v pesmi naroča:
Delaj, delaj, dekle pušeljc za to rajžo žalostno!
Seveda mu ga je naredila, potem pa sama poje: Regiment po cesti gre, pa moj fantič zraven jc, pa moj fantič sc izmed vseh spozna, zelen pušeljc ima.
(SlTVal M. Gaspari)
Toda to ni dovolj. Pesem poje naprej:
Dala mu jc rdečega, od srca ljuhferega; pa če ga ima, pa le naj ga ima, saj mu ga je dala ljubica.
Zgodbo o ljubezni in pušeljcu začne pesem prav od samega začetka. V zgodbo je vpleten tudi vrt, začne se pa tako:
Dekle na vrtu zelenem stoji, pride mini’ fantič, tako govori:
“Trgaj mi rožice, delaj mi pušeljcc, če sem jaz fantir za te !”
V	drugi pesmi odgovori dekle na fantovo prošnjo zaradi pušeljca:
Pušeljček že naredila bom, z zlato ga žido povila bom, da ga boš nosil za spomin, da sc boš troštal z njim.
Toda z ljubeznijo je premnogokrat združena žalost in bridkost, razočaranje in trpljenje. Dogodi se, da ljubezen opeša in se ohladi, bodisi pri dekletu ali pri fantu, to pa se pri ljubečem drugu razplamti y bolečino, bolj žgočo in bolj neozdravljivo kakor pri
kateremkoli drugem slučaju. Saj potrdi to sama pesem, ko pravi:
Oj, za bolezen so zdravila, lc za ljubezen jih pa ni. ..
Kako je prišlo v ljudski pesmi do take modrosti ? Fant je dekleta zapustil in brez njenega pristanka odšel v tujino:
Moj fantič je na Trolsko vandral, a zdaj pa (am bolan leži.
Deklica v svoji žalosti ve, da bo ozdravel, ker so za bolezni zdravila; sluti pa tudi, da je z njegovo ljubeznijo konec, ker ugasla ljubezen se ozdraviti ne more, ker zanjo ni zdravil:
... le za ljubezen jih pa ni.
Ne isti, a zelo podoben motiv je zajet v pesmi, kjer se taka prej direktno opisana ljubezenka nesreča simbolično opisuje s cvetjem v dvogovoru med fantom in dekletom:
"Dekle, zakaj s'tak žalostna, povešaš mi oči ?”
Dekle odgovori:
“Usahnil mi je rožmarin in nagelj sc suši.'’
Fant jo tolaži:
"Dobiš za nagelj semena, vršič za rožmarin, in drugi ti pognal bo cvet iz novih korenin”.
Nato pa pesem pristavi veliko življenjsko resnico: da tak cvet ne bo nikdar več tako lepo duhteč kot prvi.
Bolj pod vtisom javnega mnenja, kaj bodo namreč rekli ob razdrti ljubezni ljudje, je zajet motiv o ugasli ljubezni pri tejle pesmi:
Zvedel sem nekaj novega od svoj’ga dekleta zaljubljen’ga, da ona si zbira drugega, za me pa ne mara nič več.
Namesto objokovanja se oglasi nekak cinizem — tudi fantova ljubezen ni bila pristna :— in se izpove v naslednji kitici:
Tiho bod\ tiho, ljubica, da tega ne zvejo mamica, da tega ne zvejo še drugi ljudje, da nisi več moje dekle.
Zaradi direktnega priznanja nezvestobe nimata v tem primeru cvetje in pušeljc nič opraviti.
Tragiko nesrečne ljubezni in njeno usodno posledico je prečudno lepo zajel v verz s simboliko vrtca in cvetja Simon Gregorčič v pesmi “Izgubljeni cvet”. Zelo na široko je znana, glasi se pa v izvlečku takole: Sinoči je pela kot slavček ljubo, zakaj je pa danes rosno nje oko ?
Imela je vrtec, oj vrtec krasan, ko davi je vstala, bil cvet je obran...
Tam doli po polju pa stopa nekdo, on cvet je utrgal, zdaj uka glasno.
Morda Gregorčič v nobeni med svojimi mnogimi pssnitvami ni tako pristno zadel ljudskega čustvovanja in se dotaknil trpke življenjske stvarnosti mladega človeka kot v tej drobni pesmici. Da se je tako močno razširila po vsem slovenskem svetu in zlasti med fante na vasi, je bistveno pripomogel skladatelj napeva s svojo melodijo, ki je našla pot v slovensko srce in si ga osvojila tako, da jo mimo lahko uvrstimo med najbolj prepevane ljudske pesmi. Pesnik in skladatelj sta pozabljena, pesem pa živi naprej. Živela je močno vsaj za mojih mladih dni, kako je danes, ne morem reči.
VASOVANJE
PRI kapitlju o vasovanju se moramo pomuditi bolj na kratko, da se ta opis preveč ne raztegne. Tu se motivika ljudske pesmi suče okrog okenca in kamrice. Tudi pesnik Župančič je o slovenskem okencu v svoji pesnitvi "Duma” zapel prelep verz.
Fant vasuje pri dekletu vedno ponoči, čez dan ni nikoli ne časa, ne prilike, ne samote in miru. Tudi pesem potrjuje nočno vasovanje:
Mežnar je že dan odzvonil, jaz jo nisem še poljubil...
Sestanek pri okencu, dekle znotraj, fant zunaj, skozi okno pa vejejo gorke besede	ljubezni,	kdaj	tudi vroč
poljub, a kaj	takega je	bilo na kmetih	bolj	redko. Da
se okno odpre, je potrebno dogovorjeno znamenje: Ti-ri-ri-raj-som, pa moja dekle, tri kamenčke vržem, se okence odpre ...
Da nočno	vasovanje	kdaj	traja v	rano	jutro, in
se vasovalec	poslovi	le s	težkim srcem,	dokazuje
pesem:
Pri farni cerkvici že jutranj'co zvoni, se fantič poslovi pri svoj liubici:
Oj bodi zdrava, ti moja draga ...
Zgodi se, da hodi h kakemu dekletu več fantov pod okno, pa se vzbudi ljubosumje in užaljena ljubezen, kakor jo pove tale verz:
Kolk’ tavžent večerov
pod oknom sem stal,
a ti si pa z drugim kramljala...
Opevanje kamrice namesto okenca je mnogo bolj intimno in v ljudskem okusu nevarno, radi česar je o kamrici prepevanje zelo redko. Jaz se dobro spominjam ene take pesmi:
Odpiraj, dekle, kamrico, oj kamrico, saj več mojo navadico — nocoj...
In pa še te:
Je vpihnila luč in fantu je dala od kamrice ključ.
POSLAVLJANJE
MNOGO ima ljudska pesem motivov o poslavljanju, o vseh vrstah poslavljanja, tudi in zlasti o slovesu ob smrti, ko se ljubeč poslavlja od svoje zveste ljubice, ali pa dekle od svojega mrtvega fantiča. Zdi se, da so te vrste ljudske pesmi najbolj globoke, po besedi in napevu bogate in zato najlepše. Saj opevajo, kar je človeku usojeno delati od mladih dni do groba: od nekoga ali od nečesa poslavljati se.
Fant se odpravlja	na tuje, najbrž	v	Ameriko,	in
poje svojemu dekletu, ki ne more z njim, resignirano pesem:
Adijo, pa zdrava ostani, podaj mi še enkrat roko, pa name nikar ne pozabi, čeravno drug	ženin tvoj bo.
On	nima upanja,	da ga bo dekle	čakala,	da	se
vrne, a ona mu odgovarja:
Jaz nate ne bom pozabila, zapisan si v	sredi srca,
jaz v srcu te	bodem nosila
do konca življenja svoj’ga.
Več upanja na povratek in na veselo snidenje izraža druga pesem:
Petelin je zapel, danica je prišla, moj fantič slovo vzel, jaz sem pa jokala.
Fant jo tolaži z obljubo, da se vrne:
Ne jokaj, ljubica, ne žali mi srca, čez kratkih sedem let se bova vid’la spet.
Resnično otožne po besedi in napevu so ljudske Pesmi, kadar poseže v ljubezensko razmerje dveh mladih ljudi — smrt. Več je takih pesmi, ki jokajo zaradi smrti fanta, ki je morda umrl na delu ali v v°jski, manj pa takih, ki žalujejo za mrtvim dekletom. Med slednjimi je ena najbolj znanih in značilnih tale:
Ko se fantje proti vasi šli, lepe pesmi so prepevali, jaz pa nisem pel, nisem bil vesel, in tudi z njimi jaz nisem šel.
Ko pa pridem tja pod okence moje drage, verne ljubice, ona že leži, ona sladko spi in se nikol' več ne prebudi.
Pojdem tja na grob zeleni,
ves že s cvetjem okrašeni,
tam si vtrgam cvet, tam si v trg a m cvet,
k' je meni	ljubši kot	celi	svet.
Melodija te pesmi je začuda umirjena, skoraj pogrebna, in se giblje v zelo ozkih mejah navzgor in navzdol. Tudi v metriki je podobna žalostinki. Izmed pesmi, v katerih dekle objokuje fantovo smrt, je dokaj znana	naslednja:
Kaj t> je deklica, da si tak’	žalostna ?
Kaj mi je	— nič mi	ni,
srce me boli.
Oblekla bom črni gvant, saj to je bil moj fant. k' zdaj mrtev leži .. .
Po mojem občutku je ena najlepših pesmi te vrste znana	in večkrat	prepevana	koroška žalna popevka,
ki se glasi:
Pojdem v Rute, tam, kjer je dan, tam, kjer moj šocej je pokopan.
Tam dol pokleknem,
•mav požebrani, da ne bo moj šocej ležal koj sani.
Toliko iskrenosti je v tej ljubezni, ki jo pesem opeva, da človeka srce boli, kadar posluša tipično koroško melodijo, umirjeno in otožno.
Kar je bilo obravnavano do sedaj, so samo izvlečki iz besedil ljudke pesmi, opevajočih ljubezen med dekletom in fantom, skoraj nič pa ni bilo rečenega o melodijah, ki besedila spremljajo in bistveno dopolnjujejo. Brez petja je pesem neučinkovita, ker ji manjka glavni čustveni element — melodija. Te pa ni
mogoče tu napisati, ampak samo z nekaj besedami na splošno razložiti. Jaz sam sem v mladih letih vse tu navedene pesmi mnogokrat prepeval v fantovski druščini, jih sam pevsko in čustveno podoživljal in bo zatorej to, kar pripovedujem, zajeto iz lastne skušnje.
Slovenska ljudska melodija je preprosta, enostavna in tako zgrajena, da sta od pesmi do pesmi podobnost in sorodnost v njeni sestavi in gibanju. Vendar je posebno v ljubezenski pesmi razloček med prešerno in razgibano ljubezensko fantovsko popevko, med zasanjano melodijo o pušeljeu, vrtcu in vasovanju ter med žalostno zategnjenim napevom ločitve in slovesa, tako zaznavna razlika, da jo občuti tudi uho in srce preprostega, glasbeno nezahtevnega človeka. Če so kdaj znali pevci
—	tudi preprosti fantje na vasi — te karakteristične prvine primerno in zadostno izraziti, je pesem dobila šele svojo dušo.
Je podobno kakor pri ljudeh: vsi smo si med seboj več ali manj podobni, skoraj enaki; če pa bolj natančno pogledaš in poslušaš izražanje kake osebe, boš odkril, da ima vsak človek tipične poteze in lastnosti, ki so samo njegove. Isto velja — mutatis mutandis — tudi za karakteristiko narodov. Ljudska pesem je po splošni sodbi najbolj pristen izraz narodove duševnosti. Zlasti ljubezenska pesem odkriva značilne poteze te duševnosti v najglobljem čustvenem razmerju med mladimi ljudmi. Naša pesem potrjuje, da so te poteze pri Slovencih drugačne kot pri drugih narodnih skupinah, čeprav je ljubezen med fantom in dekletom univerzalni in vsečloveški pojav. Zato je pesem tako dragocen zaklad vsakega naroda.
UR. LUDOVIK 1*UŠ
Qrch deda 'Ovana
ZGODNJEGA jutra se je ustavil pred nebeškimi vrati ded Ivan, vaščan in odbornik iz Razeva.
Težka železna vrata so se nekoliko odprla. Pokazala se je glava svetega ključarja Petra.
“Kdo trka?”
“Ded Ivan, vaščan in odbornik iz Raževa.”
“Po kaj si prišel?”
“Pravičen sem. Končala so se moja leta na zemlji. Naveličal sem se vsega, posebno pa skrbeti za svojo vas in delati ljudem dobro. Prišel sem, da si odpočijem pod kakšnim rajskim drevesom in uživam nebeško lepoto.”
Sveti Peter je snel nebeško tehtnico z žeblja, kjer je visela.
“Takoj pogledam, ded Ivan. Ti razlagaj in naštevaj svoja dobra dela, kakor veš in znaš. Tehtnica bo točno pokazala. Na levo stran tehtnice, glej, položim tvoj greh. Majhna kapljica je to, kajne? Na desno pa polagaj ti svoja dobra dela. A ko bodo težja in dvignejo greh, potem pojdeš v raj.”
Ded Ivan se je popraskal za ušesi in z.ačel naštevati: “Najprej, sveti Peter, vržem na tehtnico
studenec, ki sem ga izkopal na koncu vasi v korist in zdravje vaščanov. Voda je čista kakor solze. Vsa vas hodi k temu studencu po vodo.”
“Premalo je,” je ugotovil sveti Peter.
“Če je premalo, dodam še veliki zidani most. Zgraditi sem ga dal čez reko, da ljudje lahko hodijo na drugi breg. Tisoč zlatnikov me je stal.
—	Ali je še zmeraj premalo?”
“Še zmeraj, ded Ivan. Tvoj greh je, kakor vidiš, veliko težji.”
“Kako je to mogoče, božji ključar,” je rekel ded Ivan in se zamislil. Nato je vrgel na tehtnico še novo cerkev.
“Ali si jo že videl?”
“Še ne,” je odgovoril sveti Peter.
“Poglej skozi oblake! . . . Kaj ni lepa? Vidiš, kako se beli tam sredi vasi. Visoko nad vrhovi najvišjih orehov je njen križ■ Sedem let sem delal. Koliko noči sem prebdel zaradi te cerkve, se ne da niti povedati. Ampak ni mi žal. Vse, kar sem delal, sem delal za svojo dušo.”
Sveti Peter je vzdignil tehtnico. A desna skodelica se kljub cerkvi ni premaknila, in leva, na kateri je ležal greh, je bila trdno do ta!.
“Povej mi, sveti Peter, kakšen je vendar moj greh?” je zaprosil končno ded Ivan.
“Težak je!”
“Kako le more biti tako majhna kapljica težja od studenca z vodo, od mosta in cerkve?” “Lahko,” je odgovoril sveti Peter. “Poglej, tehtnica je pravična — ne takšna, kakršno uporabljajo doli na zemlji. Točna je do potankosti. Tvoj greh, četudi na videz majhna kapljica, je težji od studenca, mosta in cerkve.”
“Ali mi lahko poveš, kakšen je ta greh, ki je na videz kakor kapljica, a je tako težak?”
Sveti Peter je dejal: “Ali se spominjaš tistega dne, ko si dovršil zidani most?”
“Spominjam se,” se je zamislil ded Ivan. “Mnogo ljudi je prišlo iz deveterih vasi, da bi se poveselili in videli most.”
“Da, mnogo ljudi je prišlo, zakaj res lep je bil tvoj most. Veliko vina se je iztočilo — kdo bi meril! Mnogo dobrih jedi se je pojedlo — kdo bi tehtal! Se spominjaš, ded Ivan?”
“Spominjam se,” je dejal starček. “Daroval sem, da bi pohvalil svojo dušo.”
“Poleg mostu je sedel v prahu lačen slepec. Se spominjaš? Iztezal je roke, da bi se ga usmilil, ker je bil lačen. Suhe ustnice so mu nekaj šepetale. Besed ni bilo slišati, zakaj preveč je bil lačen. Se spominjaš?”
Ded Ivan je gledal predse in razmišljal. “Zdi se mi,” je skoraj zlogoval, “ne vem pa natanko, ali je bilo to tistikrat.”
“Pri nas je zapisano, da je bilo tistikrat, ded Ivan. Imamo dobre in vestne zapisovavce. — Kaj si storil, ko je iztezal tisti slepec roke k tebi?”
Ded Ivan je še razmišljal. Zmajal je z glavo: “Nič. Nič nisem storil.. .”
“O, pač! Pozabil si že. Doli na zemlji radi pozabljate take malenkosti, ki so pa na naši tehtnici zelo težke. Ko si šel mimo slepca in so se te dotaknile njegove iztegnjene roke, nisi segel po svoji denarnici. Nisi natočil vina, ki je teklo, nisi odrezal od pogač, ki jih je bilo ta dan v izobilju. Pač pa si se sklonil, pobral kamenček, ga položil v slepčevo iztegnjeno dlan in rekel:
—	Na! Iz tega je zgrajen most. ..
Slepec je otipal kamen, a ni rekel besede. Samo iz desnega očesa brez življenja mu je tisti trenutek kanila solza in se zalesketala v soncu. Ali jo vidiš, ded Ivan, tisto solzo? Glej, položil sem jo na tehtnico. Drobna, skromna kapljica samo, ali težja je od tvojega studenca, od zidanega mostu in lepe cerkve . .
In ded Ivan je molče povesil glavo. O krenil se je in odšel nazaj na zemljo delat pokoro. ..
NAŠA PESEM
Ti edina šla si z nami v daljni svet tujine,
ko nas vse zapušča, ti ostajaš zvesta,
kakor zvon domači,
iz vasi in mesta,
nam pozdrav prinašaš
rodne domovine.
Ne umri nam, pesem, v tuj kraj presajena!
Ne umri na ustih ljubljenih otrok!
Ne umri, zacveti kakor beli glog, da bo naša kri zavriskala v višine, našla v njej ves čar predrage domovine.
MARJAN JAKOPIČ
MALO
PISATELJ Wilhelm Hunermann v znani knjigi “Oče Damijan” pripoveduje, kako je ta havajski misijonar spoznal, da mora svojim Kanakom “dodati malo železa”. Bili so dobri, mehkega srca in še mehkejše volje. Radi so sprejemali vse dobre sklepe, ki jim jih je misijonar predlagal, a še rajši so jih sproti pozabljali. Vsa prizadevanja misijonarja	so	bila kakor vlivanje	vode	v
rešeto. Na videz je	še	nekaj vrvralo, a v resnici	ni
bilo mnogo uspeha.
Zdi se, da sodobni ljudje nismo daleč od nekdanjih Kanakov. Življenje postaja vedno udobnejše, vedno bolj so obrušene njegove trdote — in vedno mehku-žnejši smo.
Tudi vzgoja po naših družinah je vedno mehkejša. Ne upamo si od otrok	ničesar več	zahtevati.
Sicer pa — kako	bi	od njih kaj	zahtevali,	ko tudi
sebi ne znamo reči: To moraš — tega ne smeš!
Ni čudno, da je volja naše mladine vedno mehkejša. Vedno manj so naši mladi sposobni za napor. Več železa potrebujejo . ..
ZELEZA
. . . ZA ZDRAV DUH
V	ZDRAVEM TELESU!
SKAVTI SO POKAZALI POT
Po raznih deželah so poskušali težavo premagati z raznovrstnimi vzgojnimi prijemi, s teorijami, s propagando za strožje življenje, a brez uspeha.
Nato je nastopilo skavtsko gibanje: Njih osnovno prepričanje se je glasilo: Mlad človek si želi napora. Želi si odpovedi, v kateri si bo kremenil voljo in se preizkušal, koliko zmore.
Zato so se nalašč odpovedali udobju in šli z mladino ven, v naravo, v trdo življenje: sonce in dež, šotori, slama, kotli, preprosta enolončnica, trd kruh, fižol in zdrob, umivanje ob ledenem potoku, nočna straža. . . Brez pernic, mehkih sedežev, brez mlačne vode za jutranje umivanje, brez neštetih jedil in delikates ter podobnih sodobnih razvajenosti.
In mladina, tista razvajena mladina, nad katero mnogi skomigavajo z rameni in jo imajo za dokončno pomehkuženo — hiti v taborišča skavtov in tabornikov v stotisočih in milijonih.
Mladina le čuti potrebo po železu!
ZMAGE ZA VSAKO CENO NI!
. . . nosi naslov uvodni članek v koroški “Nedelji”, verskem listu celovške škofije. Ustavi pa se ob mislih na svetovno zanimanje za šport.
Leta 1970 je po televiziji gledalo nogometne tekme za svetovno prvenstvo 700 milijonov ljudi. Letošnje jih je brez dvoma še več. Po vseh mestih sveta je bilo opaziti, da so sc v času prenosa tekem iz Argentine ulice za več kot devetdeset minut dobesedno izpraznib. Televizorji so privlačili bolj kot vse drugo: vse jc sedelo pred njim in napeto sodelovalo pri tem. kar sc je dogajalo na nogometnem igrišču v daljni Argentini. Končno: zakaj bi ne? Sam kardinal iz Ria jc blagoslovil igre in želel igralcem ter gledalcem vse dobro.
Odkod toliko zanimanja? Saj so bila poročila o zmagah v Argentini močnejša kakor vsi resnični kriki ti-
stih, ki čutijo in doživljajo na lastni koži razne “zmage” političnih zmagovalcev . . . Vemo tudi, da o nogometu kot svetovni zadevi priča še tole dejstvo: po svetu je zabeleženih nič manj kot petindvajset milijonov aktivnih nogometašev v nič manj kot 135 deželah. Armada in pol!
Da sc povrnemo k našemu vprašanju! Zakaj toliko milijonov ljudi tako živo zasleduje nogometne igre? — Igra je simbol človeškega življenja. Pri igri se razodeva človekovo zadržanje. Javlja se zavest žive povezanosti med člani svetovne človeške družine. Igra je lepa ali umazana — prav kot človeško življenje. V igri se dalje kaže vsa borbenost, katere je zmožen človek. Igralci se bojujejo med sabo z vso doslednostjo, z vsemi močmi, z vso spretnostjo in vso športno strastjo. Priznavajo pa pri igri skupen ritual, ki ga predstavlja sodnik. Ni vse
MALO “ŠPARTANSKEGA DUHA”
Znano je, kako so v stari Grčiji vzgajali Špartanci svoje dečke ob pičli in ostri hrani, s strogim redom in mnogimi kaznimi.
Danes ne bo prišlo nikomur na misel, da bi jih posnemal. Kar je pretirano, je pač pretirano.
A kakor je v vsaki zmoti kanec resnice, tudi nam v pomehkuženem času ne bi škodil ščepec špartanskega duha. Tudi skavti ga imajo.
Je res potrebno, da se zjutraj umivamo vedno s toplo vodo? Vsi zdravniki priporočajo hladno vodo, s katero naj bi se umili do pasu. (Bolniki so seveda izvzeti!)
Je res potrebno, da otroci sploh ne vedo več, kaj
je hišni red in domači urnik? Kdaj se pri nas vstaja, kdaj je kosilo, malica, večerja? Kdaj smo vsi doma?
Se vam zdi prav, da mora mati dvanajstletnemu otroku postiljati?
Kaj bo tak ubogi otrok znal v življenju, če ne bo zmogel niti tega, da bi redno za seboj postiljal, zložil igrače, knjige . . .
Malo več reda, zahtevnosti, tudi strogosti -— pa bo v otrocih več železa!
Toda — v pomehkuženju boste rekli — kako naj to uskladimo z zapovedjo, da moramo otroke imeti radi?
Prav lahko! Resnična ljubezen ne vzgaja rev in šlev in mehkužcev, ampak pokončne ljudi!	D.
Sydneyska slovenska mladina na letošnjem majniškem izletu v avstralskih planinah . . .
dovoljeno: treba je dobrega obnašanja, značajnosti, potrpljenja. Priznati je treba nasprotnika, kajti ZMAGE VSAKO CENO NI! Brez nasprotnika bi — jasno — sPloh ne bilo igre. Ravno nasprotnik je tisti, ki da igri Pravi sijaj.
Človek ima vedno nasprotnike v življenju.
“Življenje boj je brezobziren.
S človekom človek bije boj . . .
Da ne premaga te tvoj bližnji, ti čuvaj se, na straži stoj!” (Aškerc)
Kdo bo pri igri zmagal, ni jasno od vsega začetka, ^saka tekma, kot tudi naše življenje — sta prav zato napeta do zadnjega. Sleherna športna igra kaže ves čas, dl> obstajajo v človeškem življenju navzkrižja, ki sc 'edno spet javljajo — upravičena so, so del naše življenjske poti.
Igra se konča z zmago ali porazom. Poraz pa ni zadnje, četudi ga moramo moško sprejeti: možna je nm a zmaga.
Gledalci »idijo v igri lahko lastno življenje . . .
*
Tako nam ima misel na nogometno igro in zmago kar veliko povedati. Ob vsem svetovnem navdušenju za šport in predanost njegovim močnim mikom pa bi bilo le nekaj želeti: isti ljudje — kot vemo in smo zgoraj omenili, jih štejemo v visokih milijonih — naj bi sc na\duševali, zastavljali svoje sile in se borili tudi za druge in še večje ter osnovnejše človekove vrednote, pravice in zamisli. Tudi po drugih poljih sveta, ne le športnem, bi morali biti resni tckmcci — a ne samo zaradi nekajletnega svetovnega prvenstva, temveč zaradi lepše bodočnosti vsega človeštva.
S “kenguruji” je začel . . .
KO SEM prejšnji mesec zbiral gradivo za članek Slovenija na kolesih, mi je prišlo na um vprašanje, ali smo tudi Slovenci kaj sodelovali pri razvoju “koles brez konjske vprege”. Res sem dobil sled — peljala je k imenu PUCH, ki se ga spominjam še kot otrok iz tablice znamke bicikljev, pritrjene nad sprednjim kolesom, med balanco in vilicami. Prav do zdaj nisem vedel, da pomeni priimek slovenskega moža. Po ponovnem brskanju in raznih virih, zlasti članka Mire Ceti v Novi mladiki, bravcem MISLI zdaj tudi o tem lahko nekaj napišem. Zapisek je vsekakor zanimiv.
V	vasi Oblačaku v Slovenskih goricah je v drugi polovici prejšnjega stoletja kajžaril Franc Puh, v zakupu pa je imel mlin na Dravi pri Borlu. Žena Neža je bila iz gruntarske hiše. Že kot mladenič je Franc rad potoval in tudi kasneje ga ta žilica ni pustila: od časa do časa se je še za krajšo dobo podal po svetu.
Njegove nemirne krvi je bil tudi sin Janez, ki se je Puhovi družini rodil dne 27. junija 1862. To je naš kasnejši JOHANN PUCH. Domačo šolo-enorazrednico je končal s osmim letom, nato so ga poslali služit. V želji, da bi se izučil za ključavničarja, kar ga je posebej veselilo, je kot dvanajstletnik pobegnil od doma, se kasneje za eno leto vrnil, ni pa več za dolgo zdržal pod domačo streho. S petnajstimi leti je bil sprejet za vajenca pri ključavničarskem mojstru Gerscheku v Radgoni, kjer se je zelo dobro izkazal. Ob koncu vajeniške dobe mu je mojster kupil novo obleko, kar je bil v tistih časih poseben dokaz dobrega vajenca in zato res vrednega mojstrove naklonjenosti.
Kakor je bilo tistikrat v navadi, so mladi pomočniki radi odšli po svetu, na “vandranje”, da so še po drugih deželah videli, kako vrše njih poklic. Več naših starih narodnih pesmi govori o tem (ona na primer: “Kadar boš ti vandrat šel . . .”), saj je odhod zvezan z grenkobo slovesa in pričakovanjem srečne vrnitve. Naš Janez se je odpravil po Avstriji in Nemčiji ter se vrnil pred svojim dvajsetim letom, ko je moral k vojakom. Vojaški rok je služil v Gradcu, kjer je kmalu postal prvi ključavničar polka.
Najbrž se je že na svojem “vandranju” srečal z bi-cikljem, prav gotovo pa med službo vojaščine v Gradcu. Že zaradi ključavničarskega poklica je nova iznajdba pritegnila njegovo pozornost. Kolo se je od svojih prvih početkov leta 1817 počasi razvijalo in spreminjalo svojo obliko; bilo je še vedno redkost, ki se je ni mogel	vsakdo	privoščiti.	V “Dom	in svetu” iz leta
1888 beremo v	poročilu o	kolesih:	. . Naši mladi či-
tatelji	so gotovo že občudovali one	čvrste jezdece, ki
imajo	namesto	konja —	voziček z	dvema kolesoma,
kojega sami gonijo. Prav lepo je videti takega čvrstega samovoznika, gotovo jim kak mlad gledalec zavida njihovo spretnost in si želi imeti tak dvokoleselj ali bicikel . . .” Od leta 1870 so bili “v modi” biciklji z
velikim sprednjim in mnogo manjšim zadnjim kolesom. Francoz Michau je angleški model izpopolnil, zato so jih po njem imenovali kar “mišolini”. A bili so nerodni in že zaradi višine nevarni, povzročali so hude padce in celo smrtne nesreče.
Po končanem vojaškem roku se Janez odločil ostati v Gradcu, kjer je začel delati v splošni ključavničarski delavnici. Seveda je popravljal tudi “mišoline”, kar mu je vzbudilo še večje zanimanje za to prometno sredstvo. Zato je raje presedljal k mojstru, ki je poleg šivalnih strojev začel izdelovati tudi kolesa.
Mladi pomočnik Puh je kmalu pokazal, da ima za kolo obilico lastnih zamisli in praktičnih sprememb. Ob varjenju polomljenega visokega biciklja je njegova odločilna ideja nekako spontano bruhnila na dan: znižal je okvir in vanj vgradil dvoje enakih koles s krogličnimi ležaji, pedala s členasto verigo pa sta gnala zadnje kolo. Mojster je njegov model sprejel in kmalu sta pričela skupaj izdelovati kolesa te vrste.
Zanimivo je, da so Puhovemu kolesu meščani nadeli ime “kenguruj”. Morda zaradi oblike, saj skakal menda ravno ni . . . Vsekakor se je dobro obnesel in povpraševanje po njem je tako rastlo, da je bilo treba kmalu povečati delavnico. “Tovarni” so spremenili ime v “Meteor Werke”, v njej zgrajeni biciklji pa so v ljudski govorici iz “kengurujev” postali “meteorji”.
Šele s tem Puhovim kolesom se je pričel v Avstriji razvijati tudi kolesarski šport. Prvo slovensko kolesarsko tekmo (8. septembra 1888 na progi Šentvid—Ljubljana) sem omenil v zadnjem članku. Po novih virih, ki so mi na razpolago, je s svojimi kolesi organiziral kolesarske tekme tudi Janez Puh. Ena takih tekem je posebej omenjena: bila naj bi med Radgono in Cmu-rekom. Žal ji ne vem datuma ali vsaj letnice.
Leta 1899 se je Puh sprl z mojstrom in sklenil začeti na svoje. Finančno ga je podprl graški bogataš Viktor Kalman, za delavnico si je preuredil opuščen cvetličnjak, pomagala sta mu pomočnik in en vajenec.
V	konkurenčnem boju z ostalimi šestimi graškimi delavnicami za dvokolesa — težko bi jih imenovali tovarne — je kot zmagovalec ostal Janez Puh. Razširil je delo in svoje nove delavnice imenoval “Sfyria Werke”, znamko svojih koles pa “Styria”. Njegovi izdelki so se nekako istočasno pojavili tudi na mednarodnih vožnjah ter odlično prestali celo preizkušnjo slovite vožnje Bordeaux—Paris, ki je predhodnica današnje znane kolesarske tekme Tour de France.
Toda naš Janez ni ostal samo pri bicikljih. Preveč ga je zanimal tudi razvoj “voza brez konjske vprege”. Avto se je kot prvi pojavil na parni pogon že leta 1770 na pariških ulicah — iznajdba artilerijskega kapetana Nikolaja Jožefa Cugnota. Po stoletju razvoja, pričetku uporabe bencina, ki je zamenjal paro, se je začela ravno v Puhovem času za avtomobil nova doba.
Ko je Janez zvedel za iznajdbe Daimlerja in Benza na tem polju, je že tudi sam izdelal svoje prvo motorno kolo. Sprva je imelo tri kolesa, a tretjega je Puh kmalu opustil. Leta 1903 pa je sestavil že tudi svoj prvi avto.
Puh je nato v enajstih letih do svoje smrti razvil nič manj kot 21 različnih avtomobilov, ki so jih takrat uvrstili med najboljše na evropskem trgu. Leta 1907 so bili ravno “Puchi” med prvimi na avtomobilskih tekmah na Semeringu. Ko so naslednje leto 1908 organizirali dva tisoč kilometrov dolgo propagandno vožnjo po Bosni, katere strahotne ceste so prišle že v pregovor, se je te vožnje s svojim avtomobilom udeležil tudi naš Janez.
Puh je podjetje vodil sam, bil noč in dan pri nadzorovanju konstrukcijskih in montažnih del. Po hudem požaru, ki mu je leta 1907 uničil del delavnic, s skladišči pa tudi ogromno zalogo materiala in že izdelanih koles, so ga še bolj mučila visoka posojila. Da je mogel vzdržati naval konkurence, je bil leta 1911 prisiljen spremeniti svoje podjetje v delniško družbo. Njegova tovarna je leta 1912 zaposlovala 1100 delavcev, izdelala pa je letno 16,000 koles, 300 motocikljev in 300 avtomobilov, kar je bilo za tisto dobo zelo velika in pomembna proizvodnja.
Puh je že nekaj časa čutil znake srčne bolezni, prvič pa je resno obolel leta 1911. “Motor v mojih prsih je že zastarele konstrukcije in popušča v vrtljajih . . .” se je pošalil v pismu prijatelju. Zato se je zadnje leto življenja povsem umaknil iz podjetja ter ostal samo še v nadzornem svetu. Več mu tudi ni bilo treba: proizvodnja je bila zdaj postavljena na trdno podlago, njegova navadna in motorna kolesa kakor tudi avtomobili so dosegli svetovni sloves . . .
Človek bi računal, da bi “mož koles” tudi umrl na motorju ali za volanom, če mu že v postelji ni bilo dano. Toda ne! Puh je kljub svoji ljubezni do avtomobila oboževal tudi žival, kateri je s svojo produkcijo izpodjedal obstoj: konja. Večino prostega časa zadnjega leta je preživel v konjušnici. Dne 19. julija 1914,
komaj nekaj dni pred izbruhom prve svetovne vojne, se je udeležil konjskih tekem v Zagrebu, kjer ga je po končanih dirkah zadela srčna kap. Imel je komaj 52 let. Njegovo truplo so prepeljali k pokopu v Gradec.
Puhova tovarna z njegovo smrtjo ni propadla in ime PUCH še danes ni zašlo. Po prvi svetovni vojni so izdelali v njej enocilindrski dvotaktni dvobatni motor, ki je še sedaj srce vseh Puchovih motorjev in nosi ime po svojem “očetu”. Združba podjetij “Steyr-Daimler-Puch-A.G.” s sedežem na Dunaju je danes ena največjih v Avstriji.
Morda bi bilo prav omeniti tudi to zanimivost: Puhovi nasledniki so med drugo svetovno vojno pripravljali miniaturno motorno kolo, katerega izdelava pa se je razvila po končani vojni. Danes ga vsi poznamo pod imenom “moped”. Po izvirni Puhovi zamisli je leta 1954 koprsko podjetje “Tomos” pričelo s “kolibriji”.
Tako smo k razvoju “koles brez konjske vprege” doprinesli delež tudi Slovenci — po svojem rojaku Janezu Puhu. Članek on njem je Mira Ceti zaključila takole: “. . . Janez Puh je bil tiste vrste izumitelj, ki je dobival pobude od novih dosežkov tehnike, jih po svoje preoblikoval in s svojimi domisleki vedno ubral smer, ki jo je hodil tudi razvoj tehnike. Bil je s svojo nadarjenostjo in s svojim šestim čutom za novo vedno na vrhu, večkrat pa tudi pred soizumitelji.”
Če skušamo razumeti takratni čas, nas tudi ne sme prav nič motiti, da je iz Janeza postal JOHANN in iz štajerskega Puha — PUCH. Iz poročil vemo, da se tudi Johann Puch ni nikoli sramoval, odkod je izviral njegov rod. Vsa leta na tujem je imel stalne zveze s svojimi sorodniki na Štajerskem, kamor se je pripeljal na obisk celo s svojim prvim avtomobilom ter z njim poskusil kolovoz proti rojstnemu domu na Oblačak. Kasneje se je večkrat oglašal ter vselej zbral vse sorodnike k pravi pojedini v gostilni “pri Lovrencu”. S svojimi ljudmi se je tudi redno dopisoval in pogovarjal samo v domačem -— slovenskem jeziku.
JAKA NAPROŠEN
Zanimiva
stara
slika:
START
ene prvih
naših
tekem
s kolesi.
'RHNIKA, 28- julija 1895.
Fr. Valerian Jenko O.F.M Fr. Lovrenc Anže! O.F.M.
St. Raphael’s Slovene Mission
313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.W. 2160
(Vhod v duhovniško pisarno in stan za cerkvijo!)
Tel.: 637-7147
Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne St. Raphael’s Convent
311 Merrylands Rd., Merrylands, N AW. 2160 Telefon kot zgoraj.
SLUŽBE BOŽJE v Merrylandsu so vsako soboto zvečer ob 7. uri (ta sv. maša velja za nedeljsko), ob nedeljah pa ob 8. uri zjutraj (tiha maša) ter ob 9.30 dopoldan (zborovo petje). Spoved lahko opravite pred sv. mašo.
VNEBOVZETJE MARIJINO, torek 15. avgusta, je tudi v Avstraliji zapovedan praznik. V Merrylandsu bomo imeli večerno mašo ob 7. uri in nato pete litanije Matere božje z blagoslovom.
PRVI PETEK v septembru (1. sept.) bomo pravtako praznovali z večerno mašo ob 7. uri. Po maši je pobožnost v čast Srcu Jezusovemu. Jezus nas vabi: “Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi in jaz vas bom poživil” (Mt 11,28). Marsikatero težavo bi si lahko prihranili, če bi iskali pomoč pri Jezusu, ki rad pomaga tistim ,ki vanj zaupajo.
WOLLONGONG ima slovensko službo božjo 13. avgusta in nato zopet 10. septembra. Vrši se v Villa Maria kapeli ob 5. uri popoldan. Že ob 3. popoldan pa je vselej slovenska šola v St. Francis Cathedral šoli. — Pri junijski službi božji nas je prijetno presenetil otroški pevski zbor, ki je prepeval med mašo. Petje je spremljala na orglah Sonja Žabkar. Otroci in starši, ki imajo pri tem zasluge, so res vredni pohvale. Upamo, da jih bomo v bodoče še slišali.
CANBERRA ima slovensko službo božjo v nedeljo 20. avgusta in 17. septembra, obakrat ob 11.30 dopoldan. Vrši se v Garranu, A.C.T. Pred mašo prilika za sv. spoved.
BRISBANE ima slovensko službo božjo na očetovski dan, v nedeljo 3. septembra, ob 11.30 dopoldan. Kot navadno bo v St. Mary’s cerkvi, vogal Merivale in Peel
Streets, South Brisbane. Pred mašo bo prilika za sv. spoved.
SV. CIRILA IN METODA god smo tudi letos slovanski narodi skupno praznovali. Zbrali smo se 25. junija v Marayongu pri poljskem narodnem svetišču (tam, kjer je bila pred dvema letoma prvič taka slovesnost). Kardinal Freeman se je prijazno odzval vabilu in prišel na slovesnost, pri kateri je bil glavni ma-šnik. Besedila pri službi božji so bila v raznih slovanskih jezikih, nekaj pa tudi v latinščini (Svet in Jagnje božje) in angleščini. Po cerkveni slovesnosti so sledili nastopi s petjem in folkloro, deloma v cerkvi, deloma pa na igrišču pred cerkvijo. Slovence je predstavil drugim Slovanom naš ansambel “Mavrica”. Narodne noše so med službo božjo zasedle častno mesto ob oltarju. Hvaležen sem vsem, ki so sodelovali in prišli, čeprav so nekateri zadostili nedeljski dolžnosti že zjutraj v Merrylandsu.
DAROVI za “Ambrožičev dom” (AMBROŽIČ HOME) so takse prosti. Zato smo ob koncu junija razposlali tozadevna potrdila. Iz praktičnih razlogov smo izdali potrdila le za darove desetih dolarjev in več, četudi so po zakonu takse prosti že vsi darovi dveh dolarjev in več. Kdor potrdila ni prejel, pa misli svoj dar vključiti na polo za povrnitev takse, naj nam sporoči telefonsko ali osebno, pa mu bomo rade volje ustregli.
Bog povrni vsem darovalcem v ta sklad, naj bo v tem letu ali že prej. Poudarjam, da nismo opustili namena graditi Ambrožičevega doma, četudi je prvi del našega gradbenega načrta cerkvena dvorana.
VERIŽNA PISMA (Chain Letters) so se pojavila v zadnjem času med nami. Eno od teh je bilo oddano na pošto v Merrylandsu. Ta pisma naročajo prejemniku, naj ga dvajsetkrat prepiše in pošlje svojim znancem. Če to stori, mu obljubljajo veliko srečo (loterijo, bogato zapuščino in drugo); če pa pisem ne pošlje, ga pa lahko zadenejo razne nesreče. Ta pisma niso samo vražjeverna, ampak zelo škodljiva ter begajo nepoučene. Če ga prejmete, ga vrzite v smeti, kamor edino spada. Bog nam deli duhovne in telesne dobrote po molitvi, sv. maši in zakramentih; ne bo se posluževal takih neumnosti, kot so verižna pisma.
SLOVENSKA ODDAJA na 2EA v priredbi verskega središča v Merrylandsu bo zopet v ponedeljek 21. avgusta ob 7. uri zvečer s ponovitvijo naslednje jutro ob sedmih. Vabimo vas, da jo poslušate, kakor tudi druge slovenske oddaje. Veseli bomo, če nam boste povedali svoje mnenje o oddajah, svoje predloge in želje.
WALKATHON za našo dvorano bomo imeli letos v nedeljo 27. avgusta po glavni maši. Pot bo ista kot lansko leto: do cerkve sv. Pavla (kjer je bila pred leti slovenska služba božja) na Gurney Road, Villawood, in nazaj do naše cerkve. Kdor še nima formularja za nabiranje sponzorjev, naj ga čimprej dvigne pri nas!
GLAS IZ TOGA smo prejeli pred kratkim. Oglasil se je naš sydrieyski posinovljenec p. Evgen Ketiš. S hvaležnostjo omenja dobrotnike njegovega misijona in se jim iz srca zahvaljuje. Berite članek — stran 248!
PATROCJN1J SV. RAFAELA bomo letos imeli na nedeljo po prazniku, to je 1. oktobra. Praznovali ga bomo s slovesno sv. mašo in s sejmom na našem dvorišču. Upamo, da bo vse praznovanje še bolj slovesno kot lani. Da bo sejem čimbolj pester, prosimo naše matere in žene za razna ročna dela in predmete, ki so primerni za nagrade in prodajo. Razume se, da bo doprinos za gradbeni fond dvorane. — Vsakoletno praznovanje cerkvenega zavetnika, v našem primeru sv. Rafaela, naj bi bila prilika, da se znova osvestimo: smo katoličani, člani katoliške Cerkve. Kot Slovenci pa smo tudi avtomatično člani naše verske skupnosti sv. Rafaela, člani dela slovenske Cerkve v izseljenstvu. Naš zavetnik sv. Rafael je zavetnik potujočih. Mislim, da ga zelo potrebujemo, saj smo dvojni popotniki: zemeljski popotniki, ki potujemo proti nebeški domovini, povrh tega še popotniki v tujini, daleč od naše zemeljske domovine. Milost, da bi se naše obojno potovanje srečno končalo, naj nam izprosi zavetnik sv. Rafael!
TRIDNEVNICA v čast sv. Rafaelu, kot priprava na njegov praznik, bo v naši cerkvi v četrtek, petek in soboto, od 28. do 30. septembra. Vsak večer ob sedmi uri bo sv. maša s primernim nagovorom; bo tudi prilika za sv. spoved. Tako bomo imeli lepo priložnost, da se duhovno pripravimo na naš cerkveni praznik. To je najvažnejše. Vse ostalo je drugotnega pomena. Torej že sedaj ste lepo vabljeni v Veselovo vse tri večere in seveda tudi na praznik sam, v nedeljo!
IZLET NA SNEG. v Jindabyne, smo organizirali zn dneve od 28. do 31. avgusta. Rezervirana so prenočišča za 50 oseb. Vsak si sam preskrbi prevoz tja in nazaj. Tisti, ki se za izlet zanimate, se čimpreje prijavite v Merrylandsu.
DOPISI IZ NASELBIN, kjer žive naši rojaki, so zelo zaželjeni. Urednik bo rad objavil razne novice, ki se tičejo Slovencev v raznih delih Avstralije. Vse premalo zvemo od rojakov, ki žive daleč od večjih skupin (Wollongong, Canberra, Newcastle, Brisbane, Wa-ga-Waga, Albury, Surfers Paradise, North Qld. etc). Gotovo imate tudi v teh krajih razne aktivnosti, ki bi zanimale druge Slovence širom Avstralije. Le pogum!
NOVOMAŠNA ŠTEVILKA “Družine” (verski tednik v domovini) prinaša poročilo o sedemnajstih letošnjih novomašnikih v domovini, zamejstvu in zdomstvu.
Slika je lep spomin na naš lanski Walkathon
Nove maše so novomašniki imeli večinoma na prvo julijsko nedeljo. Tudi naš p. Lovrenc je bil povabljen za novomašnega pridigarja svojemu ožjemu rojaku p. Borisu Markežu. Slovesnost se je vršila pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Sestra Ksaverija, ki se tudi nahaja v domovini, pa se je udeležila nove maše svojega nečaka jezuita Franca Jerebica v Odrancih v Pomurju.
Kadar govorimo o novomašnikih, naj bi se spomnili tudi zadeve duhovniških in redovniških poklicev. Ti rastejo iz zdravih krščanskih družin. Dokler bodo te družine med nami, je upanje na poklice. Če takih družin ne bo, tudi poklicev ne bo. Gotovo je eno: če bomo duhovnike hoteli imeti, si jih bomo morali izprositi z molitvami ter jih vzgojiti po naših družinah. Žal so med nami tudi taki, ki duhovniškega poklica sploh ne smatrajo za poklic. Drugi pa spet zelo zgrešeno gledajo nanj le z materialnimi očmi, češ da ta poklic največ prinaša. Med nami so tudi taki, ki duhovnika videti ne morejo. Za vzrok navajajo kak pripetljaj ali zamero v preteklosti. V resnici pa je morda vzrok ogibanja duhovnika vse drugo: duhovnikova navzočnost jim vznemirja vest ob lastnem zavoženem življenju.
MLADINSKI SESTANKI v Merrylandsu bodo odslej naprej vsaka dva tedna. Zanje smo določili drugo in četrto nedeljo v mesecu. Torej je prvi sestanek po tem sporedu v nedeljo, 13. avgusta. Drugi bi bil nato 27. avgusta, ker pa je za ta dan na sporedu Walkathon, bo odpadel. V septembru pa sta sestanka 10. in 24. septembra.	P. VALERIJAN
IZPOD
TRIGLAVA^
LETOŠNJIH slovenskih novomašnikov je sedemnajst, šteto skupno v domovini, zamejstvu in zdomstvu. Vzrok majhnemu številu je kriva preureditev bogoslovnega študija. Dosedaj je bila praksa, da so vse bogoslovce posvečevali v duhovnike po petem letniku bogoslovnega študija. V tem primeru so ti, takoimenovani se-meniški duhovniki, še eno leto po posvečenju med tednom obiskovali bogoslovje, ob nedeljah pa so bili na farah že kot kaplani, kjer so pomagali v dušnem pastirstvu. Ker se ta praksa ni obnesla — težko je biti obenem diišni pastir in dijak — so škofije odločili, da bodo bogoslovce posvečevali v duhovnike šele po končanem bogoslovnem študiju, po šestem letniku.
ZADNJA PARNA LOKOMOTIVA je prenehala v Sloveniji služiti prometu z ukinitvijo parne vleke na progi med Novim mestom in Semičem. Letos 14. maja je še poslednji krat zapuhala iz novomeške železniške postaje proti Beli krajini, nato so jo slovesno zapeljali v zasluženi pokoj. Novo izpodriva staro, pa resnici na ljubo moramo priznati, da po služenju staro včasih komaj dosega. Morda po hitrosti, po avtomatsko boljši uslugi in podobno, domačnosti in srca pa je v novem vedno manj. Res razvoja ni mogoče ustaviti — tehnika gre svojo pot in mi z njo. Tudi na dolenjsko parno lokomotivo bo ostal samo še spomin, kako je pihala med grički in veselo pozdravljala s svojimi žvižgi.
VARČNI smo Slovenci, to ni nobena novost. Hranilne knjižice so se doma že kar lepo udomačile, beremo pa, da so Slovencem čeki še nekam tuji. Ljubljanska banka si zadnja leta prizadeva uvesti sistem
Melbournskim rojakom je na uslugo	!
■
ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHNICIAN	i
LUBI PIRNAT	j
18 WRIDGWAY A VE., BURWOOD, Vic.	■
Telefon: 288 4159	:
Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila.	'•
Full denture service and repairs.	:
zasebnih tekočih računov in jih je za lansko leto načrtovala 100.000, cilj pa ni bil dosežen. V mestih je bilo še nekaj uspeha, po deželi pa ne. Vseeno Banka načrtuje dalje in pravi, naj bi bilo leta 1980 v Sloveniji pol milijona tekočih računov. Bomo videli . . .
DOBILI SMO nov naravni park in sicer v Mozirju. Letos so ga odprli in mu nadeli ime “Savinjski gaj”. Pripravili in lepo uredili so ga v nekaj letih na nekdaj zapuščenem delu Savinjskega nabrežja. Pravijo, da je ta park prava domača razstava cvetja v naravi.
MED NOVICAMI iz Tržaškega je tudi ta, da so neznani objestneži vlomili v cerkev v Borštu, odprli tabernakelj ter raztresli svete hostije po stopnicah pred oltarjem. Tako so se z oskrunjenjem znesli nad tem, da v cerkvi niso dobili kake posebne dragocenosti. Odnesli pa so seveda ojačevalec in dva mikrofona. — Dan za tem vlomom in oskrunjenjem cerkve je sledil tudi roparski obisk pri božjepotni cerkvi v Ricmanjih. Tržaški verniki se boje, da se bodo ta zločinska početja po cerkvah še nadaljevala.
PO NARCISAH tako znana Golica bo v manj kakor tridesetih letih zares samo gola planina, pravijo in pišejo doma naši planinci. Pa tudi drugod nad Jesenicami se narcise poslavljajo in jih je vedno manj. Vzrok? Kmetje so poprej kosili travo, ali pa so jo popasle ovce. Sedaj ostaja trava na višjih travnikih nepokošena, narcise pa se v njej duše. Vse kaže, da jih bo v treh desetletjih popolnoma zadušilo, če ne bo pravočasno zopet prišlo do redne košnje.
Nepokošena trava pa predstavlja še drugo nevarnost, zlasti Golici, pravijo naši planinski strokovnjaki. Sneg se namreč zlepi s travnimi bilkami. Vsak njegov premik v dolino potegne s seboj z bilkami vred tudi cele plasti zemlje. Kaj more končno ostati kot sama skala brez zemlje, ki pa ne bo več dopustila rasti zelenju, niti travi niti prelepim narcisam.
ČRNIH GRADENJ — kot imenujejo doma gradnje brez dovoljenja, je danes v Sloveniji nad deset tisoč in kar redno pišejo o njih. Zaradi njih so zdaj pripravili zakonski osnutek, o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem načrtovanju. Novi zakon naj bi uvedel močnejše kazni za graditelje brez dovoljenja. Zakon naj bi dal občinskim inšpektorjem pravico zahtevati rušenje take črne gradnje, ki še ni dosegla tretje stopnje — po sedanjih zakonih sme nadaljno graditev samo ustaviti. Osnutek tudi predvideva rušenje stavbe ne glede na gradbeno stopnjo, če je zrastla iz tal zavarovanega zemljišča.
Doslej nikjer nisem zasledil razlage, zakaj poskušajo ljudje zidati “na črno”. Ali delajo občine gradbam težave, je morda pritisk z davkom, ki se ga graditelj boji? Odstranitev glavnega vzroka bi bila verjetno najboljša rešitev. Kot beremo, stanovanj doma še vedno primanjkuje, saj je postal baje že pregovor, da morata novoporočenca “ubiti starše enega ali drugega, če hočeta dobiti stanovanje”.
ZELENI PLAN načrtuje, da bo lansko število hektarjev slovenskih krompirišč (40,550 hektarjev z donosom 137 stotov krompirja na hektar) zmanjšal na 30,000 hektarjev, donos pa s povečanim gnojenjem dvignil na 200 stotov na hektar. Bomo videli, če bo iz računov na papirju res prišlo do povoljne uresničitve po želji načrtovalcev. Malo prevečkrat sc uštejejo v svojih načrtih . . .
Hektarski donos krompirja je v Sloveniji kar velik (137 stotov na hektar) v primerjanju s številko donosa za celotno Jugoslavijo (le 88 stotov na hektar), je pa kaj nizko za evropskim. V Švici na primer pridelajo 376 stotov krompirja na hektar, v Holandiji 297, v	i
Nemčiji 286, na Švedskem 256, v Avstriji 240, v An-	!
gliji 216. Še novo načrtovanje “zelenega plana” bo pustilo Slovenijo za temi številkami — kljub temu, da nam pravijo “narod krompirja”.
O ALOJZIJEVIŠČU, goriškem zavodu, smo že pisali, pa zlasti primorske rojake spomnili, naj bi se pridružili dobrotnikom in kaj prispevali zanj. Slovesno blagoslovitev novega poslopja je izvršil na soboto 3. junija nadškof Cocolin. naslednji dan pa je potekel ob obiskih dobrotnikov in prijateljev zavoda. Zopet je zmagala dobra volja in slovenska zavest. Ustanovo od vsega početka (zavod je zaživel leta 1891) spremlja tudi drugo nasprotje: želja tistih, ki hočejo našo narodno smrt. Zavod je začela in vsa leta vodila zavedna goriška slovenska duhovščina, ki je vedela, da se bo narod kljub pritisku ohranil po dobrih voditeljih. V zavodu so v teku desetletij našli oskrbo in pomoč poleg mnogih poznejših duhovnikov tudi mnogi poznejši znani kulturni delavci: Joža Lovrenčič, Ivan Pregelj, Narte Velikonja, Alojzij Res in dragi.
Bog daj Alojzijevišču, tej naši goriški trdnjavi, še dolgo življenje in obilo uspehov!
V	LJUBLJANI je bil letos na Gospodarskem razstavišču dobro uspeli tretji mednarodni sejem z naslovom “Tehnika na okolje”. O njem beremo, da je veljalo največ zanimanja udeležencev sistemom za zajemanje in uporabo sončne energije ter napravam za čiščenje odpadnih voda.
LJUDSKO ZVEZDARNO bi rado postavilo na Javorniku nad Črnim vrhom Prirodoslovno društvo Slovenije, a že predračun kaže na visoko številko stroškov: 110 milijonov dinarjev. Astronomska sekcija društva prireja letos od 31. julija do 4. avgusta prav na Javorniku prvi mladinski astronomski tabor, ki bo morda zadevo kaj pospešil.
DA OBHAJAMO letos dvestoletnico prvega vzpona na Triglav, smo v MISLIH že pisali. Za letošnje poletje napovedujejo odkritje spomenika “štirim srčnim možem”, so prvi stopili na našega gorskega očaka. Stal bo v Ribičevem lazu v Bohinju, sestavljale pa ga bodo štiri figure pogumnih prvih plezalcev. Kip je izdelal akademski slikar Stojan Batič.
-Hfr—i
TISKARNA
POLYPRINT
PTY. LTD.
1 DODS STREET, BRUNSWICK, 3056, VIC. , TEL. 387 6922
J se priporoča melbournskim Slovencem in slovenskim i
| podjetjem za razna večja ali manjša tiskarska dela
Datum odkritja spomenika nam še ni znan, ko to pišemo. Morda je že bil, ali pa bo v kratkem, mogoče prav zdaj v avgustu. Saj je bil datum prvega vzpona na Triglav 26. avgust 1778.
POSTOJNA se ne ponaša samo s svojo znamenito jamo, ampak tudi z godbo na pihala, ki obhaja že visoki jubilej — 160 letnico. Ustanovljena je bila leta 1817, dobro leto pred odkritjem notranjih delov jame. V vsej tej dolgi dobi obstoja je igrala pogosto pred vhodom v jamo in celo v jami sami.
Postojnska godba šteje danes petdeset godbenikov, povečini mladih ljudi, ki so se igranja naučili v glasbeni šoli.
UGANKO bi lahko imenovali objavo, ki smo jo brali v domačih listih. Šest južnoprimorskih občin bo namreč v kratkem obravnavalo poseben dokument, ki nosi tale naslov: “Dogovor o zagotovitvi pogojev in zagotavljanju sredstev za delo temeljnega sodišča v Kopru in temeljnega javnega tožilstva v Kopru.” Ali razumete, kaj naslov pomeni? Prevedeno iz birokratske v razumljivo vsakdanjo slovenščino bi naslov povedal, da gre za denar, ki je potreben za zgraditev novega sodnega poslopja v Kopru.
Potrebujete TAPETNIKA?
RUDI BABICH
obnavlja in popravlja kuhinjske stole, naslonjače in zofe ter vse ostalo, kar morda v Vaši hiši kliče po tapetniku.
Iz starega novo po zmernih cenah!
Prepričajte se sami!
Nič Vas ne stane vprašati za ceno! Telefon: 604 2*38 217 Polding Street, Smithfield »Sydney), NJS.W.
“Glejte, da vas ^do ne premoti!”
(I#'4> 4)
(MORMONI)
ZAČETKI
Da je ločina mormonov nastala v Ameriki, je razvidno že zadnjič. Združene države ameriške so njena domovina, njen ustanovitelj pa JOSEPH SMITH, sin nekega farmarja v New England in brez sleherne druge izobrazbe kot le osnovne. Okolici je bil znan po lenarjenju in razuzdanosti, kot vedo povedati poročila. Prav od zgodnje mladosti je kazal nagnjenja do neurejenega življenja, do sanjarjenja in vedeževalstva. Raje se je vdajal praznovernim in okultnim dejanjem, kot pa delu na jarmi. Njegova telesna šibkost, duševna bolestnost in božjastnost so ta njegova nagnjenja še provečale.
Smith je bil v osemnajstem letu, ko je začel razglašati, da ima nebeške prikazni. Prva videnja naj bi imel že v letu 1800. V letu 1820, ko je živel v Palmyra, N.Y., naj bi z njim govorila nebeški Oče in Jezus, tri leta kasneje, v noči 21. septembra 1823, pa angel Moroni. Angel naj bi mu prinesel posebno božje naročilo: izbran je, da v teh “poslednjih dneh obnovi cerkev Jezusa Kristusa”.. . Obenem naj bi mu božji poslanec tudi razodel, da sta na nekem griču v državi New York zakopani dve zlati plošči. Na njih so zapisani vsi zgodovinski podatki o naselitvi Amerike in pa o prvih kristjanih, ki so tu živeli. Poleg teh zlatih plošč sta tam tudi dva dragocena kristala iz naprsnika izraelskega velikega duhovna. Le skozi ta dva kristala bo mogel Smith razbrati skrivnostni napis na ploščah. A predno se loti iskanja, najdbe in branja plošč, mora čakati še “posebnega božjega naročila”.. .
Joseph Smith je začel razlagati svoje nauke in se kot drugi Mojzes pripravljal, da zbere in vodi “izvoljeno ljudstvo”. Dobil je nekaj lahkovernih privržencev, s katerimi se je končno leta 1827 podal iskat zlati plošči izročila. Že omenjeni hrib, kjer naj bi bil zaklad, se imenuje Cumorah in je blizu kraja Palmyra, država New York. Zlatih plošč nihče ni videl, vendar je Smith znal premotiti svoje spremljevalce, da jih je našel. Poročilo pove, da je ločen od ostalih za zagrinjalom “bral iz zlatih plošč”, dva od spremljevalcev pa sta pisala, kar jima je njegov glas izza zastora narekoval. Njegovo takratno narekovanje in vse, kar je kasneje napisal, je zmes naukov,
ki jih je slišal Smith v svoji mladosti iz zgodb svetega pisma in pa sad njegove bolestne domišljije. Znanstvene raziskave dodajajo še svojo sodbo, da je k vsemu pomešana celo slovstvena tatvina iz romana prezbiterijanca Samuela Spaul-dinga.
Po tem “razodetju” naj bi prišli v Ameriko najprej Jarediti in sicer po zmedi jezikov ob babilonskem stolpu. Pregnali so jih Izraelci, ki so se preselili tja po babilonski sužnosti. Del teh Izraelcev je ostal dober, del pa hudoben. Te zadnje, hudobne, je Bog tako kaznoval, da jim je koža postala rjava (ameriški Indijanci). Po svojem vstajenju je Jezus sam prišel tja, dobrim Izraelcem oznanjal evangelij ter ustanovil svojo Cerkev. Toda brezbožni, rjavi Izraelci so pobili vse te “prve kristjane”. Ušel je samo Mormon s svojim sinom Moronijem in skromno peščico vernih. Ta dva sta napisala zgodovino, katero je sedaj angel Moroni razodel Smithu ...
ČUDNI NAUKI
Že iz tega kratkega in površnega povzetka “razodetja” se dovolj jasno vidi, kako zmedeno in brez podlage je vse skupaj. In vendar poleg svetega pisma še danes velja za člane te verske
ločine kot vir razodetja tudi “Book of Mormon” (kar je angel Moroni razodel Smithu), “Doctrine and Covenants” (skupek vsega, kar naj bi Bog razodel Smithu) in pa pisanje Smitha samega, ki je zbrano v knjigi “Pearl of Great Price”. Te knjige niso zanje nič manjše vrednosti kot božja beseda svetega pisma, če ne celo važnejše, naj so podlaga, na kateri je nova ločina zaživela in še vedno temelji.
Za mormona Bog ni le duh, ampak ima tudi kosti in meso. Verujejo v Boga Očeta, ki je večen. Predno je bila zemlja, so bili ustvarjeni vsi ljudje kot otroci-duhovi. Med njimi je bil P>'vi Jezus. On je potem pod pokroviteljstvom Boga Očeta ustvaril današnji svet. Oče in Sin sta vsekakor dvoje različnih bitij. Sveti Duh pa je le duh, brez telesa iz kosti in mesa.
Mormonski nauk veruje v posmrtno življenje in fizično vstajenje telesa. Uči tudi, da nekdo lahko celo po smrti prejme luč vere, če tega v življenju ni storil. V tem smislu mormoni kršču-jejo celo mrtvega, pri krstu pa ga zastopa seveda kot namestnik živa oseba.
Kljub temu, da imajo mormoni v uradnem naslovu ločine Jezusovo ime, kot jehovcev tudi
njih po vsem tem ne moremo označiti za krščansko skupino. Njih nejasni nauki priznavajo mnoštvo božanstev in nekako vodi jih sledeča nejasna misel: Kar je človek sedaj, je bil Bog nekdaj; kar je Bog sedaj, more človek nekoč postati!...
RAZVOJ LOČINE
Zanimivo je, da je Joseph Smith pri vsej zmedenosti le pridobival privržence, čim je prišel leta 1830 v javnost “prevod vsebine zlatih plošč”. Za uradni datum ustanovitve ločine velja 6. april 1830 in do konca prvega leta je štela že tisoč članov. Iz takratnih poročil vemo, da je bilo med njimi kar precej razvpitih pokvarjencev. Ločina jih je pridobila verjetno z mnogoženstvom, katerega je “po božjem namigu” vpeljal za člane ločine ustanovitelj Smith, da bi s tem nekako uzakonil in pokril tudi svoja prešuštva. Prav zaradi nenravnosti so bili prvi mormoni med ameriškim ljudstvom kaj malo priljubljeni. Preganjali so jih iz kraja v kraj.
Najprej so leta 1831 mormoni poskušali ustanoviti svojo naselbino v Kirtland, Ohio, kjer so leta 1836 postavili judi svoj prvi tempelj. Nenaklonjeni prebivalci so jih v nekaj letih pregnali. Isto se je zgodilo v Independence, Missouri. Nato so se premaknili v državo Illinois in leta 1839 ustanovili naselbino Nauvoo. Svojo novo vero so poskušali širiti celo s politiko in so Smitha oklicali kot kandidata za predsednika Združenih držav, kar je ostalo prebivalstvo še bolj razjezilo. Smith je prišel s svojim bratom v zapor in ko so mormone napadli in s silo pregnali, je množica navalila tudi na ječo: tam sta bila oba ubita 27. junija 1844.
Vodstvo ločine mormonov je po Smithu prevzel Brigham Young in člane leta 1846 odpeljal v samotno dolino Great Salt Lake, Utah. Tu so končno imeli srečo, da so se ustalili in pričeli mirno urejeno življenje. Ustanovili so svoj uradno priznani teritorij in Young je postal prvi guverner, v letu 1896 pa se je teritorij pod imenom Utah priključil zvezi Združenih ameriških držav kot njena 45 državna enota.
(Prihodnjič nadaljevanje)
KOT SEM pri zavijanju zadnje številke MISLI prepozno videl, je imelo kar precej izvodov zamešane strani. Tiskarna sc je selila v nove prostore in naš mesečnik je bil delno tiskan na starem naslovu in delno na novem. Tako je prišlo do pomote, ki so jo sicer opazili, a ne več pravočasno, da bi nadomestili vse zamešane strani. Koliko je bilo takih izvodov, nisem mogel ugotoviti, sklepal pa bi, da jih jc bilo nekaj sto. Zato bi rad prosil oproščenja \ se naročnike, ki so tak izvod v juliju prejeli. Ni bila moja krivda, tiskarni pa zaradi skrbi selitve tudi oprostimo.
Hujše bi bilo, če bi gotove strani manjkale, kar sc včasih — upam, da teh primerov ni veliko — tudi zgodi. Naročnike, ki prejmejo tak okrnjen izvod MISLI, naprošam, da mi javijo in jim bom poslal rade volje no^ in cel izvod iste številke. Isto velja za kakršno koli drugo okvaro, ki jo zakrivi tiskarna in jo pri zavijanju ne opazimo. Saj razumete, da zaviti malo manj kot dva tisoč izvodov ni malenkost: nemogoče jc vsak izvod posebej pregledati, čc je v redu.
Prosil bi tudi vse naročnike, da mi javijo, če bi kaka številka MISLI kdaj izostala. Vsi opažamo, da so poštne usluge sicer iz leta v leto dražje, a obenem vedno bolj površne in nezanesljive. Če se ovoj izvoda z imenom in naslovom slučajno odlepi, se večina poštnih delavcev verjetno ne bo potrudila ovoj znova namestiti. Tudi se vsaki mesec po nekaj izvodov vrne z označko poštarja: Odšel iz naslova. Tega naslova ni. Odklonjeno. In podobno . .. Včasih ljudi celo osebno poznam in vem, da so še na istem naslovu in da radi berejo MISLI — v tem primeru izvod ponovno pošljem in je vse v redu; čc se zopel vrne, pa se pritožim na pošti. Včasih pa mi naročnik javi in se čudi, da MISLI ni prejel in moj gornji proces se ponovi. Hujše jc, če jc naročnik črnogled in zamerljiv: zjezi se na upravnika, ki “jc brez vsakega vzroka nehal pošiljati MISLI”. Sam sc ne javi in povpraša, jaz pa do naročnikovega pisma z vprašanjem ali novim naslovom ne pošiljam več MISLI. In tako stvar
SREČKO SELIVEC:
POTA BOŽJA
a
"Dovolj jih poznate, da lahko ugibate”, se je zasmejala sestra Ljudmila.
“Vi boste odšli — in nadomesti vas sestra Valentina?”
“Tako so odločili predstojniki. — Zakaj ste se pa tako zavzeli ?”
“Saj to je sestra, ki vodi vaš pevski zbor ?”
“Da, sestra Valentina”.
“Prav zaradi tega sem tako presenečen . . .”
Janko se je ležeč na postelji zazrl v strop in se zamislil.
Je to le slušaj ali kaj ? Sestra Valentina — dodeljena njegovemu oddelku... V pričakovanju je čutil v srcu srečo, obenem pa tudi nemir, čudna nestrpnost ga je prevzela. A kljub veselemu pričakovanju se je srečanja bal.
Naslednji dan je ležal Janko oblečen na postelji in podre-maval. V bolniško sobo je nenadoma stopila sestra Valentina, ki je opoldne nastopila zamenjavo. Prinesla je v sobo nekaj svežega perila, mimogrede prijazno pokimala, potem pa ga začjela zlagati v omaro.
Janka je šum prebudil iz dremavice. Rdečica mu je zalila lica, ko je opazoval novo sestro.
Sestra Valentina ni vedela, da jo opazuje. Sploh ji še niso bila poznana imena bolnikov, ki jim bo odslej stregla. Ko je zložila perilo, je hotela tiho oditi. Sredi sobe je bila, ko jo je Janko mehko poklical.
“Cilka !”
Zdrznila se je in se hitro okrenila. Zazrla se je v Janka, ki je sedel na postelji.
“Me še kaj poznate ?” je počasi spregovoril.
Sestra Valentina je obstala. Svoje velike lepe oči je uprla v Janka in ga spoznala. Gledala sta drug drugega, vsak s svojimi mislimi in občutki.
“Kako ste pa vi zašli sem gori k nam ?” je končno spregovorila sestra.
“Ljubezen me je pripeljala tako daleč. .se je nerodno zasmejal Janko.
Cilka se je zdrznila ob mislih, da jo je Ahačič iskal in našel končno kot redovno sestro na Golniku.
Janko je skoraj bral njene misli. “Ne bojte se, Cilka !” je popravljal, “Tu sva se srečala čisto slučajno”.
“Ne smete mi reči Cilka”, ga je popravila, “Cilke Cvelbarjeve ni več. Cilka je za ta svet umrla. V kolikor pa še živi in dela na tem svetu, živi in dela samo še kot sestra Valentina . .
“Imate prav, sestra Valentina! Cilke Cvelbarjeve ni več. Kolikor jo je še zame, je samo še v lepih sanjah in prijetnih spominih. Tu ste zame in za vse, za katere živite in delate, samo še sestra Valentina. Lepo je to. Vaše pokrivalo, vaša obleka, vaše delo. . . vse je tako odtegnjeno svetu. Vse je pokopalo prejšnje in ostal je samo še spomin . .
"Tako je, gospod Ahačič ! Življenje gre svojo pot, ostanejo samo še spomini”.
“Ko sem vas pred leti prosil, da bi prišli v Ljubljano na razgovor, ste mi pisala, da gresta najini poti vsaka v drugo smer in da se ne bova več srečala. Toda usoda je hotela drugače. Najini poti sicer ne gresta skupaj in se nikoli ne bosta združili, vendar sta se danes po čudnem naključju zopet močno približali ..
“Človek obrača, Bog pa obme, gospod Ahačič! Njegove misli niso naše misli in Njegova pota niso naša pota. . je odgovorila Cilka s prijaznim smehljajem, ki je bil zgovoren znak, da je že popolnoma obvladala nepričakovano srečanje in se je imela dodobra v oblasti.
Odhajala je iz sobe.
Janko pa je gledal za njo, dokler ni izginila za vrati.
ZNAK BOŽJE VOLJE
SESTRO Valentino nepričakovano srečanje z Jankom Ahačičem ni spravilo iz ravnotežja, vendar so se njene misli često mudile Pri njem. Čim bolj je razmišljala o tem dogodku, tem bolj se ji je utrjevala misel: božja volja je, da sta se v življenju zopet srečala.
Saj tudi ne bi moglo biti drugače.
Janko vendar ni prišel na Golnik zato, da bi se srečal s Cilko — zdaj bolniško sestro Valentino. Prišel je po sili, da si zopet utrdi zdravje.
In ona? Niti v sanjah ji ni prišlo na misel, da bo še kdaj kje srečala Janka Ahačiča, najmanj pa med bolniki na Golniku. Bila je trdno prepričana, da sta šli njegova in njena pot za vselej ena od druge.
In še eno ji je prišlo na misel. Ko je stopila v kongregacijo bistriških šolskih sester, je mislila, da bo v kakem redovnem zavodu nastavljena za učiteljico petja. Toda ko so odbirali sestre za Golnik,
zaspi: MISLI izgube enega naročnika, naročnik pa je prenehal brati, morda celo z grenko mislijo, da jc urednik oz. tipra\nik neupravičeno pretrgal razmerje.
Zato je kar prav, da od časa do časa pišem tudi o tem ter naročnike spomnim: Javite, če dobite nepopolni izvod, prav gotovo pa. če MISLI sploh ne dobite! Prav tako in čim prej, ko spremenite svoj naslov!
Večkrat pride na MISLI pismo z denarjem, pa brez imena in naslova pošiljatelja, komu naj zapišem naročnino? Zadnje takih pisem je bilo oddano v Fremantle, VV.A. (Priloženi Money Order za štiri dolarje je bil izdan 10. 7. letos na poštnem uradu Hilton. W.A.) in imelo je celo listič s pripisom: “Prosim, pošljite mi potrdilo!” Seveda brez podpisa
Novo mesto s svojim slikovitim Bregom nad Krko
in brez naslova. Kam naj pošljem potrdilo, ko niti naročnine ne vem komu zapisati? Takih in podobnih pisem neznancev se je v teku let mojega uredništva oz. upravništva nabralo že kar precej. Celo objave v MISLIH doslej niso prinesle zaže-Ijenega uspeha (morda ga bo tale vsaj za zgoraj omenjeno pismo?).
Včasih dobiin pismo z naročnino, podpisan je pa samo “stari znanec” ali “dolgoletni naročnik” Jože, Janez, Franc, ali Tone. Če je priložen vsaj naslov, ali je poštni pečat dovolj jasen, se mi po dolgem manevriranju (saj je naš naslovnik abecedni seznam po priimkih!) včasih le posreči najti pošiljatelja. Preveč Jožetov, Janezov, Francev ali Tonetov poznani, zlasti po velikih naselbinah — kot so Sydney, Melbourne, Adelaida, Brisbane ... — naročnikov s temi imeni kar mrgoli.
Saj mi ne zamerite teh nekaj opomb, kajne? Spomnite sc nanje, ko boste pošiljali naročnino — hvaležen Vam bom!
Naj se za konec iz srca zahvalim vsem bralcem, ki naročnini tako darežljivo priložite tudi dar za naš Tiskovni sklad. Naročnina sama že zdavnaj ne zadošča za kritje vseh stroškov izdajanja MISLI, saj samo pošta od štirih dolarjev letne naročnine vzame skoraj dolar, od naročnine šestih dolarjev za izvenavstor.il-ske dežele pa več kot polovico. Nerad bi dvignil naročnino, razea če bo nujno potrebno, hvaležen pa sem vsem za darežljivost, ki vzdržuje naš mesečnik ter ga ohranja pri življenju. Bog Vam vsem stotero povrni!
—	Urednik in upravnik
NAŠE NABIRKE BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU: $12.— Slavica Bru-mec; $8.— Frank Hvala; $6.— Slavko Jernejčič, Janez Kucler, Berta Žele, Vlado Kutin, Jože Kosi, Željko Rob, Marija Mezgec; $3.— Lubi Pirnat; $2.— Edvard Žvab, Leopold Urbančič, Ljudevit Rob, Angela Lečnik, Martin Baligač, Jože Kosqfok, Elizabeth Car, Ivan Barich, Pavel Sedmak, Toni Tukšar, Ivanka Žabkar, M. Gorjan; $1.— Adrijana Stepan-
je bila tudi ona med določenimi za to zdravilišče tuberkuloznih. Bila je preponižna in prepokorna — še v mislih se ni uprla odločbi predstojnikov, kaj šele, da bi zaprosila za spremembo in mesto učiteljice. Z drugimi sestrami je odšla na Golnik, končala medicinski tečaj in se posvetila strežbi bolnikov, poleg ostalih dolžnosti pa so ji zaupali tudi vodstvo sestrskega pevskega zbora.
“Zgodi se Tvoja volja!” je bilo Cilkino geslo od tistega dne, ko so ji v samostanu ostrigli dolge temne lase, ko je odložila svojo modno obleko in si nadela spokorni redovni habit s pajčolanom, ko je iz Cvelbarjeve Cilke postala sestra Valentina. Takrat je prostovoljno zatajila samo sebe, se namenila vršiti voljo božjo, ki jo je spoznavala v volji svojih nadrejenih.
Po vsem tem je čisto naravno prišlo tudi zdaj do sklepa, da je bil znak božje volje se zopet srečati z Jankom Ahačičem.
Toda s to ugotovitvijo sestra Valentina še ni bila popolnoma zadovoljna. Premišljala je dalje. Če je Bog želel, da sta se v življenju zopet srečala, tega vendar ni storil brez posebnega namena. In kaj naj bi želel Bog od nje? Na to vprašanje si še ni mogla odgovoriti. Zato je razmišljanju dodala molitev. Ponudila se je Bogu, da rada stori vse, kar bo zahteval od nje — le pot naj ji pokaže, ki vodi do božjih ciljev.
In Janko? Tudi on ni mogel kar tako mimo tega dogodka.
Tisti dan, ko je prvikrat slišal v kapeli peti sestro Valentino in ko je spoznal, da je to Cilkin glas, se je prestrašil samega sebe. Zbal se je, da bo njegovo srce ob misli in pogledih nanjo zopet zatrepetalo. Plašila ga je misel, da bi se mu zopet zahotelo njene ljubezni, ki bi ga surovo pahnila v nov obup in v novo hrepenenje, katerega pa nikoli utešiti ne bo mogel.
Kakor se je po eni strani bal trenutka, ko jo bo videl in se prepričal, je obenem vedel, da se ne bo umiril preje, dokler ne pride vprašanju do dna. In ko jo je prvikrat zagledal, se ga je polastila neka notranja zadovoljnost in veselje. Začutil je srečo, ki pa je bila slična sreči otroka, ko po dolgem času zagleda svojo mamico. Nič tistega, čedar se je bal, ni bilo v njegovem veselju.
Čas zaceli vse rane. Dolga tri leta je minilo od takrat, ko ga je usoda — takrat jo je imel za zelo kruto — tako neusmiljeno odtrgala od nje. Potem je prišla še bolezen, pomanjkanje in trpljenje — ni dosti manjkalo, pa bi danes ne bil več med živimi. Med vsem tem je Cilkina podoba v njem polagoma obledela. Res mu je še večkrat prišla na misel, toda vsako tako srečanje ni bilo več boleče. Kot čaša močnega vina, v katerem se skromma primes pelina komaj začuti. . .
Pa še nekaj je bilo, kar je zdaj ob resničnem srečanju dobro vplivalo na njegovo razpoloženje. Bil je namreč postavljen pred nepremagljivo dejstvo, da je med njo in njim prepad, ki ga nikoli ne bo mogoče premostiti. Vsakdo od njiju je na svojem bregu. Prav ta resnica, ki jo je sprejel, bi mu vsak up, vsako željo že v kali zatrla.
Ko je Janko razmišljal o vsem tem in prišel do kraja, je bil vesel in zadovoljen sam s seboj. Vse to občutje je provečalo tudi dejstvo, da se mu je zdravje že močno izboljšalo.
PETO POGLAVJE SAMO EDEN JE, KI OZDRAVLJA PRIBLIŽALA se je jesen.
Bukov gozd nad zdraviliščem je zažarel v čudovitih barvah, ki	so se	prelivale	ena v drugo:	zelena se je umikala	rumeni in
ta	je v	številnih	niansah	dajala mesto rjavi. Kadar	pa je ob
jasnih dnevih te barvne harmonije objelo sonce, je ves gozd naravnost pozlatel.
Ob lepih popoldnevih sta Janko in Harambegovič, vračajoča se s sprehoda, obstala na glavni cesti pod Golnikom. Zrla sta proti zdravilišču in občudovala to krasoto, ki jo je božji Slikar tako bogato razlil na svoje stvarstvo.
“Čudovito, čudovito,” je vzklikal Janko. “Škoda, da nisem slikar, pa bi ujel to pestrost narave na platno . . .”
“Da, zares čudovito! Toda kako kmalu bo ta lepota minila. V	nekaj	dneh bo padla	slana	in vse listje bo eno	za drugim
popadalo	na tla.	Kmalu	bodo	samo še veje štrlele	v jesenski
zrak. .
(Dalje prihodnjič)
čič, Albert Logar, Tilka Bajželj, Stanislav Cigan, Marija Oginski, Stanka Fatur, Marija Hribar, Stanko Kolar, Karla Twrdy; $0.25.— Ivanka Kropich, Alojzija Ferbežar.
Za BARAGOV PROCES: $10.— Marija Mezgec.
NAS1M MISIJONARJEM,
TOGO, AFRIKA:
$60,— N.N.; $50,— J. Š. (za lačne); $25.— Anton Šajn (NSW); $20,— Družina Alojz Golja, N.N., Ana Kustec, A. K.: $10.— M. J., Družina Rudi Mežnar (za lačne), Francka Butinar, Marija H., Andrew Za-cutti; $5.‘— Marija Oginski; $3.— Stanko Fatur. Pavla Čuk (za lačne).
Dobrotnikom Boy povrni!
DVOJEZIČNOST — KORISTNA
KOROŠKI “Naš tednik” je nedavno objavil članek z naslovom: Dvojezičnost — koristna za duhovni razvoj otroka. Vsebina je zanimiva tudi za nas, ne le za koroški manjšinski problem. Saj tudi v zdomstvu glede dvojezičnosti slišimo razne ugovore: včasih od učiteljev, ki poudarjajo le znanje angleščine (tega je vedno manj); včasih s strani staršev, ki se boje, da bo otrok zaradi znanja materinskega jezika v šoli nazadoval, ali pa vsaj ne tako dobro in hitro napredoval, kot bi lahko. Članek dokazuje, da je skrb neumestna.
Kaj se res zahteva od otroka v predšolski ali šolski dobi preveč, če se uči še drugega jezika? Kako to vpliva na njegov materin jezik? Ali se potem res ne zna ■zraziti v nobenem jeziku? Pride morda zaradi tega v razdvojenost, ki je njegovemu zdravemu duhovnemu razvoju škodljiva?
Vsa ta vprašanja in skrbeče slutnje so temeljito raziskali in razčistili na inštitutu za psihologijo univerze v Miinchnu.
V	široko zasnovanem poskusu so se poslužili skupine dvesto fantičev in deklic dvanajstih otroških vrtcev. Načeli so s poučevanjem najosnovnejšega znanja francoščine. S pripovedkami in slikanicami so mogli v najkrajšem času pridobiti otroke za polurno vajo dnevno. In uspeh? Po osmih mesecih so znali malčki že uporabljati v enostavnem besednem sestavu nad petdeset francoskih besed. Pouk se je nadaljeval po isti meto-
di: v enem letu so se otroci postavili že s kratkimi verzi in pesmicami v skorajda čisti francoščini. Vzelo je še eno leto, pa so se že kar dobro pogovarjali v francoskem jeziku.
Poskus je razodel, da znanje materinega nemškega jezika zaradi učenja francoščine ni popolnoma nič nazadovalo. Ravno nasprotno: V primerjavi z istim številom otrok, ki se francoščine niso učili, se je izkazalo, da so dvojezični malčki znali obnoviti razne pripovedke v svoji materinščini znatno spretnejše in točnejše kot pa enojezično vzgojeni.
Ta znanstveno psihološki poskus potrjuje dejstvo, ki ga je zlahka opaziti pri naših slovenskih šolah po zdomstvu in so ga naše MISLI zabeležile že pred leti: Povečini so gojenci naših slovenskih šol tudi v redni šoli odlični učenci. Zato je popolnoma neutemeljen strah nekaterih staršev, ki ob skrbi za šolske uspehe in boljše znanje angleščine — kakor pravijo — otroka ne pripuste k slovenskemu pouku in celo doma skušajo z njim govoriti samo v angleščini. Menim, da dosežejo ravno nasprotno od zaželjenega: z lastno nepravilno angleščino napravijo otroku več škode kot pa koristi, obenem pa ga oropajo slovenske otroške družbe in sami naravnost porivajo v to, da materinega jezika ne bo nikoli znal. Če ga bo kasneje morda celo zamrzil in z njim vse slovensko, bo samo še korak do tega, da se bo sramoval tudi svojih neavstralskih staršev . . .
P, BAS
tipk
26. julija 1978
Fr. Basil Valentin O.F.M. in Fr. Stan Zemljak O.F.M. Baraga House — 19 A’Beckett St., Xew, Vic., 3101 Tel.: 861-8118 in 861-7787
Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne Slomšek House — 4 Cameron Court, Kew, Vic.. 3101 Tel.: 861 9874
£ Dan proščenja je bil moker, vendar je bogoslužje privabilo kar precej vernikov, da smo skupaj praznovali zavetnika cerkve. Zato je bilo tudi po maši v dvorani kaj živahno. Zahvala članicam Društva sv. Eme za odlično postrežbo, vsem gospodinjam za pomoč pri pripravah, ansamblu “Bled” za domače melodije in vsem ostalim, ki ste kakor koli pripomogli k slavju. Dražba lepega daru ge. M. Grl in Z. Kirn — garniture posodja v vrednosti nad devetdeset dolarjev — je prinesla fondu Doma počitka 126 dolarjev, srečolov krasne punčke v narodni noši (delo in poklon ge. F. Klun) z nekaj manjšimi dobitki pa v isti namen 152.11 dolarjev.
0 Pismo ob priliki letošnjega proščenja je seznanilo rojake v glavnem o nakupu zemljišča ob cerkvi, naših obveznostih in naših namenih glede bodočega Doma počitka. Dodana mu je bila kot običajno kuvertica za dar in pa pola z vprašanji — nekak pismeni intervju, s katerim so nam darovalci lahko povedali svoje mnenje o zadevi. Vem, da Slovenci za nekaj takega na splošno niso navdušeni, nekaj odgovorov pa smo le prejeli. Še darilne kuvertice se , kakor običajno, bolj počasi vračajo. Do danes smo jih prejeli šele 202, z njih vsebino pa so bili tokrat naši verniki kaj darežljivi: lepa vsota $5.959.— fondu bodočega Doma počitka od komaj 200 družin zasluži iskreno zahvalo. Upam, da bodo kuvertice še prihajale in bo sleherna družina, ki ji je mar versko središče in njegov razvoj v skrbi za ostarele, doprinesla svoje. Vem, da eni zmorejo več in drugi manj (navadno je tako, da so tisti, ki manj zmorejo, mnogo darežljivejši od tistih, ki bi res zmogli, pa ob vseh nabirkah sebično stoje ob strani) — iz evangelija vemo, kako je Gospod pohvalil skromni dar uboge vdove. Pri slehernem daru je bistveno važen dober namen, ki mu da večno vrednost.
£ Ker je na sejmu in ob raznih podobnih prilikah povpraševanje po domačem pecivu veliko, so članice Društva sv. Eme sklenile, da bi povpraševalcem ugodile
z rednim prodajanjem. Svojo stojnico domačega peciva bodo odprle v dvorani vsako prvo nedeljo v mesecu po deseti maši. Po zmerni ceni boste mogli za svojo družino kupiti domače dobrote. Za marsikoga je to lažje kot peči doma, obenem pa nakup spremlja občutek, da gre za pomoč delu Društva sv. Eme.
(5 Poroke ne morem ta mesec zabeležiti nobene, saj jih je v zimskih mesecih redno manj. Krsti pa seveda niso izostali.
Najprej bi rad objavil krst v Geelongu, ki ga v zadnji številki MISLI še nisem omenil: na nedeljo 11. junija je bil v cerkvi sv. Družine, Bell Park, krščen Peter Edvard, novi član družine Edvarda Peršiča in Stanislave r. Lozar. — V slovenski cerkvi v Kew pa smo krščevali 25. junija: Adrian Anthony je ime prvorojencu Ludvika Prosena in Glorie Ann r. Leslie, Footscray. — 15. julija je krstna voda oblila Denisa, ki ga je iz Bundoore prinesla družina Ludvika Roba in Marije r. Oletič. — Za Tanjo Eriko pa bodo klicali hčerkico, ki je razveselila družino Maršič. Mario in Kristina r. Čobanov sta jo prinesla 22. julija iz Prestona k našemu krstnemu kamnu.
Vsem družinam iskrene čestitke!
A Večerno mašo bomo imeli na VELIKI ŠMAREN (15. avgusta), zapovedan praznik Marijinega vnebovzetja; dalje na torek 22. avgusta, praznik Marije Kraljice: na prvi petek (1. septembra) s pobožnostjo v čast Srcu Jezusovemu. Večerna maša bo tudi na mali šmaren, praznik Marijinega rojstva (petek 8. septembra) in pa na petek 15. septembra, praznik Žalostne Matere božje. — Vedno ob pol osmih zvečer.
Morwell ima redno slovensko mašo na četrto avgustovo nedeljo, 27. avgusta, ob sedmih zvečer.
Kar v lepi skupini smo se udeležili na nedeljo 23. julija ekumenskega bogoslužja v stolnici. Z drugimi narodnostmi smo molili za vse narode, ki so oropani resnične svobode, zlasti za vse brate in sestre po svetu, ki zaradi svojega verskega prepričanja trpe preganjanje. Skupna javna molitev je najlepši protest zoper maličenje človeških pravic in takale verska manifestacija najboljša demonstracija zoper krivice, nasilja in rušenje resničnega miru.
Slovensko skupino je predstavljala narodna zastava s cerkvenimi banderi ter lepo število mladincev v narodnih nošah. Med štirinajstimi jeziki je našo prošnjo pri molitvi ljudstva izrekla v brezhibni slovenščini mlada Marija Lah.
Vsem iskrena zahvala za udeležbo.
Nič še nisem omenil, da so naši mladinci nastopili 28. maja s folklornim plesom in petjem pri koncertu, ki so ga priredili litvanski katoličani ob spominu na preganjano Cerkev v njih zasužnjeni domovini. Lepo uspeli koncert je bil v litvanski dvorani v North Melbournu. Tudi naša skupina je žela priznanje udeležencev.
0 V ponedeljek 26. junija je v bolnišnici melbournskega okraja Box Hill zaključil — previden s svetimi zakramenti — svoje zemsko potovanje VIKTOR NANUT. Imel je komaj 45 let, saj je bil rojen 2. oktobra 1932 v Podcerkvi, župnija Stari trg pri Ložu na Notranjskem. Pred dvema letoma je bil na operaciji želodca, ki pa ni uspela po želji. Zadnji čas je šla bolezen svojo pot in moral se je pred dobrim tednom zopet zateči v bolnišnico, kjer pa mu zdravniki niso mogli več pomagati.
Pokojni Viktor je bil po poklicu mizar. S svojo družinico — ženo Ivanko r. Sterle, sinom Viktorjem in hčerko Heleno — je pred štirinajstimi leti emigriral v Avstralijo, kamor jih je pripeljala ladja “Marconi” na dan 14. septembra 1964. Dom so si Nanutovi postavili v Forest Hillu.
Ob krsti smo se zbrali v slovenski cerkvi na sredo zvečer k rožnemu vencu, na četrtek 29. junija pa je maši zadušnici sledil pogreb na keilorsko pokopališče. Iskreno sožalje težko preizkušam družini! Enako ostalim sorodnikom, tukaj in v domovini.
Dva naša rojaka sta preminula na soboto 8. julija:
V	St. Albansu je okrog poldne nenadoma umrla gospa CARLOTTA KAUČIČ, ki smo jo redno srečavali pri mesečni slovenski maši. Rada je darovala v dobre namene ali za maše. Ravno pretekli mesec smo imeli v St. Albansu mašo za njenega pokojnega moža, zdaj Pa nepričakovano — zanjo. Eno smo gotovi: bila je lepo pripravljena, saj je redno hodila tudi k obhajilu.
Pokojnica je bila rojena decembra 1900 v Dornberku. Po poroki je odšla v Egipt, kjer si je Kaučičeva družina hotela ustvariti lepšo bodočnost kot pa v fašistični Italiji. Po zadnji vojni so se razmere obrnile, zato je odšel v Avstralijo najprej sin Julijan, za njim Pa še starša in sin Alojz. Mama je bila najprej v Adelaidi, a kmalu so si v St. Albansu postavili svoj dom.
Pogrebna maša je bila na torek 11. julija v cerkvi Srca Jezusovega v St. Albansu, zadnje počivališče pa
je našla blaga pokojnica ob svojem možu na keilor-skem pokopališču, kjer naj mirno čaka vstajenja.
V	Queen Victoria bolnišnici v mestu pa je isto soboto dopoldne preminul JOŽE GLUŠIČ, ki se je zdravil za obolenjem jeter. Pokojni Jože je bil rojen 28. avgusta 1943, Varpolje (Mozirje) na Štajerskem. V Avstralijo je prišel preko Avstrije v aprilu 1971 in živel nekaj časa v Baragovem domu. Kmalu je za njim v Avstralijo dospela tudi žena Antonija r. Lesjak. Živela sta v Kensingtonu.
Ob krsti smo v torek zvečer zmolili rožni venec, naslednji dan (sreda 12. julija) po maši zadušnici pa je bil pogreb v Fawkner. Truplo je bilo upepeljeno, da bo pokopano doma, kamor se misli vrniti pokojnikova vdova. Njej in vsem sorodnikom v domovini izrekamo sožalje, pokojnega Jožeta pa priporočamo v spomin pred Gospodom.
@ Zadnja viktorijska žrtev otroške paralize (polio) — enajstmesečni fantek priseljencev iz Jugoslavije — je iz okraja melbournskih občin Footscray, Altona in Wil-liamstovvn. Zato so te tri občine pripravile svojim prebivalcem brezplačno cepljenje proti tej bolezni. (Ne gre za injekcijo, ampak ustno zaužitje doze!) Od srede junija, ko so bolnika odkrili, se je že preko 30,000 občanov odzvalo, pa seveda še daleč ne vsi. V bojazni pred nalezljivostjo nevarne bolezni občinski uradi znova pozivajo vse, ki še niso imunizirani, da s sprejemom doze postanejo nedovzetni za otroško paralizo. Tudi v njih lastnem interesu je, ne le v interesu skupnosti.
Ker živi v vseh treh občinah precej Slovencev, so krajevne oblasti za objavo naprosile tudi MISLI. Vsakdo ima priliko za imunizacijo izrabiti sledeče datume: Altona — 19. avgusta od 9 zjutraj do opoldne na občini.
Williamstcwn — 23. avgusta od 6 do 9 zvečer na občini.	•
Footscray — 6. septembra od 8:30 zjutraj pa do 7 zvečer na občini.
9
............................................
VABLJENI STE
na	~	7	w
MLADINSKI KONCERT
SOBOTA, 26. AVGUSTA, ob pol osmih zvečer
v BARAGOVI DVORANI našega središča v Kew.
Pestri glasbeni in pevski nastopi slovenske mladine bodo letos brez tekmovanja.
VSTOPNINA: Odrasli $3.—, mladinci $2.—, otroci prosto.
Dobiček predstave je namenjen Fondu za DOM POČITKA.
ODMEV IZ AFRIKE ...
V	maju jc nova cerkev v Kante. Togo, takole izgledala.
PO DOLGEM ČASU se je v imenu obeh naših afriških posinovljencev oglasil p. Evgen. Pisal je v Sydney p. Valerijanu: “Le sporoči svojim ovčicam, da se je njihov izgubljeni sin končno le spet oglasil in obljubil je biti v hodoče bolj zvest in priden...” To želimo vsi, razumemo pa tudi, da mu časa za pisanje ravno ne preostaja. Prav tako ne p. Hugonu, ki je ves zatopljen v delo, zlasti gradnjo nove cerkve. P. Evgen nam je poslal tudi njeno sliko s pripombo:	.. Delo
je že precej naprej. Cerkev jc do kraja pokrita, zakristija in kapela bosta ta teden končani. Preko tedna bomo maševali v kapeli, ob nedeljah pa jc maša že v nedograjeni cerkvi. Ta teden bomo do kraja podrli staro cerkev, kjer bom imel seveda svoj delež s kompresorjem ...”
“P. Hugo je bil v L omeju in se je vrnil z lepimi barvnimi okni za novo cerkev. Zelo spominjajo na Kregarjevo umetnost. Prvo okno na levi prikazuje, kako božje roke delijo zemljanom dobrine; okno na desni pa prikazuje simbolično Svetega Duha, ki napolnjuje zemljo. Zelo lepa so... Hugo je pripeljal iz mesta tudi nekaj novih koles za katchiste, da bodo lažje in hitrejše obiskovali naselja. Tudi marsikateri fantič, kot na primer naš mali Atorka, bi hotel imeti kolo. Želje mu seveda ne moremo uresničiti, ker za naše razmere kolo le niso mačje solze . .
“... Končno jc prispel v Kante zaboj, ki sem ga odposlal, ko sem bil doma. Yr njem so prispeli tudi trije ‘zvončki’, ki so jih darovali razni misijonski prijatelji. Ko jih jc videl naš kuhar Kuku. je rekel, da so taki lonci za njegovo kuhinjo kljub vsemu pretežki. Mali Atorka pa je moral napeti vse sile, da je nesel jarem. Verjetno
vam bom mogel kmalu poslati sliko zvonov, ko bodo enkrat na svojem mestu. Eden je namenjen za Atalote, drugi za Sonte, tretji pa je bil namenjen za Pesaide. Ker so sc ljudje iz Pesaide morali preseliti ter prepustiti svoje domove in polja živalim, bo ta zvon delal druščino kantejskcinu zvonu pri novi cerkvi.
Tudi ostala vsebina zaboja je kaj dobrodošla. Obleko bomo počasi razdelili potrebnim. Bilo jo je res veliko. Sveče bodo dolgo časa gorele pri najsvetejši daritvi. Celo med, ki sem ga dal v zaboj, je varno dospel. Kakor čebele smo planili po njeni. Kaj hočete, smo pač sladkosnedni . ..”
“V' začetku marca nas je obiskal škof: želel je videti kraje, ki so jih morali lani zapustiti ljudje zaradi razširitve narodnega parka. Med potjo smo naleteli na množico ob vodnjaku, ki sem ga lani skopal. Čeprav da vodnjak veliko vode, ne more ustreči vsem potrebam, saj ljudje zajemajo noč in dan. Srečavali smo žene, ki so sredi dneva odhajale s polnimi lonci vode, v roki pa so držale petrolejko — znamenje, da so prišle k studencu že ponoči. Škof mi jc pri tem dejal: ‘Sedaj sem spoznal, da imaš prav. Treba bo skopati še več vodnjakov.’ Tako smo ta teden spet začeli na dveh krajih, kjer naj bi vodnjaka ljudem olajšala življenje. Trenutno kopljemo na dvanajstih mestih, a potrebno bi bilo še trideset vodnjakov, kakor je ugotovil tudi škof z nekaterimi izvedenci. Delamo na ta način, da pritegnemo k delu vaščane. Oskrbimo jim kramp, lopato, škripec, vrv in vedro. Naredimo betonsko krono in jim seveda pomagamo tudi s stroji, kar jih imamo na razpolago. Bog nam daj zdravja in dobre volje! Moje delo jc predvsem v tem, da organiziram ljudi in pri-
pravljam stroje. Zdravje in moči mi kar nc dopuščajo več tiste aktivnosti pri kopanju vodnjakov kot prva leta v misijonih.”
“Tri dni sem se mudil s katehisti v Dapangu na duhovni prenovi. Bilo je zelo živahno. Pridobili so si novega navdušenja in novih idej, saj so si s katehisti iz različnih držav izmenjali svoje izkušnje. Doma pa se posebej posvečam novokrščencem. Znova in znova odkrivani, da jih moram bolj poslušati kakor pa sam govoriti. Odkrivati in spoznavati moram še temeljiteje njihovo nebogljenost. Priznati pa moram, da je to posebej lepo delo. Novi kristjani in seveda tudi ‘stari’ se morajo navaditi živeti kot skupnost verujočih. Le tako bodo močni in njihov ogenj bo razsvetljeval tudi druge.
Letošnjih novokrščencev jc deset. Trenutno so zelo goreči in imajo veliko dobre volje. Poznamo pa Jezusove besede: ‘Duh je sicer voljan, a meso je slabo.’ Velike težave imamo, kadar prosi za krst odraslo dekle. 1’ri plemenih je namreč še vedno običaj, da oče svojo hčer bodočemu možu proda. V čem pa jc prodaja? Fant, ki hoče dobiti dekle, hodi leta in leta delat k očetu bodoče žene. Vsako leto prinese del svojih pridelkov, nekaj kur, kozo ali ovco, včasih pripelje celo vola ali kravo. Ko vse to doseže predpisano ceno, mu oče izroči hčer — torej je prodana. Za njeno pri-oljenje nihče ne vpraša. Če se pa hčerka le kako
izmakne, bo fant ugrabil njeno sestro ali celo mater. Vse to je kruto, država tega nc odobrava in se proti temu bori. Vendar starih plemenskih običajev ne morejo W čez noč odpraviti Redko se bo dekle zateklo k uradnemu sodišču, ker se boji posledic. Vendar to ni glavni problem. Če je fant dober in plemenit, sc da vse lepo urediti. Težak problem je tedaj, kadar je dekle prodana kot druga žena. Če hoče postati kristjana, ima naravno velike težave. Če je izobražena, je nekoliko lažje. A mi bi morali delati tako kot je delal sv. Miklavž, ki je ponoči prinesel doto: tistemu, kateremu jc bila prodana, bi morali poravnati vse. kar je zanjo plačal.. .”
“Polagoma se nam obeta deževna doba. Od začetka bo deževalo le včasih, največ dežja pa pade navadno septembra. Prav v teh dnevih prirejajo plemena plese za dež. Naši kristjani pa so uvedli lepo navado, da ob veliki noči ne prinesejo k žegnu jedil, ampak semena, ki jih bodo vsejali po prvih plohah. Bog naj jim da vsakdanjega kruha!...”
Tako smo iz vrstic p. Evgena zopet dobili nekaj vpogleda, kako napreduje delo naših dveh posinov-Ijencev in kam gredo darovi, ki jih zbiramo zanju. Morda nam bo misel na Afriko celo pomagala, da bomo tudi sami v vsem, kar nam nudi življenje, bolj zadovoljni in Bogu hvaležni za vse številne dobrote. Če jih začnemo odkritosrčno šteti — ne bo jih ravno malo...
ZA CELOTNO SLOVENSKO OMIKO
Iz netrohljivega debla slovenskega drevesa, ki so ga Pred nekaj leti vsadile v avstralska tla marljive slovenske roke, se je prikazal nov žlahtni poganjek: gre za ohranitev in krepitev slovenskega življa, za rast in obrambo celotne slovenske omike in dediščine.
Številčno in tvarno Slovenci ne zmoremo bogve kaj, a to nikakor ne velja za izgovor ali celo počutje sramu spričo prazne bahavosti velikih narodov. Po kakovosti Pa so nam imenitni predniki zapustili toliko plemenite lepote v besedni, likovni in glasbeni umetnosti ter znanju, da smo res lahko ponosni.
. Iz tega izvirata naša pravica in hkrati sveta obveza, da tudi tu v Avstraliji z vsemi močmi ohranjamo, pospešujemo in predajamo slovensko besedo in slovenskega duha. To je na tujih tleh, kjer pogubne sile se bolj naglo razkrajajo slovenske duhovne in duševne zaklade, toliko večje važnosti.
Slovensko šolstvo se po melbournskem lepem zgledu krepko razvija tudi pri nas v Sydneyu. To je bilo Prepotrebno za našo mladino.
Zdaj pa se je strnila peščica mož, ki so za to državo
ustanovili “Središče za slovenski jezik in preučitve v NSW” (Slovene Studies and Research Centre, NSW).
Vodil ga bo poseben upravni odbor (A. Breznik, L. Klakočer, D. Lajovic, p. V. Jenko in p. L. Anžel).
Glavni namen tega središča bo, da pospešuje in podpira vsakršno kulturno dejavnost v zvezi s slovensko omiko, jezikom in zgodovino. Gojil bo tudi zveze s podobnimi ustanovami in posamezniki tu in po svetu.
Pri gradnji nove dvorane merrylandskega cerkvenega središča so tudi odmerjeni prostori za obširnejšo slovensko knjižnico, čitalnico in predavalnico ter prostor za fotokopiranje in fonetične naprave.
Odbor se bo trudil, da bo izdajal, zamenjaval ter zbiral slovenska leposlovna in znanstvena dela, ki jih tiskajo kjerkoli po svetu in se nanašajo na slovensko kulturo. Etnična državna oblast z zanimanjem spremlja naš načrt ter nam je že obljubila denarno pomoč za omejen nakup knjig, revij itd.
Vse Slovence v Avstraliji bo odbor posebej obveščal
o	naših potrebah in napredku.
LUDVIK KLAKOČER
ODGOVOR MISLI na “No Slovenia” ste brali v zadnji številki. Odgovor predstavnikov slovenskih društev v Viktoriji je objavil zadnji “Vestnik”, v “Ethnic Newsweek” pa je o tem pisal Vladimir Menart. Menart citira Ustavo S.F.R. Jugoslavije, ki poleg “samoodločbe” slehernega jugoslovanskega naroda takoj v začetku poudari tudi njegovo “pravico do odcepitve”. Ob tem Menart izvaja:	One	would	assume	that where
the constitution guarantees a right, people would be allowed to propagate such right . . Da je v Jugoslaviji v resnici drugače, pove v naslednjem odstavku, kjer se spomni lanskega primera sodnika Miklavčiča, ki je bil obsojen že zgolj zaradi omembe slovenske samostojnosti v svojem dnevniku. Dtilje omenja Menart dejstvo, da se je pri zadnjem jugoslovanskem ljudskem štetju le en. odstotek državljanov izjavil za “jugoslovansko narodnost” — dočim Avstralija tako pogosto meče vse štiri narodnosti države Jugoslavije še vedno v en lonec. “ ... It is a pity that in Australian schools Geography is an optional subject. Mr. Peacock evidently opted out. But all is not lost. He could still ask the Yugoslav ambassador for a copy of the constitution and the report on the last census . .
O	SMRTI slovenskega pesnika Marjana Jakopiča, ki je 20. aprila umrl v Clevelandu, ZDA, ste brali v prejšnji številki MISLI. Ni bil le nadarjen pesnik, ampak tudi velik dobrotnik koroških dijakov, ki študirajo v domovih celovške Mohorjeve družbe, kot nam je zdaj razodel ravnatelj dr. J. Hombock. Mnogi revni dijaki ne zmorejo celotne mesečnine, pokojni pesnik pa je po Ameriki zbiral denar za to kritje. V ta namen je za lansko šolsko leto nabral 5,044, za letošnje pa 5,802 ameriških dolarjev. Ravnatelj je ob tem zapisal:
Potujete v Rim? — Dobrodošli!
HOTEL BLED
Via S. Croce in Gcrusalemmc, 40 00185 ROMA (ITALY) Tel. (06)777102
II. Kat. — Sobe s kopalnico, radioaparatom, klimatsko kontrolo. Centralna lega. Prostor za parkiranje. Restavracija. Slovensko osebje.
“Naj nam pokojni izprosi pri Bogu naslednika in naslednike, ki bodo še zanaprej skrbeli za Mohorjeve dijaške domove!”
KATOLIŠKO mirovno gibanje “Pax Christi”, je imelo nedavno zborovanje v Budimpešti. Udeležil se ga je tudi znani profesor moralne teologije iz Prage, Otto Mader. Policija ga je po vrnitvi zasliševala že na meji, nato še ponovno v Pragi. “Vsa posvetovanja o miru in pravičnosti izgubijo na vrednosti, če nekaj ur po njihovem zaključku že poseže vmes policija in varnostna služba ...” je ta postopek ožigosal Wilhelm von Schmidt, podpredsednik nemške sekcije “Pax Christi”.
Žal je tako. Vrednost posvetovanj o miru in pravičnosti je postavljena na glavo tudi s tem, da je domala vsako zborovanje te vrste, pa naj še tako lepo zveni, izrabljeno v drugotne namene. Ob tem spet in spet lahko citiramo Jezusa samega, ki je dejal, da so “otroci tega sveta pametnejši od otrok luči . . .” Ker se pri vsem tem nič ne naučimo, znova in znova nasedamo.
KOT NAJGLOBLJI VZROK sedanje krize v za-padnem svetu je človekova duhovna izkoreninjenost, je poudaril v predavanju na bavarski Katoliški akademiji kardinal Konig. Bodočnost Evrope ne bo odločala vojaška moč, temveč “kakšna bo izravnava med obema dušama Evrope, duhovno in tehnokratsko.” Kardinal je v predavanju nastopil proti enostranosti v krščanstvu, ki se kaže zgolj kot humanitarno krščanstvo ali pa kot krščanstvo običajev. Evropejci naj bi narode drugih celin spominjali, da materialno blagostanje in tehnična učinkovitost še nista vse in zadnje — gre za nujen razvoj duha, če hočejo biti ljudje srečnejši.
LETOŠNJI Koroški počitniški tečaj za slovensko ameriško mladino bo uresničenje odlične izvirne ideje Lige Slovenskih Amerikancev in celovške Mohorjeve družbe. Ob spremstvu petih oseb so tečajniki (26 iz Toronta v Kanadi, 24 iz Chicaga, 11 oseb iz Clevelanda in 5 oseb iz New Yorka) 19. julija odfrčali iz Toronta in New Yorka v Miinchen. Na večer 20. julija so bili že v Celovcu. Vrnili se bodo preko luže v ZDA in Kanado 21. avgusta.
V	Celovcu so udeležencem pripravili podroben načrt za celoten spored počitnic, ki poleg slovenskega tečaja vsebuje tudi razne kulturne prireditve, zabave in izlete. Vključen je tudi poseben koncert koroškega pevskega zbora Gallus. Ravnatelj tečaja je Ludvik Karničar, bivši gojenec celovške slovenske gimnazije in danes strokovnjak za slovanske jezike na graški univerzi. Pomagal
mu bo univerzitetni profesor dr. Erik Prune, ki poučuje slovenščino za nemško govoreče Korošce.
Ta letošnji koroški tečaj je za severnoameriško izseljensko mladino gotovo velikega pomena. Seznanil Jo bo na neprisiljen način z jezikom, zgodovino in kulturo slovenskega rodu; uživala bo obenem ob lepotah naše	zibelke	Koroške	in tudi začutila, da se je za
ohranitev narodne dediščine vredno boriti, kot se bore zanjo Koroški Slovenci.
Ves spored počitnic se bo razvijal svobodno, brez kakršnega koli pritiska ali politične primesi, kot bi bilo to nujno dejstvo, če bi se tečaj vršil v matični domovini	in pod	budnim	očesom njenega	režima. Izbira
Koroške je dokaz, da prireditelji trezno mislijo. Nočejo vplivov, danes izseljenstvu vrinjenih na tako prisiljen m nedemokratičen način, ali pa celo pod krinko kulture in skrbi za izseljence.
KER SMO ZADNJIKRAT v članku Slovenija na kolesih omenjali prvo slovensko kolesarsko tekmo (8. sept. 1888), naj tu omenim še prvo znano kolesarsko tekmo na svetu sploh.	Bila je 31. maja	1868 v Parizu,
torej	dvajset	let pred	prvo slovensko.	O zmagovalcu
m natančnejših podatkov, zabeleženo pa je, da je s svojim bicikljem prevozil en kilometer poti v dveh minutah in 33 sekundah. — Naslednjega leta pa je bila prva cestna kolesarska tekma Pariz — Rouen, pri kateri je zmagal Anglež James Moore.
Naj tu dodam še tole zanimivost, saj bo tudi ta naglica” koga zanimala: Cugnotov prvi “avto” na tri kolesa, ki ga je premikala para in se je prikazal na Pariških ulicah leta 1770 (omenja ga v tej številki članek o Puchu), je zmogel prevoziti pet kilometrov na uro. Pri tem pa je moral še vsakih deset do petnajst nunut malo postati, da je med počitkom “skuhal” dovolj pare za nadaljno pot.
' IETNAMSK1 BEGUNCI še vedno prihajajo na našo celino. Od aprila 1975 pa do konca junija letos Je prispelo v darwinsko pristanišče vsega skupaj že 45 ladjic. Za nekatere izmed njih pravijo, da je pravo cudo, da so vzdržale tako dolgo pot. Vsega skupaj so Pripeljale v Avstralijo 1.614 beguncev, ki iščejo novo,
MELBOURNSKI SLOVENCI!
Kadar potrebujete TAXI TRUCK za selitev in podobno, se boste z MAKSOM HARTMANOM po domače pomenili za čas prevoza, delo pa bo opravljeno dobro in po konkurenčni ceni.
Kličite čez dan: 311 6366 1\PID TRANSPORT SERVICES PTY. LTD. (vprašajte za Maksa Hartmana!)
Ob večernih urah kličite Maksovo številko doma: 850 4090
svobodno domovino. Zadnja, dvanajstmetrska ladjica, jih pe imela 93, med njimi 31 mož, 27 žena in 35 otrok. Bog vedi, koliko podobnih ladjic so požrli valovi, ali pa so obtičale sredi morja brez pomoči in hrane. Begunci, ki so srečno dospeli v Darwin, pripovedujejo
o	srečanjih z velikimi ladjami, ki pa se niso zanje niti zmenile, kaj šele ustavile, četudi so jih z znaki prosili pomoči.
Svet je do beguncev čudno trd in nezaupljiv. Ker je šla večina izmed nas sama preko tega, morda to danes bolje razumemo. Ali pa smo že pozabili? . ..
DUNAJSKI SLAVČKI so imeli v juliju po Avstraliji zopet svojo turnejo in vredno je bilo poslušati čudovite deške glasove. Ne le iz leta v leto, ampak iz stoletja v stoletje ohranjajo svojo pevsko tradicijo, saj jih je s posebnim dekretom ustanovil cesar Maksimilijan I. dne 7. julija 1498. A malo Slovencem je znano, da je imel pri tem največ zaslug — Slovenec, takratni dvomi kaplan in poznejši dunajski nadškof Jurij Slat-konja (1456-1522). On je bil imenovan tudi za prvega voditelja novoustanovljenega deškega zbora.
V	koncertnem sporedu smo v kratki zgodovini deškega zbora Slatkonjevo ime zasledili, seveda pa ni dodano njegovo narodno poreklo. Tam je omenjen tudi naš komponist Jakob Gallus-Petelin (1550-1591), ki je začel svojo muzikalno pot pri zboru, kasneje pa postal celo njegov vodja.
Zanimivo, da današnji ravnatelj Dunajskih slavčkov tudi po slovenskem rodu diši: ime mu je dr. Walter Tautschnig, rojen pa je bil v Beljaku . . .
KAR ŠTIRI nenadne obsodbe v Sovjetski zvezi so zdramile svobodni svet. Želeti bi bilo, da bi ga zares predramile iz nezdravega spanja, v katerega se vedno bolj pogreza. Sovjeti so s temi obsodbami hoteli pokazati svobodnem svetu in zlasti Carterju, da jim je vsak boj za človeške pravice nadležno izzivanje in da so oni gospodarji v svoji hiši: s svojimi državljani delajo kar hočejo. Obenem pa so s sodbami le priznali, da svobodno miselnost disidentov-oporečnikov ni podcenjevati.
■	Priporočam	se Slovencem
;	vzhodnega dela velikega Melbourna	I
I	za vsakovrstna avtokleparska dela,
avtobarvanje in podobno.	;
a ■
■ Popravljamo zasebno in za vse večje zavarovalnice. ;
: A. V. MOTOR BODY REPAIRS =
I	1/117 LEWIS RD.. KNOXFIELD, 3180, VIC. * ;	Telefon delavnice 231-5536	I
■ • j	TOWING SERVICE 24 ur dnevno	|
■	na	telefonu 231-5757	!
ali pa doma — 232-4314	•
I	Rojak VOJKO VOUK \
DRAGI OTROCI!
Zopet se je Sydney oglasil, kjer prav tako ne manjka lepih zgledov naši mladini. Danes vam predstavljam slovenskega mladeniča z imenom JOŽKO ŽELE, ki živi v Mcrrylandsu. Rojen je bil leta 1959 v sydney-skem okraju Paddington kot sin Jožeta in Ivanke r. Pavlovec. Starša sta po rodu iz vasi Koritnice, župnija Knežak. V Avstralijo sta dospela dve leti pred Jožkovim rojstvom.
Jožko je obiskoval katoliško osnovno šolo pri Patrician Brothers v Granville, srednjo šolo pa v kolegiju kongregacije bratov maristov v Auhurnu. Kmalu po končani šoli je dobil zaposlitev v South Granville pri podjetju Blackwood & Hodge, ki izdeluje stroje za rudarske in gradbene svrhe. Jožko je zaposlen v računovodskem oddelku pisarne, obenem pa tri večere tedensko obiskuje strokovno šolo svojega poklica.
Jožko s starši rad prihaja v slovensko versko središče, kjer se po slovenski maši snide s svojimi sovrstniki. Slovenski jezik dobro obvlada. Leta 1971 je s starši obiskal Slovenijo, kjer si je v treh mesecih še poglobil znanje, pa tudi veselje do domačega jezika.
Na fotografijo smo ga ujeli mimogrede, čim je stopil iz avta, ko se je pripeljal opoldne domov na kosilo. Presenetili smo ga, a prepričani smo, da je Jožko tega presenečenja vreden. Želimo mu srečo pri delu in študiju, pa tudi pri ribarjenju, ki je eden njegovih najljubših športov, kakor nam je pravil. Pozabili smo vprašati mamo, če prinese fant kaj rib iz svojih ribiških pohodov. Sicer pa tako vemo, da je sTeča celo najboljšemu ribiču marsikdaj opoteča .. .
IZ VEKA V VEK,
IZ RODA V ROD KRVI GRE TEK,
DUH IŠČE POT.
*
KUJ ME, ŽIVLJENJE, KUJ!
ČE SEM KREMEN, SE RAZISKRIM,
ČE JEKLO. BOM PEL,
ČE STEKLO — NAJ SE ZDROBIM!
OTON ŽUPANČIČ
Dragi Striček! — Oglašam se Ti iz Geelonga, ker nočem, da bi obrnil Kotiček na glavo, kakor si zadnjikrat obljubil, če se ne bomo oglašali. Tudi jaz dobim vedno kaj v njem in ne bi rad “narobe bral”.
Hodim v peli razred v Chanel College, ki ima ime po sv. Petru Chanelu. Svetnik je bil rojen v Franciji letu 1S03. Ko je končal semenišče, je odšel učit krščansko vero na otok Futuna v Tihem oceanu. Tam je bilo zelo hudo, ker ljudje niso bili dobri. Po dveh letih težkega dela so ga poganski domačini mučili in ubili, njegovo kolibo pa zažgali. Vse to smo se v šoli učili
o	njem.
Dobil sem bratca, ki se imenuje Peter. Dva meseca in pol je star, pa se že smejčka. Tebe, Striček, pa bi rad spomnil, da si v MISLIH pozabil zabeležiti njegov krst! (Hvala za opomin, a zamudo sem^ že popravil. Le poglej v tipkarijo! — Op. Strička.)
Lepo Te pozdravljava s	sestrico Katarino,	ki	se	Ti
tudi zahvaljuje za nagrado, katero je sprejela za velikonočno slikanico. — David Peršič, 10 let, Bell Post Hill, Vic.
•jprjujS foAX jOATupzod ^aqoJEU,, ads'! oabjS bu jMEjsod uejjs opn saj iq jaais
—	sijsiui is jo5f ‘]iq uiasiu ouaasA ed uazaf opnq ojjbx n3)DUJS pp3A piSnjp soq Bp ‘sbjez ojbui ‘ojbs ez ojbjm •jiujqo aqojEU uras oaiuosid afoAX (esa — piuB>)i|S tuaouo5i![aA iuaf[qntjqo ud isiu ij a[ jo?(B5[ — apasaq lump au zsf iptij sp ‘[ajjaj soq au Bp ‘o^zof i§bjq
YM ‘311
-joo3[E)i ‘ja[ xi Miuaqs qdasof E([AEjpzod ax odaf
•	• • aqojBU — !t<3jq ibjoui ouisid afoui oj iq sp ‘uiauiEfaA au say 'siAEjdod ui sipiA au ousBaoAEjd a>)Bdi:u 33(bj 05( ‘da[s is Bp ‘ipjaj	ui i[Bfauis sd as	iq	io[Bjg
^au ijb ‘o[Bpa[8zi iq opjS	ofEpM uiauiEpaA	au	a?	Bd
‘urasid jasap [esa [iqop soq au aa ‘oabj§ bu [lABjsod ^a3|H)>I 50q Bp ‘I’lijAais liupBZ a a(uzoJ§ afoAX ajsix
"SlpiUS JB5J lUI
as Bp ‘ofjoA oqBjs a ouiBfjABjds ax u; oiubIeSeu jX o:!IEi JBppo 0USB20ABad urasm aaiUB^ijs aujouo^ijaA ipnj J3?[ ‘[Egjp uiasiu apasaq aj ‘najBiu a jssid ZEf Ed IX mas JaajS '[iqnfjqo is jo^e5[ ‘ssasn ez aui sajoiu au :aqaX po oajBp uias Bp ‘ojqoQ ouiasid ojBuiajd ;x jo>[ ‘[izofn opnq sd as is jifupBz — jjjaaujs iSejq
KEW, Vic. — Podpisani čutim dolžnost, da se iz srca zahvalim vsem, ki so mi stali ob strani v času bolezni in smrti ljubljene žene Ivanke, ki smo jo nedavno položili k večnemu počitku. Posebna zahvala slovenskemu verskemu središču, čč. duhovščini in sestram za vse. Slovenskemu društvu Melbourne in vsem ostalim za poklone cvetja, udeležbo pri molitvah in pri pogrebu. Naj Bog vsem za sleherno uslugo stotero povrne! — Žalujoči Anton Urbas z otroki.
CAMPBELLTOWN, S.A. — Misijonskim dobrotnikom se zopet zahvaljujem za vse, kar sem zadnji čas nabral za misijonarja p. Miha Drevenška. Dve sto dolarjev sem mu poslal danes: Neimenovani dobrotniki S150.—; D. Gustinčič $20.—, A. Poklar $20.—, J. Kuzmin $5.- in dar iz Qld. $5.-. (Naj kar tu omenim, da sem g. Poklarju poslal danes dvajset tri dolarje za začetek nove nabirke: deset dolarjev je dar gospe Stanke Krajnc, N.S.W., deset pa dar gospe Ane Kustec, Qld. a tri dolarje je dal zdaj že pokojni Jože Glušič, Vic. Op.ur.) Vsak izmed nas naj se spomni časov, ko smo tudi mi prejemali pomoč od ljudi, ki jih nismo poznali •n oni ne nas. Danes smo morda sami na boljšem kot °ni, ki so nam takrat pomagali. Le zdramimo se in odlomimo košček naših dobrot za tiste, ki ničesar nimajo! — Alojz Poklar.
Naj tu dodam še nekaj odlomkov iz pisma, ki ga 3e misijonar nedavno pisal in je naslovljeno na vse
dobrotnike:
“Minilo je že skoraj štiri leta, kar smo bili skupaj ’n se veselili ob pesmi. Sedaj so vse to samo še lepi, nepozabni spomini, kajti naša življenjska pota so drugačna kot pota kitare in pesmi. Raztepli smo se po svetu v službi Boga in duš, za lepši svet, v katerem bi naj vladala ljubezen, v katerem naj bi ne bilo prostora za sovraštvo, revščino in vsemu, kar temu sledi. Drugi člani ‘Minores’ so ostali v domačem vrtu, mene je pot zanesla na črni kontinent. Polja so tukaj velika, a delavcev primanjkuje . ..
Naj porabim to priliko, da se Vam zahvalim za ves trud in vso Vašo skrb, ki jo preko mene delite črnim bratom, katere niti ne poznate. Še posebej zahvala gospodu Poklarju, ki je začel to akcijo in mi že trikrat Poslal lepo vsoto.
divini med plemenom Lamba. Misijonska postaja se 'nienuje St. Anthony’s Mission in ima enajst podružnic (najbolj oddaljena je okrog sto kilometrov od središča).
a področju delujemo trije duhovniki, dva od njih sta Italijana (eden že v pokoju); pomaga nam brat iz
Amerike, po rodu Poljak. Ljudje so več ali manj odvisni od našega središča, saj oskrbujemo tudi trgovino in mlin imamo dvatonski tovornjak za prevažanje, pa tudi nekaj njiv, na katerih poučujemo domačine skrbeti za vsakdanji kruh, ki ga tu velikokrat primanjkuje. Šolo smo morali zaradi prehudih stroškov predati državi, obdržali pa smo bolnišnico, v katerih se požrtvovalno trudijo sestre misijonarke.
Daljave in redka naseljenost nam povzročata precej težav in mnogo prevažanja. To smo posebej občutili, ko nas je letos voda odrezala od sveta za celih šest tednov. Ljudje so lačni, otroci umirajo (na nedeljo 2. aprila sem pokopal kar štiri otročičke naenkrat). .. Na stotine bajtic, ki so narejene iz blata, je voda kar odnesla. Ljudje so bili prisiljeni bežati na mravljišča, ki so edini vzvišeni prostori. Tam pa so se morali boriti s kačami in drugimi živalmi, ki so prav tako bežale pred vodo. Uvideli smo, da bi bila tedaj pomoč za mnoge terensko vozilo, ki je za deževno vreme na tem področju edino prevozno sredstvo. Zdaj zbiramo v ta namen in tudi vsi Vaši darovi gredo za to: vozilo bo polno-močno služilo namenu — službi ubogim.
Vsem se priporočam v molitev, da bi nam Bog dal zdravja in dobre volje, saj brez tega ni mogoče vršiti delo v božjem vinogradu. Mi pa Vam tudi obljubljamo, da bomo z Vami duhovno povezani v molitvi. Prisrčne, afriško vroče, prijateljske in misijonske pozdrave Vam iz SONČNE ZAMBIJE pošilja p. Miha.”
TRARALGON, Vic. — Večkrat so nas MISLI že
vzpodbujale, naj bi se oglasile tudi manjše naselbine s kakimi novicami. Res gre marsikaj mimo, ker ni nikogar, ki bi napisal in poslal uredništvu. Tako je šla brez omembe mimo tudi poroka Evgena Benca, sina naše znane Benčeve družine. Poročil se je z izbranko Susan Smith dne 17. decembra 1977 v Lakes Entrance. Zgodovinska katoliška cerkvica je žal malo kasneje pogorela do tal, kakor smo brali.
;	Melbournskim	Slovencem
se priporoča kamnoseško podjetje
I	VIZZINI	MEMORIALS
■	Verga	Bros. Pty. Ltd.
J 9 TRAVALLA AVE., THOMASTOWN, VIC
■	Telefon:	359 5509
; Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru.
•	Garancija	za vsako delo!
TOBIN
BROTHERS
funeral
directors
VIKT0RIJSK1M SLOVENCEM NORIH ML/ ,OUR>*E.
189 Boundar Road	329	6144
MALVERN,
1382 High Street,	509	4720	in 509 2675
SPRINGVALE-DANDENONG,
505 Princes Highway. Noble Park. 546 7644 MENTONE.
3 Station Street.	93	2460
FRANKSTON,
232 Cranboume Road.	781	2366
NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA
Evgen je pred par leti prišel v MISLI s svojimi številnimi pokali kot odličen športnik: objavili ste njegovo sliko v galeriji mladih. Kot študent učiteljišča je nekaj časa v Melbournu živel v Baragovem domu. Zdaj živi s svojo življenjsko družico v Morwellu, poučuje pa na katoliški farni šoli, kjer je priznan kot zelo zmožen vzgojitelj.
No, četudi malo pozno: za čestitke in dobre želje ni nikoli prepozno! Bolje kasno kot pa nikoli, ali ne?	—Poročevalec.
WOLLONGONG. N.S.W. — Da smo s slovensko šolo pričeli tudi v Wollongongu, so MISLI že poročale. Naj se tu zahvalim s. Miriam, ki ji nobeno delo ni odveč. Zahvala pa tudi vsem staršem, ki se potrudijo in pošljejo svoje otroke k slovenskemu pouku. V vednost vsem našim ljudem v Wollongongu in okolici, ki bi se še radi pridružili: šola je vsako drugo nedeljo v mesecu, ko imamo popoldne ob petih slovensko mašo. Pater in s. Miriam sta tukaj že ob treh, da »e prične pouk, ki traja do tri četrt na pet.
Lepo bi bilo, ko bi se vač Slovencev udeleževalo maše, da bi bili vsaj sedeži v cerkvi polni. Duhovnik pride iz Sydneya, nam pa bi bilo preveč potruditi se teb nekaj korakov, da bi se maše udeležili? Žal mi je za vsakega, ki je oropan občutka, da je ob oltarju del božjega ljudstva. Vsi smo ob duhovniku somaševalci, člani ene velike družine. Kdor ne pride, se tega pač ne zaveda — v svojo škodo. Ko ga bodo za zadnjikrat
V domačem jeziku boste dobili vse informacije
Bi se želeli pridružiti naši prodajalni skupini?
mrtvega prinesli v cerkev, bo prepozno: samo še slovo od tistega, kar je šlo v življenju mimo njega neizrabljeno, ker ni znal nikoli ceniti. ..
Naj omenim še besedico o “Kotičku naših malih”. Vedno ga rada preberem in pogledam, kdo je prišel v galerijo zgledov. Nekateri starši mislijo, da je tako objavljanje sama hvala brez haska. Jaz pa mislim drugače: ne le otrokom, celo staršem je lahko vzpodbuda, nekaterim pa tudi v opomin. Poznam take, ki zanemarjajo talente lastnega otroka. Samo čakajo, da doraste in gre v službo in jim ne bo treba več skrbeti zanj. Vse jim je odveč storiti zanj v svoji lakomnosti. Drugi pa gredo na drugo stran: razvadijo otroka s tem, da mu puste delati vse po svoji glavi. Obsipajo ga z igračami in pozneje z darovi, zanemarijo pa ga duhovno. Ko pride kasneje razočaranje, se pa sprašujejo, po čigavi krivdi. . . Kako drugače bi bilo, ko bi starši čutili dolžnost otroku nuditi nekaj več kot splošno skrb! Ko bi zanj žrtvovali vsaj pol urice na dan, da bi otrok njih skrb tudi čutil in jim zaupal. Seveda brez lastnega zgleda ne gre: starši, ki jim slovenska zavest ni mar, ne morejo tega dati svojemu otroku; starši, ki jim ni mar za ohranitev verske dediščine in izvrševanje svojih verkih dolžnosti, ne morejo tega pričakovati od svojega otroka ...
Urarsko in zlatarsko podjetje: ALEXANDER WATCHMAKER & JEWELLER 31 The Centre, Seven Hills, N.S.W.
(nasproti postaje)
Telefon 622-1408
vam nudi 20% popusta na vsa popravila ur in zlatnine (šest mesecev garancije) in 5 % na vse nakupe. Engraviranje imen brezplačno HANDMADE JEWELLERY DESIGNED AND MADE IN OUR OWN WORKROOM Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte o ugodnih pogojih.
Priporočata se Edvard in Kristina ROBNIK
Res pa je, da se ne smemo ozirati po teh, ki jim za nobeno stvar ni mar. Ne morejo nam biti v zgled 'n tudi skupnost nima nič od njih. Zato gre naša zahvala vsem požrtvovalnim in naprednim; tudi teh je — hvala Bogu — še nekaj krog nas.
Upajmo, da se bomo tudi Slovenci v Wollongongu družili še v večjem številu in zares živeli. Ne le na zabavah, ampak tudi po otrocih slovenske šole in po udeležbi pri slovenski maši. — Vse naročnike lepo pozdravlja Ivanka Žabkar.
BRISBANE, QLD. — Prav lepa hvala uredniku za objavo pisma o naši tukajšnji dejavnosti. Hvaležni smo mu tudi za vzpodbudo ob razdiralni novici ustanavljanja “novega društva” med našo skromno peščico.
Glede napisa na majicah, iz katerega v srcu žari LOVE v besedi SLOVENIAN, bi rad pojasnil, da se ideja ni porodila pri nas, kot je sklepal urednik. Izvira ]z ZDA, kjer jo je — če sem prav poučen — kot prva uresničila organizacija Slovenske ženske zveze. Naše tukajšnje društvo jo je med nas presadilo in kot prvo uresničilo med avstralskimi Slovenci. Za to mu gre vsekakor priznanje.
S slovenskimi pozdravi vsem zavednim Slovencem! — Brisbanski poročevalec.
KEYV, VIC. — Oprostiti se moram adelaidskemu Janezovemu Janezu: ne samo, da sem njegovo pismo objavil le v izvlečku — k temu se je grdo vmešal še tiskarski škrat. Proti koncu prvega dela pisma so izpadle kar tri vrstice — vsaka druga po zaporedju, da je še težje razbrati smisel. Zato se mi zdi potrebno, da tiskarskemu škratu s pravilno objavo zavijem vrat.
K ljubljanskim izjavam Cirila Zlobca (“Slovenci, ki so prišli v Avstralijo, so bili socialna skupina brez kulture.”) je s popravkom treh izpadlih vrstic Janezov Janez napisal sledeče:
Hudo krivična so. Ne bom trdil, da med nami ni nekulturnih ljudi — vsak narod jih ima; da bi pa kar Vsi skupaj kdaj koli veljali za “skupino brez kulture”, Je pa le malo preveč. Čudno, da ni dostavil to, kar včasih tudi slišimo in celo beremo: da je namreč tatica s svojim prvim obiskom in Slaki kulturo k nam šele prinesla. Pa smo imeli svojo krstno kulturno Prireditev v Avstraliji že skoraj dvajset let pred tem Prvini vsiljenim obiskom Matice .. .
Tako Janezov Janez. Hvaležni smo mu za njegovo °bjavo, ko že organizacije, ki so tov. Zlobca gostile, ne znajo ali morda ne upajo izreči besede protesta. Še Ivanu Žigonu se poskus pranja Zlobčevih izjav ni ravno najbolje posrečil, se mi zdi, kajti še sam se je čudno zapletel. Istoveti namreč šolsko izobraženost s kulturo. Naši primorski rojaki naj bi bili brez kulture,
ker
so imeli četrt stoletja italijanske šole? Huda kri-
v'ca! Prav v izseljenstvu, tako v Ameriki kot tukaj, sem srecal že zelo veliko nosilcev in ohranjevalcev slovenske kulture, pa so preprosti ljudje brez izredne šolske izobrazbe. Poznam pa žal med nami tudi šolane ljudi, ki J|m resnične kulture zelo zelo manjka ... — Urednik.
Melbournsko tapetniško podjetje
JOE’S UPHOLSTERY REPAIRS
je v rokah tapetnika, ki Vam bo po zmerni ceni na uslugo pri vseh tozadevnih popravilih Vašega pohištva
Priporoča se JOŽE VUKOVIČ 10 Prentice Street, NORTH ALTONA, Vic. Telefon: 391 3776
Melbournski rojaki!
Želite morda kupiti po zmerni ceni K.OKOŠI, ali zares SVEŽA JAJCA?
Oboje Vam nudi kokošja farma Bruna in Alme SDRAULIC (komaj miljo in pol od Slovenskega grička v F.lthamu).
Research Warrandyte Road, RESEARCH Telefon: 437-1868
SLOVENSKO MIZARSTVO
se priporoča melbournskim rojakom za izdelavo kuhinjskih omar in drugega pohištva po zmerni ceni.
FRANC ARNUŠ Telefon:	76 Beverley Road,
459 7275	ROSANNA,	Vic.
9A LOWER PLAZA,
SOUTHERN CROSS HOTEL BUILDING, MELBOURNE
Tel. 63 1650
1st poroke, krste in razne drage družinske pri Uk e smo Vam na uslugo t najem studio, ▼ cerkvi ali domal
Slika za potni list — v dvajsetih minutah!
LJUBLJANSKI “PAVLIHA” MODRUJE
AVGUSTOVA UGANKA:
^ Svet je sicer velik, norcem pa vseeno ne boste pobegnili.
•	Videl sem ljudi, ki so se zgražali nad mladino, ker niso vedeli, da gledajo svoje otroke.
0	Spremenimo besedilo narodnih pesmi!
Prej: “Moj fantič se izmed vseh spozna.” — Zdaj: “Moj bodoči zakonski partner nekje izstopa iz mno-žicc.”
Prej: “Leži, leži ravno polje.” — Zdaj: “Leži, leži ravna arondirana kmetijska površina.”
Prej: “Mica Kovačeva pila nič plačala.” — Zdaj: “Mica Kovačeva konsumirala alkohol, pa ni poravnala svojih finančnih obveznosti.”
^ “Ali ne veš, da lahko uporabljaš službeni avto samo za opravljanje družbenih obveznosti?” — “Seveda vem. Zato tudi vedno vzamem s seboj precejšnjo družbo prijateljev in znancev, do katerih imam kakšne obveznosti!”
^ Zadnjič smo ga temeljito polomili: Poslali smo agronoma na specializacijo v Italijo, da bi proučeval različne sorte “italijank”, pa smo mu pozabili povedati, da tako pravimo novim sortam pšenice . . .
£ Poštar prinese v neko podjetje po pošti naročen “Kazenski zakonik” in ko ga hoče proti plačilu oddati tajniku, mu povejo: “Prepozno, naš blagajnik že sedi!”
REŠITEV JULIJSKE KRIŽANKE:
Vodoravno: 1. Mesec; 2. pekel; up; 3. muka; tlak; 4. Ema; nor; aki; 5. akacija; 6. O.K.; olika; ni; 7. dota; umik; 8. TV; kanal 9. apnar.
Navpično: 1. puma; kot; 2. Metod; 3. Meka; kotva; 4. E(dvard) K(ardelj); anala, KP (Koper); 5. seno; cigan; 6. el; triku; na!; 7. cula; jamar; 8. Paka; Nil; 9. kisik.
Rešitev so poslali: Sestra Maksimilijana, Jakob Reven, Majda Skubla, Jože Grilj, Francka Anžin in Marija Špilar, Ivanka Žabkar, Alenka in Eva Žigon, Vinko Jager. Karla Twrdy in Anica Cuderman.
Izžreban je bil Jože Grilj.
Se želite naučiti voziti avto?
ŠOFERSKI POUK
Vam z veseljem nudi
“FRANK'S AVTO ŠOLA"
2	THE BOULEVARD. FAIRFIELD WEST. 21 NAW.
TELEFON: 72-1583
SAMOGLASNI BESEDNI KVADRATI
— — — A ubožica;
— — A — isti, več kot sličen;
—	A	-—	—	poizkusi,	skušnje;
A —	—	—	površinska mera;
— — — E važen del krave;
—	— E	—	trščica;
—	E —	—	merilo;
E — —	—	državna	blagajna;
— — — I človekovi okončini;
— — I — gora na Koroškem;
— I — — spleteni lasje;
I	— — — arabska država;
— — — O del naše hrane;
—	— O	—	grški bog	ljubezni;
—	O —	—	ptica;
O---------------plevel;
—	—	—	U	eskimska	hiša;
—	—	U	—	nezmožen	zaznati glasove;
— U — — eden evangelistov;
U — — — človekov okras;
Vloži odgovarjajoče besede. Če si našel prave besede, jih boš bral lahko v besednih kvadratih tudi navpično, ne le vodoravno.
Rešitev pošljite do 26. avgusta na uredništvo!
OPALI
Ogleduješ po lepem darilu, zlasti morda pred obiskom domovine ?
Oglasi se pri nas: imamo bogato izbiro BRUŠENIH OPALOV in DRAGIH KAMNOV, izdelujemo pa tudi ZLATNINO in SREBRNINO po lastnih načrtih ali Vaših željah.
Ko kupujete opale, drage kamne, zlatnino, zaročne in poročne prstane ...
OBIŠČITE NAS!
Pomenili sc bomo v slovenskem jeziku!
KOVACS GEMS & MINERALS
291-293 Wattletree Road,
EAST MALVERN (Melbourne), 3146 Telefon: 509 1611
: .
'SLOVENIAN AUS ASSOOATI
SLOVENSKO-AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bravce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS!
Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Irving Street, PHILLIP (CANBERRA), A.C.T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobot, nedelj in praznikov, razen velikega petka in večera božične vigilije) od 11.45 a.m. do 11.45 ure p.m.
Nudimo različno vsakovrstno postrežbo in številne slovenske pijače. Kuhinja ima domačo hrano po zelo zmerni ceni in je odprta od poldne do dveh ter od štirih do desetih zvečer, po dogovoru tudi izven teh ur. Osebje je slovensko. Tudi Vam bo vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici.
KADAR SE MUDITE V CANBERRI: DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU!
Naša telefonska številka: (062) 82 1083.
PUTMIK
VAŠA DOMALA TURISTIČNA AGENCIJA
SLOVENIJA TRAVEL CENTRE
72 SMITH STREET, COLLINGWOOD, VIC., 3066 Telefon : 419-1584 in 419-2163
Rešujemo vse potovalne probleme za obisk domovine ali drugih delov sveta.
Naša brezplačna usluga: za obisk svojcev iz domovine Vam izpolnimo prošnjo ter jo brez Vaših potov oddamo emigracijskemu uradu.
Z, nami se morete pogovoriti v domačem jeziku glede raznih potovalnih informacij, glede rezervacij, potnih listov in viz. Obrnite se na nas po telefonu, pismeno ali z osebnim obiskom naše pisarne. Za rezervacijo vozne karte pridemo po želji tudi na dom. Redni poleti v domovino štirikrat na teden!
PUTN1K — SLOVENIJA TRAVEL CENTRE Ivan Gregorich
(že od leta 1952 v Avstraliji na uslugo vsem. ki žele potovati)
Po urah:
Paul Nlkolich, Nada Nakova, 48 Pender Street, Thornbnry, Vic. 3071 — Tel. 44 6733 Ivan Gregorich, 1044 Doncaster Road, East Doncaster, Vic. 3109 — Tel. 842 1755
F. T. ADMINISTRATIVE SERVICES PTY. LTD.
182 NORTON STREET. LEICHHARDT, N.S.W., 2040
TAX CONSULTANTS -INSURANCE BROKERS
Prevzemamo registracijo in popolno knjigovodstvo vsakovrstnih podjetij in družb ter kontraktorjev, kakor tudi posameznikov. Urejamo davčne obračune (“Income tax return”), rešujemo davčne probleme in nudimo potrebne nasvete.
Posvetujte se z rojakom
V. FERFOUA J. M. THAME E. WEINBERG
Predstavljamo različna zavarovalna podjetja — “Tariff Companies”.
Nudimo vam zavarovanja: za življenje, za bolezen, v nezgodah; zavarovanja nepremičnin itd. (Workers’ Compensation. Public Risk. Superannuation scheme, Pension Funds).
TELEFON: SYDNEY 560-4766 in 560-4490
Ste poravnali naročnino za MISLI???
Dr. J. KOCE, 3 Beatrice Street, Kew, Vic. 3101 — Tel. 861 8076
(Najstarejši tudi po letih objavljanja oglasov v Mislih)
ČE HOČETE POTOVATI,
se z zaupanjem obrnite name. Vse delo glede potovanja uredim
brezplačno.
Samo v onih primerih, ko se hočem zavarovati radi izgube časa z dajanjem nasvetov, ki nimajo nobene zveze s potovanjem, mi plačajo stranke majhen depozit. Ko plačajo celo karto, mi pa plačajo toliko manj, kolikor so mi dale za depozit. Tako ne more biti z nobene strani nikakih očitkov in se ni treba nikomur nič bati. Važno! V vseh večjih mestih Evrope, Amerike in Kanade imam poleg poslovnih tudi osebne prijateljske zveze, kar je že večkrat prav prišlo rojakom, ki so pri meni naročili potovalne karte.
TOUR WORLD INTERNATIONAL, 153 Collins Street, Melbourne, 3000 — Tel. 63 4832, Consultant Dr. J. KOCE